Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije - Prirodoslovni muzej ...

Miha JERŠEK, Marjan DOLENC: Zbirke mineralov, rud in kamnin Marjana DolencaPetrografska zbirkaPetrografska zbirka je sistematska zbirka kamnin. V šestih škatlah so zbrani vzorci magmatskih,sedimentnih in metamorfnih kamnin:1P: Magmatske kamnine: globočnine2P: Magmatske kamnine: globočnine, hipabisalne kamnine, predornine3P: Magmatske kamnine: predornine, lave, spremenjene predornine, piroklastiti4P: Sedimentne kamnine: klastične kamnine, biokemične in kemične kamnine5P: Metamorfne kamnine: mehansko deformirane kamnine, kontaktno metamorfnekamnine, regionalno metamorfne kamnine6P: Metamorfne kamnine: regionalno metamorfne kamnine, izredne kamninePetrografska zbirka se začne z vzorci magmatskih kamnin, ki so nastale globoko pod površjemZemlje oziroma z globočninami. Največ vzorcev pripada raznovrstnim granitom, sledijo primerkigranodiorita (v zbirki še označeni kot primerki tonalita) in sienita. Sledijo primerki gabra in natoše ultramafične kamnine in med njimi na primer dunit, harzburgit in peridotit. Vzorci magmatskihglobočnin so iz različnih nahajališč, ne manjkajo pa tudi vzorci s Pohorja, med katerimi stagranodiorit in čizlakit.Med hipabisalnimi kamninami so vzorci porfirjev in porfiritov, levkokratne žilnine, kot sopegmatiti, lamprofirji in karbonatiti.Magmatske oziroma vulkanske kamnine, ki so nastale tik pod površjem Zemlje ali celo napovršju samem, imenujemo predornine. V zbirki so raznoliki rioliti, daciti, andeziti in bazalti.Posebej so predstavljeni vzorci lave iz še zdaj delujočih vulkanov, kot na primer iz Strombolijaali Islandije. Hidrotermalne spremembe so v okoljih, kjer so predornine, pogoste. Tako najdemov zbirki kaolinitizirani andezit, felsitski porfir, spilitiziran bazalt (v zbirki spilitizirani diabaz) indruge. Med steklastimi predorninami je največ vulkanskega stekla oziroma obsidiana. Piroklastitipa so zastopani z olivinovo bombo in raznovrstnimi tufi (pelitski, keratofirski, ignimbritni).Sedimentne kamnine so zbrane v dveh delih. V prvem delu spoznamo klastične sedimentnekamnine v drugem pa kemične oziroma biokemične sedimentne kamnine. Nekatere so vnevezanem stanju in so pravzaprav sedimenti in ne kamnine. Klastične sedimentne kamnineso razdeljene še na psefite, psamite in pelite glede na velikost posameznih zrn. Na začetku sonevezani klastični sedimenti iz največjih zrn (psefiti), kjer so v zbirki prod in peski. Med vezanimiklastičnimi sedimentnimi kamninami pa so konglomerati in breče. Pri psamitih so nevezanipeski, med vezanimi kamninami pa raznovrstni peščenjaki. Klastične sedimentne kamnine znajmanjšimi sestavnimi delci, peliti, so predstavljene s kamninama meljevcem in jezersko kredo.Biokemične in kemične sedimentne kamnine so vse v vezanem stanju. Zbrani so različni apnenci,lehnjak oziroma travertin, pa sedimentne železove rude, evaporiti s sadro in premogi.Med metamorfnimi kamninami so v zbirki najprej »mehansko deformirane« kamnine,nastale med dinamično metamorfozo, kjer sta pravzaprav shranjena le primerka tako imenovanihstrešnih skrilavcev in dolomitnega milonita. Med kontaktno metamorfnimi kamninami sovozlasti cordieritni skrilavec, rogovec in več marmorjev. Sledijo primerki granatitov, kontaktnasprememba serpentina v lojevec ali aktinolit. Med regionalno metamorfnimi kamninami je večskrilavcev in blestnikov, nekateri tudi z lepimi kristali granatov, distenov in stavrolitov. Številnimgnajsom se v nadaljevanju zbirke pridružujejo kvarciti in »metamorfozirani konglomerat«.Regionalno metamorfne kamnine, nastale iz sedimentnih kamnin, so zastopane z marmorji, tiste,nastale iz pelitov, pa z amfiboliti in pirokseniti. Iz predornine je nastal epidozit, iz globočnin paskrilavci in serpentinit. Večina vzorcev v tem delu je iz nahajališč v Sloveniji. Avtor zbirke je125