11.07.2015 Views

LDN 2008/09 - Vrtec Hansa Christiana Andersena

LDN 2008/09 - Vrtec Hansa Christiana Andersena

LDN 2008/09 - Vrtec Hansa Christiana Andersena

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>0REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTAVRTCA HANSA CHRISTIANA ANDERSENAZA ŠOLSKO LETO <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>Ljubljana, september 20<strong>09</strong>


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>1Šolsko leto <strong>2008</strong>/<strong>09</strong> je bilo izredno polno, dinamično in naporno. Pridobili smo kar šest novih igralnic zaotroke na dveh lokacijah. Tako smo sprejeli 80 novih otrok prvega starostnega obdobja. Enota Andersenje praznovala 40. obletnico, ki smo jo svečano obeležili . V praznovanje so bili vključeni vsi Andersenovi –otroci, kolektiv vrtca, starši in odelavci.Ob koncu leta <strong>2008</strong> smo pripravili tudi svečano otvotitev obeh novih enot – Krtka in Polžka. Januarja20<strong>09</strong> pa nas je »doletel« redni inšpekcijski pregled.V spomladanskih mesecih pa smo imeli ogromno delaz vpisi in sprejemom otrok v vrtec. Dobili smo 560 vlog, spejeli pa smo lahko le 160 otrok. Sprejem jepotekal v skladu z novim Odlokom o sprejemu otrok v vrtec. Cloten postopek je moral potekati v skladuz določili Zakona o splošnem upravnem postopku. V tem času je potekal tudi postopek imenovanjaravnatelja vrtca. Ponovno mi je bilo zaupano vodenje vrtca za naslednje mandatno obdobje.V juniju pa smo zelo uspešno izvedli Andersenov Živ Žav, ki je bil že osmi po vrsti. Tako smo zbrali zaSklad vrtca kar 13 700 €.I. VIZIJA IN POSLANSTVO VRTCA:Naša vizijo »SPOŠTUJEMO RAZLIČNOST, CENMO IN SPODBUJAMO USTVARJALNOST, SKUPAJ RASTEMO!«nas je navdihovala tudi v preteklem šolskem letu. V tem duhu smo preverjali naša ravnanja invsakodnevno prakso. Zelo pomembno je, da je bilo z njo prežeto vzgojno delo z otroki v vseh oddelkih,odražala pa se je tudi v vseh ostalih delovnih sredinah v našem vrtcu, usmerjala je tudi sodelovanje sstarši.Tudi naše poslanstvo smo uresničevali preko vseh načrtovanih in realiziranih dejavnosti.II. CILJI IN PREDNOSTNE NALOGE VRTCATemeljni cilji predšolske vzgoje, opredeljeni v Zakonu o vrtcih so narekovali vsebino načrtovanja inizvedbe vzgojnih dejavnosti za otroke po vseh oddelkih. Strokovne delavke v evalvirajo njihovouresničevanje in o tem seznanjajo starše otrok.Skupine za kakovosz so uspešno delovale vse leto in k zastavljenim nalogam in dogovorom dvigkakovosti na dogovorjenih področjih Skupine za kakovost so se redno sestajale in o svojem delu poročalesodelavkam ter jih spodbujale k sodelovanju in upoštevanju sprejetih priporočil.V skupinah je bilo veliko izmenjave dobre prakse, skupnega razmišljanja in iskanja rešitev za izboljšanjestanja bodisi pri vzgojnem delu v oddelkih, pri učinkovitosti uprave ali kakovosti prehrane in skrbi zazdravje. Premiki so bili vidni pri še večji sodelovalnosti na vseh ravneh, boljši ekološki ozaveščenostizaposlenih, otrok in staršev, skrbnejši organizaciji počitka otrok, doslednejši skrbi za zdravje inkakovostno prehrano, izboljšanju dietne prehrane, , multikulturni vzgoji in pri ohranjanju ljudskegaizočila. Konkretni rezultati so razvidni iz poročil strokovnih delavk, pomočnic ravnateljice, vodje ZHR inprehrane ter svetovalne delavke.III. ORGANIZACIJA DELA V VRTCUSeptembra <strong>2008</strong> se je enotam Andersen, Marjetica,Lastovica, in Palčica pridružila še enota Polžek naGotski 12 in oktobra še Krtek, na Celovški 161. To je pomenilo veliko sprememb v organizaciji dela.Povečalo se je število prevozov hrane, perila, težko smo zagotavljali nadomeščanje ob odsotnostihkadra.V Krtku smo od febuarja dalje gostili tudi en oddelek Vrtca Šentvid. V juliju in avgustu 20<strong>09</strong> enotePalčica, Krtek in Polžek niso poslovale. Tudi v dneh pred ali med prazniki smo glede na običajno manjšeštevilo otrok poslovanje racionalizirali in je poslovala le matična enota.1. ZASEDENOST PROSTOROV PO ENOTAH V ŠOLSKEM LETU <strong>2008</strong>/<strong>09</strong><strong>Vrtec</strong> je imel 43 igralnic, zasedenih je bilo 42, eno igralnico v Krtku pa smo od februarja dalje posodiliVrtcu šentvid. Struktura oddelkov glede na starost otrok je bila naslednja:


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>2ENOTAI. ST. II. ST. RO SKUPAJ Prazni prostoriSKUPINA SKUPINAANDERSEN 5 9 . 14 -MARJETICA 4 8 - 12 -LASTOVICA 3 5 - 8 -POLŽEK 2 2 -KRTEK 3 3 1PALCICA 1 1 1 3 -SKUPAJ 18 23 1 42 12. RAZPOREDITEV OTROK V ODDELKEOddelki so bili oblikovani v skladu z normativi. Glede na potrebe okolja smo morali upoštevati fleksibilninormativ. Večina oddelkov je bila starostno homogenih, 4 oddelki druge starostne skupine in razvojnioddelek pa so bili starostno heterogeni.3. RAZPOREDI DELAVCEVZaradi novih oddelkov se je povečalo tudi število članov našega kolektiva. Pridobili smo 12 novihstrokovnih delavk, enega hišnika in kuharico.Razporede delavcev v oddelke in skupine smo naredili na podlagi sistemizacije.Pri vodenju oddelkov je prihajalo tudi v tem šolkem letu do večih menjav in sprememb - zaradi novihoddelkov, porodniških in bolniških odsotnosti. V takih primerih smo poskušali zagotoviti otrokomstalnost vsaj ene znano osebo, ki jim je bila v pomoč pri navajanju na novo strokovno delavko.4. DELOVNI ČAS DELAVCEVRealizacijo delovnega časa delavcev smo spremljali v skladu z zakoni in kolektivno pogodbo. Poskrbelismo za učinkovito izrabo delovnega časa ter za dnevno evidentiranje prihodov in odhodov.Strokovni delavci so oprsvili del svoje delovne obveznosti tudi izven vrtca ( izobraževanje, načrtovanje,sodelovanje z okoljem). Urnike sta pripravili pomočnici ravnateljice skupaj z organizacijskimi vodji.Upoštevale so prihode in odhode otrok v posameznih oddelkih. Z urniki smo zagotavljali sočasnost kotjo predvideva Zakon o vrtcih, v praksi pa je bila realizirana bolj poredko. V vseh oddelkih so vzgojiteljicetudi v tem šolskem letu en teden v mesecu delale popoldne.5. POSLOVALNI ČASEnoti Marjetica in Palčica sta poslovali od ponedeljka do petka od 6.00 do 17.00 ure, enote Lastovica,Andersen, Polžek in Krtek pa so poslovale od ponedeljka do petka od 6.30 – 17.00. ure. Potreb zapodaljšanje poslovalnega časa nismo zaznali. Tudi ob sobotah vrtec iz istega razloga ni posloval.6. DNEVNI REDDnevni red je bil fleksibilen glede na starost otrok, letni čas, vreme in različne dejavnosti v oddelkih inenoti.Vzgojne dejavnosti so se prepletale v skladu s kurikulom preko vsega dneva z elementi dnevne rutine vprostorih vrtca in na prostem - na terasah, igriščih, sprehodih in izletih.Utrjevanju higienskih naad so strokovbe delavke namenjale veliko pozornost, prav tako kulturiprehranjevanja in navajanju na zdrav način življenja. Omejili smo količino sladkorja v prehrani in uvedlipoleg sadnega tudi zelenjavni krožnik.


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>3Otrokom smo omogočali tudi popoldanski počitek, ki je odvisen od starosti in aktivnosti otrok.Organizacija počitka v skladu s potrebami otrok je bila tudi prednostna strokovna naloga v tem šolskemletu. V okviru skupine za kakovost smo se dogovarjali za spremljanje in spreminjanje tega dela dnevnerutine. Kot zanimivost naj omenim, da je več skupin v okviru novoletnega pričakovanja prenočilo v vrtcu- kar jim je bilo posebno doživetje.Otrokom smo omogočali tudi pogosto bivanje na prostem in to v vsakem vremenu. V ta namen smonabavili tudi dežnike in pelerine.IV. PROGRAMIOsnova za načrtovanje in izvajanje vseh programov v vrtcu je bil javno-veljavni program za predšolskeotroke - Kurikulum za vrtce, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje 18. marca 1999.Po oddelkih in enotah našega vrtca pa so potekali različni izvedbeni kurikuli:ENOTA IME PROGRAMA IZVAJALCI, SODELAVCIAndersen Metodologija Korak za korakom” Strokovne delavke, Center zarazvijanje pedagoških iniciativKorak za korakomLastovicaIzvajanje kurikula preko metode konvergentnepedagogikeStrokovne delavke vrtcaLastovica, Dr. Fr. Prešerna inViški gajMarjetica inPolžek“Igra - gibanje in razvoj”Strokovne delavke in mag.Alenka CemičAndersen,Palčica, Izvedbeni kurikuli posameznih oddelkovStrokovne delavke oddelkovKrtekAndersen zostalimi enotamiPraznovanje 40. obletnice vrtcaKolektiv enote Andersen vsodelovanju z ostalimi delavciAndersen Poigravanje z zvoki – glasbene delavnice Strokovne delavke in EtbinStefančičVse enote Umivanje rok, Modri pes, Zdrava prehrana Jana Bostič, Meta SebalVse naštete izvedbene kurikule so evalvirale strokovne delavke v okviru poročil o realizaciji <strong>LDN</strong> oddelkain pa preko poročil strokovni aktivov.RAZVOJNI PROJEKTIV preteklem šolskem letu so v vrtcu potekali naslednji razvojni projekti:ENOTA VRTCA IME PROGRAMA IZVAJALCI, SODELAVCIVse enote Kakovost v našem vrtcu Vsi zaposleniMarjeticaPreko gibanja do osnov Mija Premk, Martina Pilat v sodelovanju s PolonaangleščineMikuž in Johnom MckenzijemLastovica Uvajanje tujega jezika –nemščine v kurikulTina Zalezina, Mojca Hodnik, Lili Bedekovič, IrenaBak, projektni timoddelkaVse enoteInovacijski projekt »Kako Strokovne delavke, konzulentka Nives Zore, ZŠRSpočivamo«Marjetica Multikultura Prof. Nada Turnšek – Pedagoška fakultetaLastovicaInovacijski projekt »Kakodoživljam, ustvarjam, seučim….«Strokovne delavke treh vrtcev, projektni tim


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>4»Kakovost v našem vrtcu«Ta projekt je tudi tokrat zajemal celoten kolektiv. Skupine za kakovost so nadaljevale z delom indelovale v skladu z zastavljenimi cilji. Povezava preko aktivov in enot je potekala, projekt smo izvajalipod okriljem Zavoda RS za šolstvo - v smislu svetovalne storitve Razvoj kakovosti šol in vrtcev.»Preko gibanja do osnov angleščine«V oddelku 5-6 letnih otrok v Marjetici je oddelčni tandem skupaj s Polono Mikuž in očkom JohnomMckenzijem izvajal integrirano angleščino preko gibanja. Projekt je uspešno potekal v zadovoljstvo otrokin staršev.»Uvajanje tujega jezika – nemščine v kurikul oddelka po metodi konvergentne pedagogike«Naša strokovna delavka Tina Zalezina je v sodelovanju s kolegicami v dveh oddelkih uvajala nemščino.Tudi ta projekt je zelo uspešno potekal, otroci so zelo radi sodelovali.»Multikultura«V Marjetici so strokovne delavke skupaj s študentkami načrtovale, izvajale in evalvirale socialne igre, kotelement prepoznavanja lastne identitete in skupinske pripadnosti in s tem učenja in upoštevanjamultikulturalnosti.»Inovacijski projekt Kako doživljam, ustvarjam, se učim….«Osnova za raziskovalno delo je večletno delo na področju multisenzorične motivacije za učenje otrok inodraslih v vrtcu s skrbno načrtovanim delom v projektu Skriti zaklad.Raziskovalno vprašanje: Kako multisenzorična motivacija vpliva na razvoj otrokovih sposobnosti zaaktivno vključevanje v družbo-kulturni dialogPROGRAMI ZA OTROKE S POSEBNIMI POTEBAMIV vseh enotah vrtca je bilo v šolskem letu 08/<strong>09</strong> vključenih 16 otrok s posebnimi potrebami.Šest otrok jebilo vključenih v razvojni oddelek (prilagojen program) , deset otrok pa v program s prilagojenimizvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Dodatno strokovno pomoč je otrokom zagotavljala mobilnaspecialna pedagoginja Zora Reja in glede na vrsto potreb tudi fizioterapevtka Tatjana Bravhar ter»spremljevalka« Katja Vister oziroma Tamara Štrukelj. Skupine za pripravo individualiziranih programovpa je sklicevala in skupaj z ravnateljico vodila svetovalna delavka Tina Merćnik. Skupine so skupaj s staršispremljale napredek posameznih otrok in po potrebi dopolnjevale ali korigirale načrt. Pri dejavnostihotrok so sodelovale oz. pomagale tudi prostovoljke preko projekta Človek za druge.OBOGATITVENI PROGRAMI V LASTNI IZVEDBIOtrokom je bilo glede na starost omogočeno sodelovanje v različnih programih kot so Bralna značka,Zeleni nahrbtnik (ZPM), Zlati sonček (Agencija za šport), Ciciban planinec (PD Integral), Medimedo (Medicinska fakulteta), lutkovne predstave po dogovoru - v vrtcu in izven.Omenjene programe so izvajale strokovne delavke v dogovoru s starši v oddelkih otrok ustreznestarosti.Vzgojno delo po oddelkih pa je bogatila tudi knjižničarka Lidija s predstavitvami knjižnice, s pravljičnimiuricami in z izposojo knjig otrokom in staršem.Po vseh enotah so strokovne delavke pripravljale različne predstave za otroke. Zelo odmevna je bila vtem šolskem letu Pepelka, ki so jo pripravile v Marjetici pod taktirko Natalije Dolenc. Predstave zavrstnike in starše pa so pripravljale tudi skupine otrok z vzgojiteljicami, pom. vzgojiteljic in zunanjimisodelavci po enotah.Fizioterapevtka Tatjana Bravhar pa je izvajala korektivno telovadbo za tiste otroke v vrtcu, ki so bodisimanj spretni ali pa imajo težave s koordinacijo in ravnotežjem.V Lastovici je vzgojiteljica Anuška Brazda vodila glasbeno dejavnost Žabja šola.DODATNE DEJAVNOSTI ZVEN KRAJA BIVANJA


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>6Strokovno izobraževanja v vrtcu je potekalo znotraj strokovnih aktivov oz. v okviru posameznihizvedbenih kurikulov in zainteresiranih skupin ter v okviru Šole za starše. Pripravljale smo ga članicekolegija, vodje aktivov, posamezne strokovne delavke in vabljeni zunanji sodelavci – Nada Turnšek,Zavod za zdravstveno varstvo in Mikrotop.Strokovno izpopolnjevanje je potekalo tudi izven vrtca, izbirali smo programe, ki podpirajo uresničevanjenaših razvojnih ciljev.23 strokovnih delavk se je udeležilo študijskih skupin preko ZŠRS. Tema je bila vzgoja za aktivnodržavljanstvo in kompetenten otrok.V okviru 40. obletnice vrtca pa smo pripravili strokovno ekskurzijo v Prekmurje za vse člane kolektiva –sedanje in bivše.VI. DELO STROKOVNIH ORGANOV VRTCAStrokovni organi v vrtcu so vse leto uspešno delovali. Strokovni kolegij se je sestajal v ožji sestavitedensko, širši kolegij pa v vsakem tromesečju in po potrebi glede na obravnavano problematiko. Nasejah širšega kolegija smo spremljali in usklajevali delo strokovnih aktivov, pripravljali izhodišča za <strong>LDN</strong>oddelkov in njihovo realizacijo, vsebino vzgojiteljskih zborov in skupne aktivnosti na nivoju vrtca.V šolskem leu 08/<strong>09</strong> smo imeli dva skupna vzgojiteljska zbora na katera so bili povabljeni vsi delavcivrtca – septembra 08 in junija <strong>09</strong>,Pedagoških konferenc po enotah med letom pa so se udeleževale le strokovne delavke enot. Na sejahsmo obravnavali strokovne teme, realizacijo planiranih nalog in ciljev ter se dogovarjali za skupnedejavnosti po enotah.Strokovni aktivi so bili organizirani nekoliko drugače kot doslej. Poleg aktivov glede na izvedbenekurikule smo organizirali tudi aktive strokovnih delavk oddelkov otrok enake starosti.(1-3, 3-5, 5-6 in 3-6). Vodile smo jih članice strokovnega kolegija, obravnavali pa smo ekologijo in počitek otrok. Tako so selahko strokovne delavke seznanile z različnimi pristopi v okviru izvedbenih kurikulov, izboljšalo pa se jetudi mdsebojno sodelovanje in povezanost strokovnih delavk iz različnih enot.Skupino za kakovost v oddelkih je vodila Tina Merčnik, sestavljale pa so jo Alenka Suban, DamjanaKirbus, Helena Novak, Mira Herbst, Tanja Zabret, Petra Zidanšek in Polona Volarič. Skupina se jeposvečala inovacijskemu projektu »Kako počivamo«.Skupino za kakovost zdravja in prehrane je vodila Meta Sebal, članice pa so bile Tatjana Bizilj, Olga Saje,Katarina Grum, Metka Arh, Ksenja Dolič, Katarina Turk, Polona Volarič. Tema je bila zdrava prehrana,diete, ekološka ozaveščenost.Skupino za kakovost uprave je vodila Tatjana Prešern, članice pa so bile vse delavke uprave. Posvečalase je kakovosti medsebojniodnosov, obvladovanju časa in učinkovitosti dela.VII. PEDAGOŠKO VODENJE IN SPREMLJANJE VZGOJNEGA DELAPedagoško vodenje in spremljanje vzgojnega dela smo opravljale ravnateljica in pomočnici ravnateljice.Za operativni plan spremljanja smo se dogovarjale na strokovnem kolegiju.Zelo nas je zaposlovalo spremljanje kandidatk za poklicne mature in strokovne izpite, ki jih je bilo velikopo vseh enotah. Sicer pa smo dale poudarek spremljanju dela novih str. delavk in pa spremljanjuuresničevanja prednostnih nalog. Sledile smo dogovorjenim izboljšavam in spremembam glede nalansko analizo spremljanja.Delo strokovnih delavk smo spremljale preko hospitacij pri neposrednem vzgojnem delu, prekoindividualnih pogovorov s strokovnimi delavkami, pregledov dokumentacije in poročil ter prisotnosti naaktivih, timih in roditeljskih sestankih.VIII. SODELOVANJE S STARŠIV vsakem oddelku so bili po trije roditeljski sestanki, kjer so starši skupaj s strokovnimi delavkamioblikovali <strong>LDN</strong> oddelka ter se dogovarjali o njegovi izvedbi in sodelovanju.


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>9Skupno poročilo je nastalo na podlagi zapisov poročil strokovnih delavk iz vseh šestih enote: Polžek,Krtek, Palčica, Lastovica, Marjetica in Andersen. V enoti Polžek sta dva oddelka prve starostne skupine, venoti Krtek trije, v enoti Plačica pa po en oddelek prve starostne skupine, oddelek od treh do šestih let inrazvojni oddelek. V enoti Lastovica se nahajajo trije oddelki prve starostne skupine in pet oddelkovdruge starostne skupine. V enoti Marjetica srečamo štiri oddelke prve starosti in osem oddelkov drugestarosti. V enoti na upravi, ki ji rečemo enota Andersen in je oddelčno najštevilčnejša, pa v svojinotranjosti skriva pet oddelkov prve starosti in osem oddelkov druge starost. Skupno je v tej enotištirinajst oddelkov. Vsi oddelki so oddali poročilo o delu v šolskem letu, tako bomo v nadaljevanjuzasledili bogastvo ustvarjalnosti, različnosti, idej, razmišljanj, dilem, sugestij, ki so jih zapisale strokovnedelavke v kar 42 oddelkih.Povzetki poročil bodo strnjeni v dva sklopa. V prvem sklopu bodo v desetih točkah zajeti odgovoristrokovnih delavk, ki vodijo oddelke prve starostne skupine (od 1 do 3 let), v drugem sklopu pa bodozajeti odgovori strokovnih delavk, ki vodijo oddelke(od 3 do 6 let) druge starostne skupine.»…kako razmišljajo, tisti najmlajši skupaj s svojim strokovnima delavkama….Smo radovedni malčki,komaj večji kakor palčki, ki zgodaj vstajamoin z veseljem v vrtec zakorakamo:zanimiv je v skupiniSončkov svet,včasih naporen avelikokrat lep.V našem vrtcu vedno jeveselo, ker z Matejo in Anjopojemo in se fino mamo….«KAKO SE JE VIZIJA VRTCA ODRAŽALA V ŽIVLJENJU ODDELKA V PRETEKLEMŠOLSKEM LETU?Andersenovi mali in veliki smo velika družina. To smo dokazali tudi v letošnjem letu, ker smo spoštovalirazličnost, cenili in spodbujali ustvarjalnost vseh, ki soustvarjamo življenje v našem vrtcu (otroci,strokovne delavke, tehnični kader, uprava in starši). Z veseljem ugotavljava, da sodelovanje in druženjeodpira nove poti k rasti nas vseh in vsakega posebej.Posebno mesto pa zasluži letošnje praznovanje 40. obletnice praznovanja enote Andersen. EnotaAndersen je s svojim intuziazmom in delovno vnemo »prižgala« luč sodelovanja. Vse enote je pritegnila ksodelovanju in duhu praznovanja našega vrtca. Tako so ves enote praznovanje vzele tudi za »svoje«, karse je odražalo na skupnem sodelovanju, druženju in nepozabnih trenutkih, ki se jih bomo radi spominjalitudi ko »odrastemo«.Različnost zapisov strokovnih delavk je pripeljala na skupne poti:- prvi stik in pristop je pomemben, saj je vsaka družina svet zase s svojimi posebnostmi, čustvi,dojemanji, zato se učimo kako se družini približati in to upoštevati, a hkrati stremeti k skupnim ciljem napodročju čustvenega, socialnega, gibalnega in spoznavnega razvoja, ki omogočajo otroku napredek inrazvoj,- vsak posameznik je svojevrsten, neponovljiv in prav je, da to negujemo, kajti le ob upoštevanjuindividualnih razlik nudimo otrokom pogoje za optimalni razvoj,- stkati povezanost, pripadnost skupini, ustvarjati zaupanje, toplino, odzivnost, spoštovanje in sprejemativsakodnevne izzive,- uresničevanje ciljev in poti, ki si jih skupaj zastavimo, dokazujejo veseli otroci, ki radi prihajajo v vrtec,- osvajanje dnevne rutine in samostojnost otrok, učenje za življenje,


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>10- bogastvo druženj med skupinami in enotami preko različnih dejavnosti ( igre, predstave otrok otrokom,izleti, druženja, delavnice, gibalne urice….),- spoštljiv odnos med vsemi – malimi in velikimi, ki bivamo v vrtcu.PRVE STAROSTNE SKUPINERAZLIČNOST so spoštovali preko:- upoštevanja razvojnih značilnosti otrok, posebnosti posameznika, opazovanja in beleženja, individualnipristop,- dajanja časa, možnosti in izbire, da otrok v skladu s svojim tempom, osvaja njemu nove izkušnje inznanja,- vsakodnevnega gibanja in igranja,- sledenja interesom otrok,- ustvarjanja in zagotavljanje pozitivne klime,- zagotavljanja sprejetosti ( pri odraslih, v skupini ),- spodbujanja celostnega razvoja,- spodbujanja raziskovanja, vedoželjnosti,- graditve medsebojnih odnosov, prehod jaz-moje v mi-prijatelji, zmorem deliti in upoštevati željedrugih,- grajenja odnosov ki potekalo na nivoju otroci – otroci, otroci – odrasli,- vključevanja otrok s posebnimi potrebami,- uporabe vljudnostnih izrazov, zgledi,- učenja, znam in zmorem počakati, prisluhniti,- besednega izražanja lastnega nestrinjanje z ravnanjem drugih,- navajanja k strpnosti ( v dialogu, odnosih, dejanjih…),- oblikovanja medsebojnih prijateljstev, pogrešanje manjkajočih (kdo manjka),navdušenje ob prihodu v vrtec in sprejem prijateljev,- spoznanja, da prijateljski odnosi popeljejo v svet domišljije, ustvarjanja, pridobivanja znanj, izkušenj obkaterih rastemo,- razvijanja socialnega čuta z dobrimi medsebojnimi odnosi, ki temeljijo na prijateljstvu in spoštovanjudrug drugega,- učenja in lastnega vzgleda, da otroci prisluhnejo drug drugemu in rešujejo medsebojne konflikte zdogovarjanjem,- zagotavljanja enakega pedagoškega pristopa strokovnih delavk,- socializacije - pomembno je sobivanje v skupini, socialne igre, varno počutje..- vzpodbujanja in ozaveščanja za samostojnost in prevzemanja odgovornosti,- izražanja čustev in počutja,- razvijanja govora,- pestrosti iger in dejavnosti,- možnosti izbire,- preko praznovanj ( rojstni dnevi otrok, vrtca).USTVARJALNOST preko vseh področij:- gibanja: naravne oblike gibanj, elementarne igre, usvajanje motoričnih sposobnosti, bivanja in gibanja vnaravi,- umetnosti : glasbe; petje pesmi, zaboj z instrumenti, igranje na instrumente, glasbeno ustvarjanje,izmišljarije, ustvarjanja z različnimi materiali, mivko, barvicami, testom, vodo, igranja z lutkami,improvizacije, igre vlog, plesa…..,- z upoštevanjem sposobnosti posameznika, graditev pozitivne samopodobe,- dnevne uporaba nestrukturiranega materiala (škatle, škatlice, plastenke, zamaški, orodja zaustvarjanje, v likovnem kotičku možnost izbire plastelina, popestritev glina, škarje, testo, naravnimaterial) graditev aktivne vloge in igre.RAST preko:


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>11- opažanja in zaznavanja sprememb na sebi – omogočiti otroku da odloča sam - preseči odraze tradicije,vzorcev iz preteklosti o vzgoji. Reakcija odraslih naj temelji na spoštovanju otrok in zaupanju v njegovesposobnosti, ob tem se krepi samospoštovanje in zadovoljstvo,- zagotavljanje vsakodnevnega gibanja in bivanja na prostem; otroci postanejo motorično spretnejši,samostojnejši, razvijajo pozitivno samopodobo,- govornih vzpodbud; otroci se tako postopno pričnejo izražati v stavkih,- različnih dejavnosti, ki omogočajo otroku, da postane navezan na skupino, izražasvoja čustva in prepozna čustva drugih, razvija smisel za humor.» bila sem vztrajna:Prejela sem bambus in prvo leto ni zrasel niti centimeter.Tudi drugo leto in tretje nič.Četrto leto pa je zrasel za štirideset centimetrov.«DRUGE STAROSTNE SKUPINERazličnost tvori sinergijo, skupaj zmoremo več, smo močnejši. To doseže le skupina posameznikov, vkateri se vsak zase spoštuje, sprejema in dobro počuti. Potrebno je, da to pokažemo odrasli. Vsak otrokje individuum, poseben, enkraten, spoštovan, sprejet. Vsak je nepogrešljiv del celote, diha, ustvarja,funkcionira v enem ritmu, s skupno energijo. To pa zmoremo skozi glasbo, gibom, ritmom, izrazomtelesa.Ustvarjalnost razvijamo, različnost spoštujemo, da lahko rastemo:- osebno: učiti se, biti, čustvovati, komunicirati, razmišljati, humor, pogum,- praktično: nuditi okolje in spodbude, iskanje, izražanje in ustvarjanje na likovnem, glasbenem,plesnem, lutkovnem, tehničnem področju, igri vlog…- socialno: biti aktiven član skupine,- gibalno: vsak išče svoje poti pri reševanju problemov, vsak zmore na svoj način,- govorno: igra glasov, besed, spremeni dokončaj pravljico, poročaj, izmisli,-kognitivno: povezava glava-telo, logično mišljenje, soočanje in reševanje problemov,eksperimentiranje,vedoželjnost.Zato pa je potrebno razvijati:- graditve pozitivnega odnosa med vrstniki in odraslimi,- spoštljiv odnos druga do druge, do otrok in staršev,- veliko pogovorov, spoštovanje pravil, srečevanje s problemi in rešitvami,- urjenje v strpnosti in ustvarjati pozitivno ozračje,- sodelovanje, izražanje čustev,- učenje empatičnosti, spoštovanja do sebe in drugih,- spoštovanje različnosti, vživljanje v razumevanje potreb posameznika,- oblikovanje pozitivnih vrednot, vlaganja v pozitivno klimo- naravne oblike gibanj, elementarne igre, bivanja in gibanja v naravi,- dvigovanja otrokove samopodobe ob občutkih ne znam ne zmorem otrok,- spodbujanja otrok, da so dejavni, sami prevzemajo odgovornost, saj se jim s tem krepi samozaupanje,- vloge moderatorja,- upoštevanje potreb in interesov otrok, skušati doseči skladen utrip skupine-» vzgoja za sožitje«, kinastaja preko različnih projektov, iskanja lastnih strategij ter vzpodbujanje različnosti in napredka,- pohvale za vložen trud na poti rasti,- spodbujanje strpnosti in drugačnosti (različnosti), vključevanje otrok s posebnimi potrebami,- projektov o prijateljstvu (kaj je prijateljstvo, koga danes ni, konflikti in kako jih rešujemo),- sodelovanja z zunanjimi izvajalci, kar pozitivno vplival in krepi pripadnost in širi učno področje inponuja priložnost za nova vedenja ter ostri čute, interese in močna področja,


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>12- multikulturo – iztočnica je naš kraj, Ljubljana, Slovenija, tu živimo, z upoštevanjem držav iz katerihotroci prihajajo in sodelovanjem staršev s prispevki z informacijami, fotografijami; učenje vljudnostnihizrazov v tujih jezikih, petje pesmi, glasba sveta, zastave, ki so značilne za države iz katere otrociprihajajo,- graditev na spoštovanju, prilagajanju, komunikaciji, strpnosti, tolerantnosti in druženju.- razvijanje samostojnosti ( osebna higiena, samopostrežna prehrana, izposoja knjig v knjižnici,poznavanje enot, delavcev….)KAKO STE V SVOJEM ODDELKU URESNIČEVALI INDIVIDUALIZACIJO POČITKA?PRVE STAROSTNE SKUPINEStrokovne delavke navajajo, da počitek poteka:- kot del dnevne rutine, glede na potrebe posameznika,- zagotavljanja možnosti dopoldanskega počitka, kotiček za počitek,- primerna priprava prostora, prezračevanje, po potrebi delna zatemnitev,- izberejo si ljubkovalno igračko, ninico- vsak otrok ima svoj označen ležalnik, ki mu zagotavlja varnost,- prilagajanje počitka otrokovim potrebam - uspavanje, petje uspavank, poslušanjem instrumentalne,umirjene, klasične glasbe, glasbena skrinjica, božanje, duda za pomiritev, masaža stopal, klavir zaumiritev….,- upošteva se tudi želje otrok saj se pojavljajo že prvi medsebojni prijateljski odnosi, medsebojnanaklonjenost, nežnost- v najmlajših skupina so se v času uvajanja pogovorili s starši kako otroci počivajo doma in s tem skušaliomogočili stalnost in povezavo vrtec – dom- postopno, a neopazno odstranjevanje dud, stekleničk,- možnosti igre, če otrok ne zaspi oz. se kmalu zbudi ( pogovor, pravljica, igra…)DRUGE STAROSTNE SKUPINEStrokovne delavke so v svojih poročilih zapisala, da otroci v času počitka:- sodelujejo pri pripravi prostora za počitek in po njem,- lahko si izberejo mesta za počitek in prijatelja,- ležalnik imajo vedno na istem mestu, zagotavljanje varnosti,- vzamejo si ljubkovalno igračo,- poslušajo umirjeno glasbo, berejo pravljic in zgodbic, gledajo knjige,- razvijajo samostojnost pri oblačenju,- otroci, ki ne zaspijo, se igrajo na hodniku ali v kotičku (likovne dejavnosti, umirjene igre, reševanjeugank, individualni pogovori…),- evalvacijo, kaj je se je dogajalo čez dan in napovednik za jutri,- izberejo in pripravijo pravljico za branje,- pripovedujejo pravljice v okviru Cicibera,- počivajo na hišici, ki je spalnica, pripravljen imajo urnik,- se umirjajo s sproščanjem, jogo, tibetančki, potovanjem na krilih domišljije…NA KAKŠEN NAČIN STE OHRANJALI PROFESIONALNI ODNOS S STARŠI?PRVE STAROSTNE SKUPINEOhranjanje profesionalnega odnosa je potekalo preko:


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>13- vzpostavitvijo prvih stikov pred vstopom otroka v vrtec, individualni razgovori, pridobitev potrebnihinformacij o otroku, možnosti postopnega uvajanja otroka v vrtec,- izmenjave vsakodnevnih informacij (počutje otroka, dnevna rutina, pogovor o napredku, značilnostihtega starostnega obdobja, težavah, pomoč pri vzgoji,strokovnost ),- korektnega in spoštljivega odnosa, zaupanja, spoštovanja in varovanja zasebnosti,- sprotnega reševanja dilem in problemov,- zaskrbljene starše znati pomiriti, jim strokovno svetovati in predstaviti življenje v vrtcu,- aktivnega sodelovanje staršev pri načrtovanju življenja in dela skupine,- roditeljskih sestankov s predstavitvijo <strong>LDN</strong> in aktivno vključenost staršev,- govorilnih ur, individualnih razgovorov, svetovanje in pomoč,- delavnic in srečanja s starši na določeno temo (zdravje, trma, grizenje…),- različna popoldanska srečanja (novoletna srečanja, gibalni popoldnevi, likovne delavnice, pikniki, …),- zaključki in evalvacija leta,- ustvarjalno dopoldne in obisk staršev v oddelku,- skupaj pričakati prihod Dedka Mraza,- popoldanskih srečanj na igrišču,- prinašanje različnega materiala, pri organizaciji Živ-Žava s prinašanjem dobitkov.Vse navedene oblike sodelovanja s starši omogočajo sproščene odnose, dobro počutje in zaupanje vvrtec in povečujejo pripadnost skupini.DRUGE STAROSTNE SKUPINEOhranjanje profesionalnega odnosa je potekalo preko:- predstavitve strokovnih delavk ob zaključkih jasličnih skupin,- vzpostavitve prvih stikov pred vstopom novincev v vrtec z individualni razgovori ali uvodnimi roditeljskisestanki ( pridobitev potrebnih informacij o otroku, možnosti postopnega uvajanja otroka v vrtec ),- govorilnih ur in individualnih razgovorov, roditeljskih sestankov,- odprtega, iskrenega, razumevajočega in poštenega odnosa,- možnost vpogleda v vsakdanje delo ( » odprta vrata« za obisk, predstavitev dejavnosti…), vključevanjav skupino, igranje, preživeti dan v skupini…,- sprotnega reševanja nastalih dilem, vprašanj s pozitivnim dialogom, svetovanjem in posvetovanjem,- sooblikovanja <strong>LDN</strong>,- preko oglasne deske in kotičkov za starše,- predstavitev dela po konvergentni pedagogiki,- predstavitev programa Igra – gibanje in razvoj preko gibalne urice v telovadnici,- gibalni in športni popoldnevi z različnimi vsebinami ( igre z žogo, orientacija, ..),- predavanja, diskusija o problematiki skupine, prikaz dela, snemanj dejavnosti, izdelava cd-jev,- tematskih srečanj, šole za starše,- obiskov na domu ,- prinašanja sredstev za delo, zbiranje odpadnega materiala, zbiranje zamaškov v humanitarne namene,- različna dopoldanska in popoldanska srečanja v skupini ali enoti: jesenske delavnice, novoletnasrečanja, predstava staršev Mojca Pokraculja, modne revije, izdelave maskote in pesmi, pripravapredstave za otroke ob 40. obletnici, spuščanje Gregorčkov, ogledi predstav, ogledi cd – jev zimovanj,igre brez meja, vožnja s kanuji po reki Ljubljanici, Obisk Petre Majdič, izlet na Klobuk in predstavaPisani metulji, ogled policijske postaje, pravljična ura Mišek Matiček, predstava Trije metulji, zaključniizlet z vlakom, predstavitev planinske opreme, zaključki, pikniki…,- obiski staršev na delovnih mestih – Mali dom, Letališče Jožeta Pučnika, Državni skupščina, NLB, Teniškiklub, …- humanitarnih prireditev: zbiranje sredstev za sklad vrtca, prodaja voščilnic, razstava otroških izdelkov,prinašanje dobitkov za srečelov, sodelovanje pri Živ- Žavu, nakup kart za ogled predstave Pepelka,- donacija dedka za ogled predstave Zvezdica Zaspanka v LGL


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>14- obisk v skupini - predstavitev instrumentov, koncert, obisk mamice pesnice, angleški dopoldnevi zočkom Američanom, predstavitvijo psa vodnika, poklic terapevta, predstavitev zanimivosti potepanj iz SAmerike, predstavitev klekljanja, hokeja, branje pravljice in pesmi, peka piškotov,- knjiga staršev,- spremstvo na izletih, ogledih mesta.KAKO POGOSTO IN NA KAKŠNE NAČINE STE OBVEŠČALI STARŠE?PRVE STAROSTNE SKUPINE- vsakodnevno, izmenjava informacij o dogajanju v skupini, počutju otrok,- dejavnosti na oglasnih deskah, iskrice, dnevne dejavnosti, mesečnik, kje nam lahko pomagajo, zapisiizjav,- obveščanje preko oglasnih desk, (kratki zapisi, kaj je bilo, opisana dejavnost, pesmice, zgodbice,obvestila o izletu, nalezljivih boleznih, zdravju…),- dnevno obveščanje o temi in dejavnosti v okviru tega – starši so postopno z zanimanjem spremljalikotiček, komentirali, dodali, odzivni in pozitivni,- preko rednih mesečnih govorilnih ur in individualnih razgovorov po potrebi, roditeljskih sestankov ( 2– 3 letno), seznanitev z <strong>LDN</strong> skupine in vrtca,- preko različnih popoldanskih srečanj – predstavitve dejavnosti, napredka otrok,- razstava otroških izdelkov in fotografij,- tedensko ali mesečno - pripravljen listovnik na vpogled staršem,- telefonsko obveščanje, obveščanje preko spletne strani, elektronske pošte.DRUGE STAROSTNE SKUPINE- vsakodnevno, izmenjava informacij o dogajanju v skupini, počutju otrok,- roditeljski sestanki - seznanitev z <strong>LDN</strong> skupine, pred odhodi na bivanja v naravi, evalvacija <strong>LDN</strong>,- dejavnosti na oglasnih deskah v igralnicah - iskrice, dnevne dejavnosti, tednik, mesečnik, zapisi izjav,različni projekti…,- obveščanje preko oglasnih desk, (kratki zapisi, kaj je bilo, opisana dejavnost, komentarji otrok,pesmice, zgodbice, obvestila o izletih, nalezljivih boleznih, zdravju…),- vsakodnevno, ob koncu vsebin in dogajanje v oddelku, razlaga izbora tehnike dela, fotografije knjigic, kiso jih izdelali otroci,- o dnevnih dogodkih, s tekstom, ki jih je seznanjal in spodbujal k pogovoru z otrokom z namenomkrepitve pozitivnih medsebojnih odnosov in pomoč v svet odnosov,- risbice, anekdote, mnenja o dogodkih, skupne dogodivščine, pesmi,- zaključek poglavja, vsebina, materiali, izdelki otrok v mapi,- mapa za vpogled dela v skupini, vsakodnevne zapise, izjave otrok o temi, doživetjih, fotografije,- razstava otroških izdelkov,- izdelava plakatov, knjige vtisov,- izdelava celoletnega cd s fotografijami otrok,- preko rednih mesečnih govorilnih ur in individualnih razgovorov po potrebi,- preko različnih popoldanskih srečanj – predstavitve dejavnosti, napredka otrok,- sodelovanje preko elektronske pošte.KAKO SE V ODDELKU ODRAŽA VAŠA SKRB ZA ZDRAVJE OTROK (prehrana, diete,vzgoja k zdravemu načinu življenja,…)PRVE STAROSTNE SKUPINE- vsakodnevne igre in gibanja,- vsakodnevnega bivanja in gibanja na prostem v vseh vremenskih pogojih,


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>15- razvijanja pozitivnega odnosa do žive in nežive narave, spoznavanja narave v vseh letnih časih inrazličnem vremenu,- upoštevanja priporočil zaščite pred soncem,- kulturnega prehranjevanja, odnosa do hrane,- raznovrstne hrane, upoštevanje želja otrok in pokušanja nove hrana,- navajanja na raznovrstno sadje in zelenjavo, poimenovanje,- zagotavljanja zadostne količine tekočine,- praznovanja rojstnih dni brez sladkarij, s sadjem,- zagotavljanja primerne obutve in obleke – dogovori s starši,- sodelovanja s starši glede dud, stekleničk..,- skrbi za osebno higieno, samostojnejše umivanje, pihanje noskov,- prezračevanja igralnice, razkuževanja igrač in prostorov ob boleznih,- navajanja na pravilno umivanje rok,- veščin za osebno higieno, umivanja rok, obraza, opuščanja plenic, uporabo kahlic, samostojnosti…,- skrbi za zdravje z lastnim vzgledom in preko pravljic,- učenje samostojnosti, pohvala, motivacija za spodbudo in usvajanje novih spretnosti in navad,- skrbi za varnost na igrišču,- skrbi za varnost in pravilno zaužito hrano ob dietah,- pravilnega ukrepanja ob nezgodah, nudenja prve pomoči.DRUGE STAROSTNE SKUPINE- vsakodnevnega bivanja in gibanja na prostem, ob vseh vremenskih razmerah,- gibalnih minutk za zdravje,- gibalnih uric v telovadnici, garderobi, dvorani GIB, na prostem,- razvijanja pozitivnega odnosa do žive in nežive narave, spoznavanja narave v vseh letnih časih,navajanje otrok na zaščito pred vremenskimi vplivi, odziv nanje,- upoštevanja priporočil zaščite pred soncem,- primerne obleke in obutve za vsakodnevno igro in gibanje,- primerne obleke in obutve za daljše izlete (nahrbtnik, pohodni čevlji..),- spodbujanja in uživanja zdrave prehrane, spoznavanje in poimenovanje,- možnosti izbire - najprej poizkusi in se nato odloči,- pestrosti prehrane, sadja in zelenjave,- uživanja sadja pred zajtrkom,- ureditve zelenjavnega vrta, popestritev jedilnika,- ob 40. obletnici - ob pokušini dietne torte (otrok s celiakijo), uživali vsi, različnost,- praznovanja rojstnih dni s sadjem,- diete, različni pogledi, dogovarjanja, ugotovitve, skrb za varnost in pravilno zaužito hrano,- samostojne priprave miz, samopostrežbe, dežurstva,- zagotavljanja zadostne količine tekočine, pitje vode, čaja,- samostojnosti v skrbi za osebno higieno, umivanje rok, sodelovanje z Jano,- skrbi za zobe, samostojnost, sodelovanje s sestro Angelco,- skrbi za urejenost in čistočo igralnice, garderobe, igrišča,- delovne vzgoje - pomoč hišnikom pri delu na igrišču,- skrbi za varnost na igrišču,- pravilnega, ustreznega ukrepanja ob nezgodah, nudenja prve pomoči,- zračenja prostorov in razkuževanja ob nalezljivih boleznih,- različnih projektov – Medi Medo, umivanje rok, Modri pes, projekt zdrava prehrana v povezavi zekologijo, skladišče, razstava sadja, izdelava sadnih nabodal.. napitki, zelenjavna juha,- različnih gibalnih programov in dejavnosti - Zlati sonček, sprehodi, izleti, Andersenov kros, Cicibanplaninec, bivanja v naravi,- ozaveščanja staršev o pomenu zdrave prehrane, gibanja in bivanja na svežem zraku


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>16PREKO KATERIH DEJAVNOSTI STE VZGAJALI OTROKE K VAROVANJU OKOLJA?KAKŠNE PREMIKE V SMERI VEČJE OZAVEŠČENOSTI STE OPAZILI PRI OTROCIH INSTARŠIH?Z lastnim zgledom, opazovanjem narave in ljudi, preko različnih dejavnosti in postopnim navajanjemotrok na prvine okoljske ozaveščenosti, nam je uspelo narediti prve korake k »čuvanju« našega planeta.Starše smo o vsem sprotno obveščali in ni jih malo, ki so ravno na pobudo otrok, nova znanja preneslitudi v domače okolje – ločevanje odpadkov, varčevanje z vodo, elektriko…..PRVE STAROSTNE SKUPINE- dnevne rutine – varčevanja z vodo pri umivanju rok, uporabi mila,- uporabljanje brisač in odvajanje od slinčkov,- urejanje skupnih prostorov, igralnice, igrišča ( ne trgamo zelenja, skrbimo za čistočo, pospravljanjeigrač…),- ločevanje odpadkov preko zgleda, otroci postopno aktivno vključeni pri razvrščanju odpadkov ( papir,embalaža, biološki), vključevanje staršev,- spoštovanje in skrb za naravo, opaziti slaba ravnanja človeka,- dnevni sprehodi, prepletanje medpodročnih dejavnosti, promet,- opazovanje žive in nežive narave, pridobiti izkušnjo kako prispevati k varovanju in ohranjanju okolja,razvijati spoštljiv in odgovoren odnos do narave,- skrb za naravo - prinesli stvari iz narave in jih vrnili,- opazovanje smetarjev – dnevno,- uporabo naravnih materialov (gline, slanega testa) in odpadnega materiala,- ugašanje luči,- ob dnevu zemlje uredili vrtiček, posejali sem rož, opazovanje in skrb,- na izletih se učili kam s smetmi,- opazovanje prometa, delovnih strojev,- ozaveščanje o ekologiji, naložba za življenje, zgled,- vključevanje staršev - zbiranje zamaškov v humanitarne namene, dogovori glede vrečk, malice,uporabe pasjih košev….,- ekonomična raba plenic, brisačk, tetra plenic, zamenjava plastičnih lončkov.DRUGE STAROSTNE SKUPINE- dnevne rutine – varčevanja z vodo pri umivanju rok, uporabi mila, brisačk, straniščnega papirja,lastnega zgleda,- opreme sanitarij, igralnic in garderob z otroškimi navodili ( slika, besedilo) o uporabi in varčevanju,- varčevanja z elektriko, ugašanja luči,- ločevanja odpadkov - ekološki kotiček, 4 koši, pogovor in oprema košev z navodili skupaj z otroki,- pogovorov, kako doma ločujejo odpadke, opazovanje košev na sprehodu, odnosu ljudi,- prebiranja zgodbic na temo ekologije in narave, kako jo ohraniti,- ogledov enciklopedij, priročnikov, izdelava plakatov,- seznanjanja otrok z odpadni materiali in uporaba le teh v različne namene, uporaba odpadnegamateriala za izdelke, instrumente iz plastenk, škatle za prevozna sredstva, časopisni papir za okvirjerisbic, didaktične igre, sceno za dramatizacijo, lutke, dekoracije, izdelava papirja, nakita, ….- urejanja skupnih prostorov, igralnice, igrišča – delovne akcije, zgled, pomoč otrok,- pogovora o materialih in razkrajanju - organske snovi se hitreje razkrajajo kot plastične, poizkus ,- poizkusov dokazovanja onesnaženosti zraka z izpušnimi plini, razkrajanje odpadkov, vplivov strupenihsnovi na rastline, onesnaževanja vode,- raziskovanje ob zbiranju informacij, materialov, graditev novih spoznanj, konstruiranje lastnegarazumevanja, oblikovanje osebnega pomena – razvijanje ekološke pismenosti, pravilen odnos do okoljain naravnih bogastev,- urejanja vrtička,


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>17- ogleda kompostnika – kaj sodi v zabojnik, kaj ne,- gibalne urice v Marjetici na temo ekologije – Smetka, nastopi študentk,- na izletih - ozaveščanje o ravnanju s smetmi v gorah ( vrečka za odpadke, smeti odnesemo s sabo),- sprehodov v gozdu - navajanje na bonton - glasnost, hoja, živali, rastline, opazovanje gozda skozi letnečase, opazovanje gnezd, travnikov, potokov, sledi živali v snegu, varovanje narave…- sprehodov v gozdu - sprostitev, umirjanje, uporaba čutil - objemanje in božanje dreves, vonj gozda,tišina,- eko daril za rojstni dan - tulci, odpadni material za svinčnike,- opazovanja živali pod povečevalnimi stekli, lončki,- dneva zemlje 22. aprila - posadili drevo - platano, pogovorili o pomenu gozdov za naš planet, aktivnosodelovanje s starši,- pomoči otrok pri skrbi za rastline, posaditev semen, peško limone, opazovanje rasti in razvoja,- pomena vode, življenjsko potrebna tekočina, varovanje, uporaba, onesnaževanje, - - lutkovnepredstave z ekološko vsebino- peke kruha - od zrna do kruha,- izdelave reklamnih obvestil (pobirajte pasje kakce in namestitev v okolico,- sajenja podarjenega drevesa, darilo staršev,- zbiranja zamaškov- sodelovanja v projektih – Zeleni nahrbtnik, Slopak, Geaprodukt – sadje, zelenjava,- obisk Živalskega vrta, ogled živali, pogovor, hranjenje,- sodelovanja s starši in ozaveščanja staršev, k ločevanju odpadkov tudi doma in nasploh skrbi za našplanet.V KOLIKŠNI MERI IN NA KAKŠEN NAČIN STE SODELOVALI Z DRUGIMI ODDELKIZNOTRAJ ENOTE ALI V DRUGIH ENOTAH?Male in velike Andersenove povezujejo različni programi, projekti, lutkovne predstave, igralne urice,gibalni dopoldnevi, likovne, plesne in glasbene delavnice, orientacijski pohodi, petje pesmi, gibanje vnaravi in bivanja v naravi….Druženja so večinoma načrtovana, velikokrat pa se zgodijo kar tako, zaradi družbe in druženja in s temtkanja dobrih medsebojnih odnosov in povezovanja med otroki različnih skupin.Strokovne delavke so pohvalile letošnje aktive po starostnih obdobjih. Tako so lahko izmenjale izkušnje,primere dobre prakse in različna znanja. Velikokrat pa so se tudi dogovorila za obiske, druženja inpredstavitve posameznih projektov, dejavnosti, igre… s sodelavkami iz drugih enot. Aktivi so postalieden izmed načinov spoznavanja in druženja med enotami.PRVE STAROSTNE SKUPINE- sodelovanje med jasličnimi in drugimi oddelki v enoti, igra, druženje, združevanje,- različne dejavnosti znotraj enot (različne delavnice, pustovanje – rajanje, obisk medveda Lina, skupnopetje ob spremljavi kitare, harmonike, klavirja, sprehodi, gibalne urice na hodniku, igre na igrišču…- ogled predstav, iger in razstav, ki so jih pripravili starejši otroci,- obiski drugih enot, igra v igralnici, na igrišču, ….ogled živali,- obiski ob praznovanjih in otvoritvah ( 40. obletnica <strong>Andersena</strong>, skupni izlet, otvoritev Polžka, Krtka ),- obisk knjižnice,- prihod Dedka Mraza,- ogled predstave strokovnih delavk,- ogled različnih predstav v enoti ali drugje ( Krtek Zlatko, SVŠ,)- ogled itg, nemščine,- Andersenov kros, Pohod 20<strong>09</strong>,- gibalno dopoldne v enoti Marjetica, izlet- sodelovanje odraslih pri dekoraciji,- Andersenov Živ - žav


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>18DRUGE STAROSTNE SKUPINE- priložnostno sodelovanje med oddelki v enoti, igra, druženje, združevanje, menjava igrač in didaktičnihiger, sprehodi,- načrtovane različne dejavnosti znotraj enot (različne likovne, glasbene, plesne delavnice, gibalnidopoldnevi, gibalne igre, rajalne igre, pustovanje, skupno petje ob spremljavi kitare, harmonike,klavirja, izdelava dekoracije, itg- ji, čutna cesta,- ogled predstav, iger in razstav, ki so jih pripravili otroci,- obiski drugih enot, igra v igralnici, na igrišču, gibalna urica v telovadnici, ogled živali, prikaz itg, prikazdejavnosti - nemščine, orientacijski pohod,- obiski, igra, delavnice, predstave ob praznovanjih in otvoritvah ( 40. obletnica <strong>Andersena</strong>, skupni izlet,otvoritev Polžka, Krtka ),- glasbene delavnice z Edbinom,- keramične delavnice z Danico Žbontar,- ogled predstav v LGL, SVŠ, Trije prašički, Krtek Zlatko,- ogled predstave strokovnih delavk – Pepelka, Živali pri babici Zimi,- dnevi odprtih vrat RO, predstav otrok RO,- spanje v vrtcu in prihod Dedka Mraza,- obisk knjižnice in knjižničarke Lidije,- obisk kmetije, izlet v Kekčevo deželo, obisk živalskega vrta,- Mehurčkologija hiše eksperimentov v vrtcu,- Andersenovi dnevi, Andersenov kros,- razstava otroških izdelkov v Pionirskem domu,- strokovno posvetovanje s sodelavkami,- sodelovalnost in medsebojna pomoč strokovnih delavk,- obisk OŠ V. Vodnika, OŠ R. Jakopiča, knjižnice Šiška, Malega Doma, gasilske postaje, policijske postaje,letališča, Krajevne skupnosti in turističnega društva, ogled šole Alojzija Šuštarja, ogled muzejev, galerij,mestnih znamenitosti,- Zlati sonček – kros, drsanje, Ciciban planinec – izleti, Pohod 20<strong>09</strong>, podelitev priznanj in medalj Zlatisonček Peter Žonta, Petra Majdič,- skupna bivanja v naravi,- sodelovanje s fizioterapevtko Tatjano Bravhar, specialno pedagoginjo Zoro Reja,- obiski ravnateljice, uprave, vodij enot, kuharic, peric, hišnikov,- sodelovanje s prostovoljkami – Marija, Urška- dan z Lekom – obisk živalskega vrtca, obisk čarovnika Joleta Coleta.V KOLIKŠNI MERI STE SE POSLUŽEVALI PRIPOROČIL TANDEMA V TEM ŠOLSKEMLETU?Večina strokovnih delavcev navaja, da se priporočil v največji meri poslužujejo ob začetku šolskega letain ob menjavah sodelavk. V pomoč so jim pri lažjem dogovarjanju o skupnem delu, sodelovanju,načrtovanju, usklajenem ravnanju,obveščanju, pričakovanjih, sprotnem reševanju težav in profesionalnem odnosu do staršev. Pomembnoje, da so medsebojni odnosi spoštljivi in odprti za nova znanja in sodelovanja.PRVE STAROSTNE SKUPINE- več strokovnega pogovora, lažje dogovarjanje, izražanje želja, znanja, izkušenj, sposobnosti, idej…,- zagotavljanje usklajenega in profesionalnega odnosa,- skupno načrtovanje, priprava sredstev, pomoč pri izvedbi,- dogovor glede uveljavljanja pravil in ravnanja,- načrtovanje dejavnosti, evalvacija,- beleženje in opazovanje otrok, zapisi komentarjev,- izmenjava sporočil s starši, sprotno obveščanje, usklajeno delovanje,


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>19- dogovori o dekoraciji, izgledu igralnice, vrtca,- izmenjavi izkušenj, znanj,- dogovori o redu, čistoči,- prenašanje informacije ( enota, vrtec…)- dogovarjanje o govorilnih urah, roditeljskih sestankih, priprava na srečanja s starši- sprotno dogovarjanje in reševanje težav, konfliktov,- nova nastala situacija ob odhodu pomočnice, ponovno vzpostaviti sodelovanje ob priporočilih,- pogovor, dopolnjevanje, komunikacija, sproščujoča klima,- vodenje dejavnosti v sodelovanju, priprava in aktivno sodelovanje na vseh oblikah za starše insodelavce,- v začetku leta pogovor, večkrat pa se je in bo, potrebno pogovarjati o pričakovanjih,jih zapisati in obnavljati.DRUGE STAROSTNE SKUPINE- opora za nov začetek, osnovni dogovori, medsebojno spoštovanje, dogovor o sodelovanju, ravnanju inreševanju morebitnih težav,- nov začetek, nov izziv, ki ga podpirajo dogovori, usklajevanja, argumentiranje stališč, sprotno reševanjeproblemov, kjer lahko kot tim pridobiš tako profesionalno kot osebno,- usklajeno sodelovanje, posvetovanje, zapisi dogovorov,- na začetku leta dogovor o strategijah reševanja morebitnih nesporazumov tako glede težav v skupinikot dogovora s starši in med obema,- dogovor o ustreznem in usklajenem ravnanju do otrok, postavljanje pravil in mej,- skupno načrtovanje, priprava sredstev, pomoč pri izvedbi, dopolnjevanje, dogovarjanje, upoštevanjeidej, učenje drug od drugega,- dvigovanje močnih področji posameznic, prepustiti pobudo, pomoč, opora,- pogovor, upoštevanje vrlin - spoštljiv, iskren, strokoven, komunikativen, odgovoren, pripravljen nakompromise, poslušalec, fleksibilen, pozitiven, konstruktivno kritičen, čustveno stabilen, odprt zasprejemanje drugačnosti, zanesljiv, razumevajoč, potreba po pogovoru, vzeti si čas, opozarjanje napomanjkljivosti, spodbude,pohvale…,- spoštljiva komunikacija, pripravljenost za sodelovanje,razumevanje pedagoškega poklica, medsebojnospoštovanje,- nov tandem, vsakodnevno dogovarjanje, opazovanje otrok in načrtovanje,- odkrit dialog, pogovor o pričakovanjih, preteklih izkušnjah,- obveščanje o spremembah, dogovorih, sproten pretok informacij,- usklajeno delovanje s starši, prenos informacij,- sprotno dogovarjanje, pojasnjevanje določene situacije in pogledov na delo,- skupno vodenje zapisov ali map o otrocih ( pogovor o napredku otrok, za potrebe govorilnih ur,razgovorov…),- dogovor o pričakovanjih, željah, potrebah, dilemah,- oblikovati stališča, vrednote,- prebrati in zapisali dogovore, se jih skušati držati, večkrat sestati med letom v ta namen, znovapogovoriti o pričakovanjih in reševanju težav ter dogovore dopolnili.KATERA SVOJA ZNANJA IN IZKUŠNJO BI PREDSTAVILI OSTALIM STROKOVNIMDELAVKAM?


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>20Vsi strokovni delavci so poiskali svoja močna področja in znanja, ki so ji pripravljeni predstavitisodelavcem. Zapisali so veliko idej, primerov dobre prakse, znanj, izkušenj …. in tako ponudili pravobogastvo znanja in sodelovanja.Predlogi so:- ustvarjalnost; izdelava in uporaba lutke, dramatizacija, glasbene delavnice za otroke, različne likovnetehnike, ročne spretnosti,- družboslovje; različni jeziki, poznavanje verstev, mitologija, književnost, prikaz potepanj po svetu,- vloga vzgojitelja pri zagotavljanju kakovostnih interakcij v vrtcu,- tehnike petja,- pravljične urice, čudoviti svet domišljije preko pravljic, zgodb…,- ljudska pripoved, ljudske igre, ljudsko izročilo, ljudski plesi – folklora,- glasba – igranje na različne inštrumente,- gibalne igre za male in velike, športno popoldne,- družabni in skupinski plesi,- likovne delavnice, s ciljem sprostitve in poglabljanja medsebojnih odnosov,- mentorstvo vzgojiteljici ali pom. vzgojiteljice - novinki,- joga, masaža, tibetančki za otroke,- umirjanje, sprostitev – masaža stopal,- Individualizacija - temelj za neposredno delo,- tečaj rolanja,- vodenje planinskega izleta,- dejavnosti s področja naravoslovja,- znanja s predavanja »O pomenu zaščite pred soncem«,- priprava orientacijskega pohoda, učenja z gibanjem in v naravi,- socialna inkluzija – vzgoja za odgovornost razmišljanje o lastni odgovornosti zmožnosti,- skupina za reševanje primerov (na podlagi znanj pridobljenih na superviziji in interviziji),- kako počivamo - dobre izkušnje in ideje,- uvajanje najmlajših, bibarije…,- delovanje tri- dema,- otroci s posebnimi potrebami, izkušnje, spremljevalec, gibalno oviran otrok,-različne metode dela z otroki s posebnimi potrebami,- kompetenten otrok – prenos iz študijskih skupin,- vloga vzgojiteljice pri zagotavljanju kakovostnih interakcij v vrtcu,- keramika, oblikovanje gline,- znanje s področja konvergentne pedagogike,- konvergentna pedagogika (teorija, praktični prikaz, načrtovanje),- sodelovanje pri letnem delovnem načrtu enot ,- predstavitev metodike in didaktike tujega jetika,- pregled in pomoč pri pisanju priprav,- računalniško obdelovanje fotografij, posredovanje znanja za delo s programom Picasa ( program zashranjevanje in objavo digitalnih fotografij na spletu).PREDLOG ZA PREDNOSTNO NALOGO NASLEDNJEGA ŠOLSKEGA LETA?V večini poročil sva naleteli na prednostno nalogo – ekologija. Vsi skupaj se zavedamo, da moramo šenaprej sodelovati in ozaveščati okoljsko odgovornost – otroci, strokovni delavci in starši, da bomoohranili naš planet.Veliko poročil pa navaja tudi razvijanje in ohranjanje pozitivne klime, dobro sodelovanje in spoštljivemedsebojne odnose.Predlogi so:


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>21- Ekologija; Vzgajanje za okoljsko odgovornost in skrb za zdrav način življenja,voda – vir življenja,uporaba materiala - eko izdelki,- zdrava prehrana, primeren izbor živil in priprava hrane,- socializacija otrok, razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov, povezovanje med skupinami,- knjiga in slovenski jezik,- ljudske igre, ljudsko izročilo, ljudski plesi – folklora,- rajalne igre in pesmi, izdelava instrumentov,- povezanost področji kurikula,- individualizacija, samostojnost,- pozitivna klima v oddelku, enoti, vrtcu,- pomen igre in gibanja v razvoju otroka,- živeti z naravo - gibanje in bivanje v naravi,- spoznavanje narave preko fizikalnih in kemijskih dejavnosti, naravoslovni poskusi,- zaščita pred soncem, varno s soncem,- medgeneracijska srečanja,- spoštljiv in enakovreden odnos do vseh – otrok, staršev, sodelavcev,- strpnost na vseh nivojih,- igra (opazovanje, vzpodbujanje k ustvarjalnosti, razvijanju sposobnosti, načrtovanje prostora in časa zaigro z zapisovanje….),- igra kot osnovna dejavnost, kot terapevtsko sredstvo, opazovanje otrok, kot sredstvo za razvojotrokovih sposobnosti, kot socializacijsko sredstvo za spodbudo in ustvarjalnost vzgojitelja in otrok, kotpreizkus organizacijskih sposobnosti otrok in vzgojitelja (čas, prostor), pogovor s starši otrok, center inne sredstvo za dosegociljev,- medsebojno spoštovanje – odkrivanje samega sebe, spoštovanje sodelavcev in dobro medsebojnosodelovanje, razvijanje prepoznavanja čustev ( preko športnih iger, socialnih iger…),- spoznavanje in sprejemanje drugačnosti ( različnosti) na spontan, otrokom in staršem prijazen način,- ureditev igrišča, okolice ( zasaditev dreves….),- multikulturnost,- nadaljevanje in poglabljanje letošnjih – individualizacija počitka, profesionalni odnos s starši inekologija,- preprečiti izgorelost strokovnih delavcev.» Življenje je simfonija za tiste, ki imajo ušesa, da slišijo;toda res redki so ljudje, ki glasbo slišijo.Zakaj ?Ker pridno poslušajo hrup, ki sta ga jim v glave vnesli njihpogojenost in programiranost..Da boš res slišal simfonijo,moraš biti občutljiv za vsak glas slehernega instrumenta v orkestru….«Tamara DanieliNatalija Dolencpomočnici ravnateljice


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>22REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA SVETOVALNE DELAVKEZaradi pestrosti letošnjega leta mi je težko v poročilo zajeti vsa dela, ki sem jih opravila saj, če sempoštena, se vseh niti več ne spomnim, niti o njih nimam zapisov.Leto je bilo posebno, razburkano, polno izzivov, hkrati pa polno uspehov, z veliko mero strokovne rasti.Preživela, doživela, izkusila in ogromno sem se naučila iz otvoritve novih oddelkov, obletnice matičneenote, obiska inšpekcije, vpisa otrok v vrtec, obravnave otrok s posebnimi potrebami in ne nazadnje izŠole za ravnatelje, ki mi je pustila močan osebni in strokovni pečat. Občutek imam, da sem strokovnozrelejša, hkrati pa ves čas hlastam po novih izzivih.Šolsko leto zaključujem z dobrim občutkom, da sem bila uspešna, s pomočjo odličnih sodelavk v mojibližini. Za prihodnost imam že pripravljene ideje za izboljšanje svojega dela, energijo za nove cilje invizijo moje profesionalne poti.REALIZACIJA NALOG V SODELOVANJU Z VODSTVOM∼ Kot že vsa leta je bilo tudi letos sodelovanje ostalimi članicami kolegija dobro in je obrodilo mnogedobre rešitve za dileme in izzive, ki jih je prinašalo šolsko leto. Ponovno smo dokazale, da smosposobne stopiti skupaj in hitro odreagirati na nepričakovane situacije, ki jih letos ni bilo malo.Največji izziv je bil redni obisk inšpekcije, ki smo ga uspešno prestali. Drug velik projekt pa je bil vpisnovih otrok v vrtec, saj smo se srečali z novimi postopki in obilico administracije.Kolegij se je tedensko srečaval, kar ocenjujem za zelo dobro, saj je to omogočalo boljši pretokinformacij in sprotno dogovarjanje o aktualnih zadevah. Poleg tega smo imele tudi tri razširjenekolegije, ki so bili strokovno bogati in razgibani. Vodje aktivov kažejo veliko pripravljenost zasodelovanje in doprinos k strokovnosti vrtca, kar moramo tudi v bodoče izkoristiti.∼ Kot članica kolegija sem sodelovala pri načrtovanju srečanj skupin za kakovost uprave, oddelkov inprehrane. Skupine so letos nekoliko izgubile na intenzivnosti, vendar sem prepričana, da se jih bodalo v prihodnosti obuditi.∼ V množici opravljenih nalog je bilo tudi nekaj takih, ki so poskrbele za promocijo vrtca.Velik izziv je bilo posneti prispevek za oddajo Preverjeno (POP TV), kjer sem z novinarjemrazpravljala o otrocih, ki imajo vedenjske težave.Sodelovala sem pri pripravi 8. Živ Žava, ki je najbrž največja promocija našega vrtca in odraža dobrosodelovanje vrtca s starši. Po končni evalvaciji Živ Žava menim, da bo potrebna spremembaorganizacije prireditve, vendar sem prepričana, da to ne bo zmanjšalo uspešnosti dobrodelneprireditve.S pomočnico vzgojiteljice Alenko Suban sva napisali članek v revijo Educa z naslovom »Ali o nasiljusamo govorimo, ali ga tudi priznamo«.Celo leto sem skrbela za ažurnost spletnih strani in ocenjujem, da mi je zadovoljivo uspelo, ob tempa se zavedam, da bi bile strani lahko aktualnejše in pestrejše. Pri tem sodelujem z nekaterimistrokovnimi delavkami, ki pošiljajo prispevke. Takega sodelovanja si želim še več. Poleti 20<strong>09</strong> semnekoliko preoblikovala strukturo strani, da so preglednejše in aktualnejše za uporabnike.∼ Sodelovala sem pri pripravi in končnem oblikovanju skupnega <strong>LDN</strong> vrtca.∼ Bila sem predsednica Komisije za sprejem otrok v naš vrtec, ki je zasedala aprila 20<strong>09</strong>. V tej vlogisem tesno sodelovala z ravnateljico, tajništvom vrtca in pomočnicama ravnateljice. Letos je MOLsprejela nov Odlok za sprejem otrok v vrtec, ki je prinesel nove kriterije za sprejem in postopek zupoštevanjem Zakona o upravnem postopku. To je prineslo ogromno administracije in pozornosti za


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>23pravilnost postopkov. Pripravljala sem odločbe, sklepe, obvestila in jih s sodelavkami odpošiljalamnožici staršev, ki so se vpisali.Kasneje smo v sklopu te naloge obravnavali tudi pritožbe na odločbe Komisije za sprejem otrok.Razloge za odločitve Komisije za sprejem otrok sem predstavila na Svetu vrtca, ki je obravnavalpritožbe.Ta proces je bil velik izziv, ampak smo zmagale in ponosna sem na uspešnost sodelovanja,fleksibilnost in hitrost učenja, ki smo ga vse vpletene izkazale.REALIZACIJA NALOG V SODELOVANJU S STROKOVNIMI DELAVKAMI VRTCA∼ Ob rednih obiskih po skupinah so potekala posvetovanja o posameznih otrocih. Z nekaterimistrokovnimi delavkami smo podrobneje načrtovale, kako pristopiti staršem in kako ustreznoreagirati na otroka. Občutek imam, da je posvetovanj vedno več, ker se strokovne delavkepogosteje/hitreje obrnejo name za posvet, kar me zelo veseli.Sodelovala sem na govorilnih urah, kjer je vzgojiteljica presodila, da bi bila moja prisotnostdobrodošla. Zaznala sem porast števila govorilnih ur na katerih sodelujem, kar pomeni, da tudi staršibolje sprejemajo mojo vlogo v vrtcu. Govorilno uro smo vedno pripravile skupaj, na samemrazgovoru s starši pa je šlo za posvetovanja o reševanju konkretne problematike. Mislim, da smovečino primerov uspešno zaključili.∼ Pripravila sem tri tematske roditeljske sestanke v enoti Andersen in sicer na teme »Temperament inmoteče vedenje«, »Učenje z vzgledom in vrednote« ter »Počitek v vrtcu«. V ostalih enotah inoddelkih strokovne delavke niso izrazile želje po tovrstnem sodelovanju. Glede na pozitivne odzivevseh, ki smo prisotni na teh roditeljskih sestankih, bi bilo smiselno to še razširiti po ostalih enotah,vendar to prepuščam odločitvi oddelka.∼ Redno sem prebirala strokovne članke revij, novo literaturo in spremembe v zakonodaji. Zanimivečlanke sem kopirala za vse enote. S tem bi rada vzpodbudila k pogostejšemu branju sodobnihstrokovnih ugotovitev. Strokovne delavke so se obračale name pri iskanju literature, ki sem joskušala najti v moji knjižnici, na spletu ali v javni knjižnici.∼ V tem šolskem letu nisem sodelovala na srečanjih aktivov strokovnih delavk.∼ Sodelovala sem pri pripravi in izvedbi obeh vzgojiteljskih zborov. Septembra sem na zborupredstavila aktualne informacije in pobude za sodelovanje s strokovnimi delavkami, junija pa sem nazboru sodelovala pri pripravi predstavitev dela aktivov.∼ Vodila sem inovacijski projekt »Kako počivamo«, ki je nadaljevanje naše skupine za kakovost voddelkih. Sodelovanje v projektni skupini je bilo strokovno, dobro in uspešno, vendar bi se moralevečkrat sestati, da bi se ohranjala rdeča nit in motivacija za delo. Delni premiki k dvigu kakovosti napodročju počitka se že kažejo, pričakujemo jih pa še več v naslednjem šolskem letu. V tem letu smouspele opraviti obširno analizo stanja, ki je bila podlaga za nadaljnje korake. Izpeljale smo delavniceo dejavnostih za sproščanje otrok, izvedle smo anketo med otroki o odnosu do počitka in ob koncuopravile evalvacijo projektnega dela. Sama nisem bila povsem zadovoljna z mojim vodenjem innameravam v novem šolskem letu uvesti nekaj sprememb, ter dodati energijo in večjo vpletenostčlanic v projektno delo.∼ V tem šolskem letu smo, s strokovnimi delavkami enote Marjetica, uspešno prijavile inovacijskiprojekt na ZRSŠ, ki smo mu dale naslov »Skupaj rastemo«. Raziskovale bomo učinkovitost socialnihiger za reševanje problematike skupin in razvoj socialnih veščin. Z delom začnemo v naslednjemšolskem letu, letos pa smo imele dva pripravljalna srečanja.∼ Novembra <strong>2008</strong> in marca 20<strong>09</strong> sem vodila starostni aktiv I. starostnega obdobja. Vsebino in poteksrečanj smo določile na kolegiju. Novembra smo se posvetili ekologiji kot naši prednostni nalogi. Spotekom aktiva nisem bila zadovoljna, saj se je pokazala nizka zainteresiranost strokovnih delavk zato tematiko, z »izgovorom«, da je v tej starostni skupini težko dosegati cilje ekologije. Marca smonadaljevale o ekologiji, ter dodale še delavnice o počitku in o kriterijih za ocenjevanje delavcev.Marčevsko srečanje je potekalo bistveno boljše, delavnice so bile strokovno bogate in vse smo odšleiz aktiva polne nove energije.


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>24∼∼∼∼Junija sem imela strokovno srečanje z vzgojiteljicami, ki v bodo jeseni uvajale otroke I. in II.starostnega obdobja. Na srečanju sem predstavila značilnosti otrok ob vstopu v vrtec in možneprilagoditvene težave. Pregledale smo analizo anket o uvajanju v tem šolskem letu, ki smo joizpeljali oktobra <strong>2008</strong>. Na srečanju so imele vzgojiteljice priložnost izmenjati izkušnje o uvajanju. Zvsako sem se dogovorila, kdaj bo dosegljiva za razgovore z novimi starši. Velika večina se je odločilaza individualne razgovore z novimi starši, saj se je to izkazala učinkovita metoda za lažje uvajanje innadaljnje dobro sodelovanje s starši.Uspešno sodelujeva z mobilno specialno pedagoginjo, saj si redno izmenjujeva informacije in sestrokovno posvetujeva o otrocih s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP), ter njihovih starših.Poleg tega sodelujeva pri detekciji novih otrok, ki potrebujejo pomoč. Uspešno smo izpeljale trisklice strokovnih skupin za vse OPP.Strokovne delavke in ostale zaposlene sem prijavljala na izobraževanja, ki jih je odobril kolegij vrtca.O tem se vodila evidenco in ob koncu leta pripravila seznam realiziranih izobraževanj.Spremljanje učinkovitosti izbranih oblik pomoči za otroke in starše je mogoče le preko razgovorovin opazovanj otrok. Z rednimi obiski v skupinah in razgovori s strokovnimi delavkami spremljamučinkovitost predlaganih oblik pomoči. Tam, kjer k sodelovanju pritegnemo tudi starše, soizboljšanja hitrejša in starši nam pomenijo pomemben vir informacij.REALIZACIJA NALOG ZA OTROKE∼ Za vse otroke, ki potrebujejo pomoč in svetovanje sem vodila zapise, za otroke s posebnimipotrebami pa sem urejala osebne mape z vso dokumentacijo. V zapisih so predvsem mojaopazovanja in posvetovanja s strokovnimi delavkam, razgovori s starši in zunanjimi strokovnjaki, kipoznajo otroka.∼ Oktobra <strong>2008</strong>, februarja in junija 20<strong>09</strong> sem organizirala srečanja 16 strokovnih skupin zaoblikovanje, spremljanje in evalvacijo individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami(OPP). Na oktobrskih in junijskih strokovnih srečanjih so sodelovali tudi starši otrok. V oddelku sprilagojenim programom smo imeli 5 otrok, 11 otrok je imelo pomoč mobilne specialnepedagoginje. Po vsakem srečanju sem napisala individualiziran program oziroma zapisnik srečanja.Tekom leta sem sodelovala z ZRSŠ in MHO pri postopkih za usmerjanje.V tem letu smo v sodelovanju s strokovnimi delavkami oddelka petim staršem priporočili, da otrokavključijo v postopek usmerjanja, ker potrebuje otrok specialno pedagoško pomoč. V vseh petihprimerih so se starši odločili za usmerjanje. Pri enem integriranem dečku smo staršem strokovnoobrazložili, da bo bolje, da se deček vključi v oddelek s prilagojenim programom. Starši so našenasvete, kljub velikemu odporu, upoštevali, kar si štejem kot timski uspeh leta.REALIZACIJA NALOG V SODELOVANJU S STARŠI∼ Individualni razgovori s starši so potekali preko celega šolskega leta. Starši so se name obrnili zaradidružinske problematike, težav pri vzgoji in osamosvajanju otrok, vpisa in uvajanja v vrtec in razvojnihznačilnosti otrok. Letos je bilo več posvetovanj skupaj s strokovnimi delavkami oddelka in starši, kjersmo razpravljali o otroku. Starše sem glede na problematiko usmerjala tudi na druge institucije, kiomogočajo pomoč.∼ Načrtovala, organizirala in evalvirala sem projekt Šola za starše, ki nam ga sofinancira Urad zapreprečevanje zasvojenosti. Imeli smo 6 srečanj in sicer:- 1. 10. <strong>2008</strong>, Pokažimo otroku prave vrednote, Damjana Šmid- 22. 10. <strong>2008</strong>, Kako družina vpliva na preprečevanje uživanja drog, Damjana Šmid- 12. 11. <strong>2008</strong>, Kako z otrokom govoriti o spolnosti, Damjana Šmid- 4. 2. 20<strong>09</strong>, Kompetenten otrok 1. del, dr. Tina Bregant- 18. 2. 20<strong>09</strong>, Kompetenten otrok 2. del, dr. Tina Bregant- 11. 3. 20<strong>09</strong>, Kompetenten otrok 3. del, dr. Tina BregantVsa srečanja so bila dobro obiskana in analiza povratne informacija je pokazala, da so starši zelozadovoljni in si želijo še več podobnih srečanj. Varstvo otrok v bližnji igralnici se je med starši


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>25∼∼∼»prijelo« in vse več jih pripelje otroke. Srečanja so potekala v telovadnici enote Marjetica.Dogovorjena imamo 3 jesenska srečanja z Marjo Strojin.9. 6. 20<strong>09</strong> smo članice kolegija pripravile uvodno srečanje za starše novih otrok. Na tem srečanjusem staršem predstavila značilnosti uvajalnega obdobja in možnosti, ki jih imajo čez poletje, da bouvajanje čim lažje. Konec junija sem vsem novim staršem razposlala obvestila o tem, kdo jevzgojiteljica njihovega otroka in kdaj se lahko dogovorijo za individualni sestanek.Tematske roditeljske sestanke starši dobro obiskujejo in ob koncu takih srečanj smo vsi zelozadovoljni. Jaz preko njihovih »domačih zgodb« dobivam boljši vpogled v različne družinske situacijein dobim še nove ideje za reševanje razvojnih težav pri otrocih.Uspešno sem sodelovala s predsednico Sveta staršev pri vseh nalogah Sveta staršev. Vedno smouspeli najti skupen jezik za različne akcije. Žal nam ni uspelo realizirati humanitarne akcije, je bil pazato rekordno uspešen Živ Žav. Letos sem veliko več sodelovala tudi z upravnim odborom SkladaVrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> pri aktivnostih za polnjenje sklada.REALIZACIJA NALOG V SODELOVANJU Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI∼ Pri reševanju individualnih primerov sem sodelovala z MHO Šiška, Vič in Center. Pri vpisovanjuotrok sem sodelovala z materinskim domom v Ljubljani. Sodelovanja s CSD, razen nekaj zaprosil zaporočilo, ni bilo. Letos tudi ni bilo priložnosti sodelovanja s Svetovalnim centrom.∼ Sodelovala sem z ZRSŠ pri inovacijskem projektu Kako počivamo.∼ Sodelovala sem z Uradom za preprečevanje zasvojenosti v okviru Šole za starše.∼ Sodelovala sem s Centrom za psihodiagnostična sredstva pri standardiziranju testa SNAP, ki so gaopravili v oddelkih 5-6 let.∼ Koordinirala sem vzdrževanje in posodabljanje računalniške opreme s podjetjem PCHand,telefonije s podjetjem Telefonija Bizjan in mobilne telefonije s podjetjem Mobitel.Uredila sem vse potrebno, da so se enote Palčica, Polžek in Krtek priključili na širokopasovniinternet preko Siola. S tem smo precej posodobili naše enote, saj lahko povsod naše strokovnedelavke dostopajo do svetovnega spleta.Julija 20<strong>09</strong> sem s Telekomom urejala, da imamo na upravi nov DDI sistem telefonije, ki strankamomogoča, da pokličejo neposredno v vsako pisarno uprave.Uredila sem, da smo uporabniki službenih telefonov prešli na nove, ugodnejše pakete Mobitela.∼ Ažurirala sem podatke o prostih mestih, cenah in kontaktih na spletnem portalu Ministrstva zašolstvo in šport.∼ Udeležila sem se enega srečanja Aktiva ljubljanskih svetovalnih delavk. Motivacije za udeležbo nateh srečanjih tudi letos nisem našla, še vedno upam, da bo drugo leto drugače.∼ Skupaj z ravnateljico sva koordinirali in delno spremljali delo prostovoljk v našem vrtcu pod okriljemprograma prostovoljnega dela Človek za druge. Ob začetku leta se je na prostovoljno delo javilo 5prostovoljk, od tega so celo leto k nam hodile 3 prostovoljke. S prostovoljkami in vodjo smo sesrečali 3 krat v letu. V naslednjem šolskem letu bomo na ta srečanja povabili tudi zainteresiranevzgojiteljice.∼ V tem šolskem letu sem bila po en mesec mentorica dvema praktikantkama in dvemapripravnicama za strokovni izpit.∼ Do sodelovanja s sosednjimi osnovnimi šolami letos ni prišlo.REALIZIRANO IZOBRAŽEVANJE∼ Obiskovala sem celoletno Šolo za ravnatelje in opravila izpit za ravnatelje. Moram zapisati, da mi jeto izobraževanje oprlo nova obzorja, vzpodbudilo me je k razmišljanju, branju strokovne literature inpisanju.∼ Spomladi 20<strong>09</strong> sem začela z nekajletnim usposabljanjem v programu Sofinanciranjeprofesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ga vodi Šola zaravnatelje.


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>26∼∼Aprila sem se udeležila pripravljalnega seminarja za izpit iz Zakona o upravnem postopku. Izpit semaprila uspešno opravila.Udeležila sem se internega izobraževanja dr. Tine Bregant o Kompetentnem otroku po teorijiJesperja Julla.Tina Merčniksvetovalna delavkaREALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZDRAVSTVENOHIGIENSKEGA REŽIMA IN PREHRANEPREHRANANa začetku šolskega leta smo v okviru praznovanja tedna otroka so otroci pripravljali sadna nabodala,sadne sokove in skuhali zelenjavno juho. Otroci so bili pri samostojni pripravi zelo delavni in spretni.Skupina Zajčki je pripravljala kolo iz sadja in zelenjave. Obiskali so tudi distribucijsko skladišče našegadobavitelja sadja in zelenjave. Spoznavali so eksotične sadeže, ki jih tudi odrasli vsi ne poznamo.Prinesene izdelke so razstavili na pladnje, jih označili, tako da so si jih ogledali tudi drugi otroci. Še vednostremimo, da rojstne dneve otroci praznujejo tako, da prinesejo sadje, sladoled in suho pecivo. Sponosom povemo, da smo preko dobavitelja kruha uspeli, da 1x tedensko dobivamo BIO kruh brezdodanih konzervansov in drugih snovi.HIGIENA IN ZDRAVJEZa higieno prostorov vseh enot vrtca skrbi ena naša čistilka in čistilni servis s katerim imamo pogodbo ževrsto let. Da imamo čisto perilo – slinčke, brisačke, posteljnino in ostalo perilo skrbijo zaposlene vpralnici. Šivilja Martina, je za jaslične oddelke zašila nepremočljive slinčke. Skrb za varnost in urejenostnaših igrišč je zaupana trem hišnikom, ki poleg omenjenega razvažajo hrano v vseh 6 enot in Mali dom.Mesečno opravljajo meritve temperature vode, kot preventiva za prisotnost legionele v vodi.Otroci starosti 5-6 so bili seznanjeni s higieno zob in praktično vajo. Za zobozdravstveno preventivo jeskrbela sr. Angelca Černi – ZD Lj. Šiška.Periodične preglede zaposlenih delavcev vrtca smo opravili v ambulanti medicine dela Zadnikar d.o.o.Zdravstvena inšpektorica je pregledala vseh šest enot. Opravila je preglede kuhinj in ostalih prostorov(sanitarije in umivalnice, garderobe in igralnice). V enotah Lastovica in Marjetica smo dokupili manjšaigrala, v matični enoti pa smo popravili dotrajana igrala iz gum.Na popularnem ŽIV ŽAV- u je kuhinjsko osebje poskrbelo za sendviče, toplo malico in pecivo. Vsa živila zaprireditev so pridobili od naših dobaviteljev.IZOBRAŽEVANJEAktiv vodij ZHR in prehrane se je sestal 10 krat in strokovno ekskurzijo na Kras in obisk vrtca Štanjel.Sodelovali smo v projektu »Zdravje v vrtcu«, kjer smo na jesenskem delu predstavili tudi praktičenprimer seznanjanja otrok z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja. Preko ZZV Celje sodelujemo


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>27tudi v programu » Varno s soncem«, kjer bomo otroke in starše naučili kako se zaščititi pred škodljivimisončnimi žarki. Naučeno bomo v poletnem času tudi upoštevali.Org. ZHR in prehrane se je udeležila posveta, ki je bil namenjen predvsem gibanju in Poznavanjeekološko pridelanih živil. Kuharice in pomočnice so imele interna izobraževanja na temo diete in osebnahigiena.NOVE PRIDOBITVE – OPREMA, NAPRAVEPVC lončke za enkratno uporabo smo zamenjali z lončki , katere pomivajo in iz njih pijejo večkrat.Z zaposlitvijo novega hišnika se zelo pozna na urejenosti okolice zlasti v enotah Marjetica in Lastovica.Zato smo morali nakupiti nekaj delovnega orodja (kosilnica, kosilnica na nitko, pnevmatsko kladivo inpodobno).Na vrata v vseh hišah smo namestili zaščite za prstke, tako da smo še na ta način poskrbeli za varnostotrok.V enoti Andersen smo popravili dotrajana igrala in dodali pesek pod njih , ki služi kot zaščita pred padci.Trudimo se, da ločujemo odpadke znotraj vrtca (PVC lončki, papir in ostalo).PREDLOGI ZA NOVO ŠOLSKO LETOZaradi starosti in dotrajanosti bi morali v enoti Lastovica nabaviti nov pomivalni stroj za pomivanje beleposode.Starost in dotrajanost bojlerja v toplotni postaji zahteva prenovo celotne toplotne postaje.Prizadevali si bomo na jedilnike vključiti še več živil brez konzervansov, na kar bomo pozorni že pri javnihnaročilih, ki na s čakajo konec šolskega leta.DELO SKUPINE ZA PREHRANOV okviru kakovosti smo v skupini za kakovost zdravja in prehrane preučili kulturo prehranjevanja.Skupina se je sestala 4 krat. Večji del smo obravnavali ekološka živila in tako imamo na jedilniku 3xtedensko kruh brez konzervansov. Za vse to je zasluga tudi naših aktivov, kjer smo se z našimi dobaviteljdogovorili za posebno peko. Delali smo tudi na zmanjševanju količine odpadkov (litrska embalaža,namesto 2 dl…)Meta Sebalorg. ZHR in prehranePOROČILO O DELU STROKOVNE DELAVKE ZA ZDRAVSTVENO VZGOJOIN PREVENTIVODELO S STROKOVNIMI DELAVKAMINa delovnih sestankih, ki so bili septembra po vseh enotah vrtca je Meta Sebal na mojo prošnjovsem strokovnim delavkam prenesla sporočilo, da bom še naprej izvajala projekt Umivanje rok voddelkih starejših otrok, ki se bodo za to odločili. V začetku leta se je več vzgojiteljic tudi iz drugih enotodločilo za izvedbo tega projekta, vendar do končnega dogovora in izvedbe pa je prišlo le v treh oddelkih


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>28enote Andersen. Enako se je zgodilo s projektom Modri pes, tudi tega sem izvedla v treh starejšihskupinah matične enote.Odziv vzgojiteljic na moj obisk v skupini je bil pozitiven, nekatere so mi poslale komentarje otrok iznašega srečanja, risbice otrok in fotografije, ki so nastale ob sami izvedbi. Strokovne delavke v vsehskupinah pa so bile enakega mnenja, da si otroci res temeljitejše in dalj časa umivajo roke, kar pa je bilnaš zastavljen cilj.Za prihodnje šolsko leto načrtujem, zaradi bližajoče se nove gripe, da bi imela projekt Umivanjerok kot prioriteto, ki pa bi ga pričela izvajati v vseh najstarejših oddelkih in to že kmalu v začetkunovega šolskega leta.Za to leto sem načrtovala cepljenje proti gripi in proti klopnem meningitisu, vendar je bilo prijavpremalo, zato do realizacije tega ni prišlo.Vodila sem tudi evidenco obdobnih in izrednih preventivnih pregledov, kamor je bilo letosnapotenih 37 delavcev vrtca.Skrbela sem za nabavo sanitetnega in drugega materiala za lekarno, urejala in polnila sem lekarno vmatični enoti in oskrbovala lekarne po ostalih enotah po naročilu odgovornih za lekarno. V primerupoškodbe ali nezgode otrok ali odraslih, sem nudila ustrezno prvo pomoč.V Kotičkih za zdravje v tem letu mogoče ni bilo toliko novosti kot prejšnje leto, sem pa zato v Mapoza zdravje vsak mesec priskrbela revijo ABC zdravja, v kateri so zbrane aktualne novosti iz področjazdravja in preventive.Bila sem vedno na razpolago strokovnim delavkam za posvetovanja o raznih dilemah v uvajalnemobdobju in za nasvete glede osebnih zdravstvenih težav ali zdravstvenih problemov v skupini.Sodelovala sem tudi v skupini za Kakovost prehrane in v skupini za Kvaliteto dela na upravi.DELO Z OTROKIZ otroki se neposredno srečujem na predstavitvi projektov Umivanje rok in Modri pes. Otroci nasrečanjih aktivno sodelujejo s svojimi pripovedmi in vprašanji, ki zelo popestrijo in naredijo srečanje šezanimivejše.DELO S STARŠIPrvi stik starša z vrtcem se običajno začne v tajništvu vrtca in tako se srečam z njimi osebno ali potelefonu že ob samem vpisu in ob sprejemu otroka v vrtec, pomagam jim z raznimi informacijami v zvezis tem in večkrat tudi z nasveti za uvajanje otroka.DRUGO DELOVečino mojega delovnega časa opravljam dela, ki so vezana na tajništvo vrtca, kot so: vpisovanje inrazporejanje prejete pošte, knjiženje in opremljanje prejetih faktur, vpisovanje podatkov za računalniškoobdelavo – Vloge za vpis otrok in izdajanje različnih potrdil in sklepov, ki jih zahteva ZUP, pripravaseznamov otrok za potrebe strokovnih delavk, skrb za nabavo pisarniškega materiala, itd…, innadomeščam tajnico v njeni odsotnosti.Letošnji vpis otrok je prvič potekal v povezavi z MOL, ki nam je priskrbela program, ki je omogočalto povezavo. Vpisovanje je nama s tajnico vzelo veliko časa, kajti bilo se je potrebno naučiti uporabljatinov program, pa tudi iz strani programerja so prihajala vedno nova navodila in dopolnila. Vpisati je bilopotrebno vseh 531 vlog, ki so prispele do 15. aprila, še pred tem pa smo vsem tem staršem poslali novevloge za vpis otroka, ker je novi program zahteval veliko več podatkov kot je bilo zahtevanih na prejšnjihvlogah.V sodelovanju s tajnico in svetovalno delavko smo v spomladanskih mesecih pripravile in opremilevseh 531 prispelih Vlog za vpis otroka v vrtec z novimi kriteriji, za Komisijo za sprejem otrok. Menim, daje bilo sodelovanje s sodelavkama zelo dobro in na koncu delo temeljito in natančno opravljeno.V letošnjem letu sem bila na naslednjih izobraževanjih: - Zdravje v vrtcu – 1 krat jeseni in 1 kratspomladi.Jana Bostič


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>29str. del. za zdravstveno vzgojo in preventivoPOROČILO O DELU KNJIŽNICE VRTCA H. CH. ANDERSENAURNIK DELA IN IZPOSOJE KNJIGNačrtovan termin moje prisotnosti na delovnem mestu je bil tudi letos dobro vključen v življenje in delov našem vrtcu. Problem je nastal le pri do sedaj že večletni možnosti izposoje ob sredah popoldan.Jeseni, na začetku bralne sezone, nisem pričela z popoldansko izposojo, zaradi napovedanegamedicinskega posega in s tem v zvezi napovedane bolniške odsotnosti.Zaradi situacije v našem zdravstvu se je poseg prestavljal iz tedna v teden , vse do pomladi.V službo sem se vrnila tik ob koncu bralne sezone in zato v tem šolskem letu popoldanske izposoje nibilo. V prejšnjih letih sem dobila izkušnjo, da je za starše zelo pomembno, da je urnik stalen in natančen,drugače pride pri izposoji do neresnosti in posledično do ne vračanja knjig. Otroci in zaposleni priizposoji niso bili bistveno prikrajšani, saj sem bila ob sredah na delovnem mestu prisotna vdopoldanskem času. Za čas moje odsotnosti pa so se vnaprej založili s knjigami.PREDSTAVITEV IN VPISJeseni se je devet skupin udeležilo pravljične ure in obenem prisluhnilo navodilom za izposojo. Nanovoso se vpisali trije odrasli in 147 otrok kar pomeni, da se je vpisalo kar 7 skupin otrok. Članarine ni bilo.Na kotičkih za starše so bila objavljena pravila o izposoji.IZPOSOJAZ izposojo smo pričeli v oktobru. Zaradi dejstva, da so prihajali na izposojo vsi tisti dan prisotni otroci vskupini, smo tudi letošnje šolsko leto imeli urnik izposoje.PO- soba 7 in soba 3 ; soba 2TO- dan za vse ostale enoteSR- dan za posebne želje in urejanje knjižnega fondaČE- soba 5 in soba 6PE- soba 8 in soba 4Izkazalo se je, da je urnik pripomogel k boljši organizaciji mojega dela in izposoji. Otrokom, oziromastaršem je bilo lažje pri vračanju knjig na določen dan. Zaradi večjega števila naenkrat prisotnih otrok jebila pri izposoji vedno navzoča vsaj ena strokovna delavka iz oddelka, ki je s svojim poznavanjem otrok innjihovih želja, pripomogla k lažji zbiri knjig. Tako se je tudi krepilo naše medsebojno sodelovanje,medsebojni odnosi in strokovno sodelovanje. Otroci so bolj resno razvijali odnos do knjig tako doma kotv oddelku. Za prenašanje knjig od vrtca do doma in nazaj smo vztrajali pri tem, da ima vsak otrok svojovrečko z imenom in številko vpisa. Knjige so bile tako manj poškodovane, hitreje smo prepoznavali odkoga je kaj, knjige se med seboj niso pomešale. Tudi v igralnicah je bilo knjige v vrečkah lažje shranjevativ prav zato namenjene kotičke.Seveda smo občasno urnik tudi spreminjali zaradi različnih dogodkov med letom, a zaradi dobrekomunikacije do težav ni prihajalo. Zaposleni in večkrat tudi nenapovedani prihodi iz ostalih enot so serazporedili v čas ko ni bilo skupin. Je pa postalo že običajno, da sama po naročilu, raznašam ali pošiljamknjige interesentom.Kot sem že omenila izposoje za starše ob sredah ni bilo in kot je meni znano zaradi tega problemov nibilo.Vse člane sem na začetku bralne sezone pisno obvestila, da naša bralna sezona traja do 31. maja in, da jepotrebno v juniju vse knjige vrniti. Ker ne zaračunavamo zamudnih dni in ima vsak lahko knjigo kolikorčasa jo potrebuje sem vsa navodila tudi ustno večkrat posredovala določenim uporabnikom. A zopet jeseznam nevrnjenih knjig pred počitnicami kar obsežen. Seznam sem natisnila in shranila. Dolžniki so takoali tako tudi računalniško vodeni.


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>30PRAVLJIČNE URESkupno smo v letošnjem šolskem letu opravili 32 pravljičnih ur. Pripovedovala sem naslednje vsebine:Telefon (Jabolko), Zmaj Kač ali Skrita zlata krona, Nekega deževnega dne, Najlepše darilo, Povodni mož,Mali medo, Frika, Mizica pogrni se.Posebne izkušnje pripovedovanja sem bila letos deležna ob pravljici za naše najmlajše, še ne govorečemalčke. Prijetno vzdušje je bilo ob podelitvi priznanj za Bralno značko, ko so otroci poslušali in aktivnosodelovali pri pravljici Mizica pogrni se. Ker sem za boljšo motivacijo uporabila diapozitive, so otrocilahko bolj doživeto opazovali mirujoče velike ilustracije iz slikanice v svojem vidnem polju. Tako so bilinad pravljico navdušeni,čeprav so njeno vsebino mnogi že poznali.BRALNA ZNAČKAV septembru sem prijavila 11 skupin otrok, to je 224 otrok iz vseh enot vrtca Andersen za sodelovanje vprogramu Bralna značka. Program smo zaključili v aprilu. Priznanja in lesene figurice Ostržek smo podeliliv prvem tednu meseca junija. Petim skupinam smo na željo strokovnih delavk podelitev pripravili vknjižnici po pravljični uri Mizica pogrni se.Priznanja in figurice običajno financira MZPM, ki stroške pokrije s sredstvi pridobljenimi preko javnegarazpisa. Letos so pridobili le sredstva za priznanja. Ker smo otroke ves čas motivirali tudi z lesnimifiguricami Ostržek, smo za podelitev uporabili figurice, ki so se več let kot višek nabirale in sem jihshranjevala. Primankljaj 50 figuric smo dokupili s sredstvi vrtca. Otroci tako niso bili prikrajšani.NABAVA NOVIH KNJIGOd junija do leta <strong>2008</strong> do junija 20<strong>09</strong> so naše knjižne police bogatejše za 50 knjig.VNOS GRADIVA V RAČUNALNIKNov tiskalnik se je dobro obnesel. Uspelo mi je popraviti oznake na nalepkah nekaterih knjig. Noveknjige sem vpisovala sproti. Letos se število vpisanih konča pri številki 4086, kar pomeni, da mi je uspelovpisati 116 knjig.Načrtovano omaro s strokovno literaturo mi je uspelo urediti do polovice, kar glede na odsotnost ni takoslabo.NAROČANJE REVIJPo septembrskem zbiranju naročil je bilo stanje naročenih revij naslednje :Revijo Zmajček so prejemale 3 igralnice in 20 otrok.Revijo Cicido je prejemalo 10 igralnic in 21 otrok,Revijo Mini moj planet je prejemalo 11 igralnic in 13 otrok.Reviji Unikat in Prostočasnik sta bili namenjeni za izposojo v knjižnici, zato sta bili tudi ustreznoevidentirani. Revije za igralnice so pošiljali iz tajništva. Sama sem jih ustrezno označila in razdelila. Revijenamenjene otrokom je prinašal pismonoša. Morala sem natisniti poimenski seznam in na vsako revijonalepiti otrokovo ime ter nato razdeliti v igralnice. Revije so prihajale mesečno. V moji odsotnosti je todelo opravila kolegica.Lidija Mohorčičknjižničarka


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>31POROČILO O REALIZIRANIH BIVANJIH V NARAVITudi v letošnjem letu smo se Andersenovi »potepali« po različnih krajih naše Slovenije, saj radispoznavamo nove kraje, raziskujemo naravo, pridobivamo nova spoznanja in izkušnje, se igramo inveselimo, gremo s prijatelji iz vrtca prvič sami od doma, se učimo skrbeti zase in pomagati drugim,postajamo samostojnejši, iznajdljivejši, vedoželjni.....Različne oblike bivanja v naravi izvajamo kot pomemben sestavni del izvedbenega kurikula.Ponudbo krajev oz. nastanitvenih baz in časovno omejitev bivanj v naravi je izbral strokovni kolegijnašega vrtca. Odločili smo se za 7 različnih nastanitvenih baz in za 3, 5, ali 6 dnevna bivanja v naravi,organizacijo in izvedbo bivanj v naravi pa izbranim ponudnikom. Za program in »doživetja« so poskrbelestrokovne delavke skupaj z otroki.Tudi v letošnjem letu so se strokovne delavke skupaj s starši na 1. roditeljskem sestanku odločile zaizbiro krajev bivanj v naravi, glede na starost otrok in dejavnosti, ki so jih želeli vključiti v <strong>LDN</strong> skupine.Starši so s podpisi oz. soglasjem(vseh staršev v skupini) omogočili razpis za posamezne oblike bivanj v naravi.Odziv staršev na razpise posameznih bivanj v naravi je bil v letošnjem letu še večji kot v lanskem letu. Popovratnih informacijah staršev je zanimanje za takšne oblike bivanj v naravi veliko, kar nam je v velikozadovoljstvo, saj se s tem potrjuje, da je ponudba bivanj v naravi pomemben del ponudbe našega vrtca.KRAJ TERMIN ŠTEVILO OTROK ENOTAKRANJSKA GORA • 19.1. – 23.1. 20<strong>09</strong> • 59 A• 26.1. – 30.1.20<strong>09</strong>• 67 M• 16.2. – 20.2.20<strong>09</strong>• 61 L + PZGORNJE GORJE • 26.1. – 30.1. 20<strong>09</strong> • 16 ARAKITNA• 11.5. – 13.5.2006• 1.6. – 3.6. 20<strong>09</strong>• 45• 64AM + LDEBELI RTIČ • 18.5. – 22.5.20<strong>09</strong> • 5 P - ROKMETIJA OŽBET • 15.6. – 17.6.20<strong>09</strong>• 21 A• 22.6. – 24.6.20<strong>09</strong>• 16 APLANINA PRI JEZERU • 15.6. – 19.6.20<strong>09</strong>• 34 M + L• 22.6. – 26.6.20<strong>09</strong>• 43 A + MPOREČ • 18.8. – 23.8. 08 • 50 A + M +L + PSKUPAJ481OTROK


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>32CENIK:KRANJSKA GORAZGORNJE GORJERAKITNAPLANINA PRI JEZERUŠPADIČI PRI POREČU158 EUR124 EUR120.70 EUR164 EUR190 EUR• Letos so se letovanja na Debelem Rtiču udeležili tudi otroci iz razvojnega oddelka. Letovalo jih jevseh 5 vključenih otrok. Po nekaj organizacijskih težavah z organizatorji so na morju preživeličudovit teden in se bodo take oblike bivanj v naravi še udeleževali.• Bivanj v naravi so se udeležili tudi otroci s posebnimi potrebami, ki so integrirani v redne oddelke.Šest otrok se je udeležilo ene oblike bivanj v naravi, trije otroci dveh. Plačilo spremljevalca nam jeomogočil MOL in sklad vrtca.• SKLAD VRTCA <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> je omogočil celotno ali delno plačilo bivanj v naravi za43 otrok. Številka je iz leta v leto večja. BRAVO!• Planinsko društvo Integral je financiralo planinski tabor na Planini pri Jezeru dvema otrokoma.Na vzgojiteljskem zboru so bile strokovne delavke seznanjene z izbranimi bazami, okvirnimi termini inpriporočili strokovnega kolegija, glede števila bivanj v naravi za posamezno skupino in primernosti bazeglede na starost otrok.Na podlagi izkušenj, starosti otrok in z dogovorom in soglasjem staršev,so se odločile za posamezne kraje oz. nastanitvene baze.Pred odhodom na posamezne izmene bivanj v naravi sem sodelavke povabila na sestanek, na kateremsem jih seznanila s podrobnostmi npr. predstavitev baze, možnosti v okolici, odhod, prihod, avtobusi,dnevne nagrade…Skupaj smo pripravile tudi zgibanko za starše.Vodje posameznih izmen bivanj v naravi sem zadolžila za vodenje evidence otrok in kadra, sporočanje vvrtec, sprotno dogovarjanje z osebjem v bazi( npr. sestava jedilnika, program dejavnosti….) in za končno poročilo o bivanju v naravi. V pisni obliki semprejela tri evalvacije bivanja v naravi.Tudi z ostalimi strokovnimi delavkami sem se pogovorila o poteku bivanja v naravi. Večina je bila zelozadovoljnih tako z bazo, kot vsem ostalim. Nekaj je bilo pripomb na dotrajano opremo in prehrano prizimovanju v Kranjski Gori in na uro odhoda pri Rakitni. Sobe so morali sprazniti po zajtrku, domov soodšli ob 14.30 uri in to je bilo za najmlajše preveč čakanja. V prihodnje se bom dogovarjala za drugačenrežim oddaje sob.Naknadno smo se odločili za zamenjavo baze, za bivanje v naravi, pri dveh skupinah( Lučke in Violete), saj pri razpisu prvotno dogovorjenih baz ni bilo prijavljenih otrok.Tako so namesto na planinski tabor in letovanje odšli so na kmetijo, ki so se je udeležili skoraj vsi otrociiz skupin.Za prihodnje si želim, da bi vse vodje izmen podale evalvacijo bivanja v naravi, saj se tako ohranijopomembni zapisi za organizacijo prihodnjih bivanj v naravi.Skupaj z organizatorji smo sprejeli dogovor o dodatnem zavarovanju otrok, z vrtcem so podpisalipogodbo o sodelovanju.Glede na število prijavljenih otrok smo morali nekatere oblike bivanj v naravi organizirati v več terminih.Združevali smo se glede na kapacitetne zmožnosti in tudi želje strokovnih delavk.Z veseljem ugotavljam, da se večino izmen udeležujejo otroci in strokovne delavke iz različnih enot. Takose tudi na tak način spoznavamo, krepimo medsebojne odnose in povezovanje med enotami –pripomoremo delček k uresničevanju naše vizije.


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>33In spet lahko zapišem……da je z Andersenovimi potepanji za nami še eno leto zanimivih izkušenj indoživetij, ki smo jih pridobili v naravi, skupaj s prijatelji.Natalija Dolencpomočnica ravnateljicePOROČILO O REALIZACIJI ŠPORTNEGA PROGRAMA ZLATI SONČEK,ŠPORTNEGA IZOBRAŽEVANJA STROKOVNIH DELAVK IN PROGRAMACICIBAN PLANINECŠPORTNI PROGRAM ZLATI SONČEKTudi letos smo izvajali obogatitveni program ZLATI SONČEK v vseh naših enotah, razen v Polžku in Krtku,kjer so samo otroci 1. starostne skupine.Izvajale so ga strokovne delavke v sodelovanju z Agencijo za Šport Ljubljana.V oddelkih otrok starih 5 - 6 let in heterogenih oddelkih ( starejši otroci ) smo otrokom omogočilipridobivanje novih izkušenj, spretnosti in znanj v dejavnostih : drsanje, smučanje, rolanje, kolesarjenje,spretnosti z žogo in izleti.V program ZLATI SONČEK je bilo vključenih 151 otrok (142 otrok letnik 2003, 9 otrok letnik 2002).Pridobivanje novih spretnosti in znanj smo omogočili tudi mlajšim otrokov v skupini, vendar zaradi pravilprograma niso mogli izpolnjevati knjižice Zlati sonček.V programu Zlati sonček je sodelovalo tudi 5 otrok s posebnimi potrebami, kjer je bilo potrebno, smoprogram zanje prilagodili.DRSANJE117 OTROKSMUČANJE136 OTROK SMUČARSKI TEČAJROLANJE 131 OTROK L. 2002 IN 2003 IN 32 OTROK L 2004 IN 2005KOLESARJENJE130 OTROK in se veliko mlajšihSPRETNOSTI Z ŽOGO133 OTROKIZLETI139 OTROK in še veliko mlajšihOtroci so spretnosti in znanje pridobivali tekom celega šol. leta in ob zaključku osvojili diplomo ali malomodro medaljo.Agencija za šport je organizirala tudi jesenski kros in Ljubljanski pohod POT OB ŽICI 20<strong>09</strong>.Spomladanski kros, ki smo ga poimenovali Andersenov kros, pa smo organizirali v lastni izvedbi in je bilštevilčno najbolj obiskan. Krosa so se udeležile tudi starejše jaslične skupine in otroci so skupaj sstrokovnimi delavkami tekli, da jih je bilo res veselje gledati. Vsi mali in veliki Andersenovi smo dokazali,da smo pravi športniki, vsi smo spodbujali in navijali za vse. Za nagrado smo si prislužili frutabelo in sok,za kar je poskrbela Meta z ekipo. Pa še obiska ravnateljice Tatjane smo se razveselili vsi. Strokovnedelavke so pohvalile tako obliko druženja in si podobnih krosov želijo tudi v prihodnje.JESENSKI KROS318 otrokPOT OB ŽICI <strong>2008</strong>427 otrokSPOMLADANSKI KROS – ANDERSENOV KROS v 493 otrok – BRAVO VELIKI IN MALI


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>34lastni izvedbiANDERSENOVINa začetku šol. leta sem vse strokovne delavke, ki so izvajale program ZLATI SONČEK povabila nasestanek, kjer sem jim predstavila program Zlati sonček. Obnovile smo pravila programa, se dogovorileo izvajanju programa, izobraževanju, načinu obveščanja, terminih, potrebah za izvajanje programa…Določile smo koordinatorke za posamezne enote - za boljši pretok informacij, boljšo organizacijo in lažjeusklajevanje znotraj enote. Vse informacije sem tudi pisno posredovala vsem strokovnim delavkam, ki soizvajale program Zlati sonček.Celoten aktiv Zlatega sončka se je sestal dvakrat, tekom leta pa sem se večkrat dogovarjala skoordinatorkami in posameznicami.Pohvala vsem strokovnim delavkam – za njihov trud, strokovnost, spodbujanje, iznajdljivost in dobrovoljo, ki so jo pokazale in otrokom pripravile pestre gibalne aktivnosti tekom celega šolskega leta. Obkoncu šolskega leta so pripravile zaključke Zlatega sončka, ki so bili letos malo drugačni.V Marjetici sta za presenečenje poskrbeli mamica in babica, ki sta sponzorki smučarske tekačice PetreMajdič. Petra si je res vzela čas in otrokom pripravila pravo športno dopoldne. Pripovedovala jim je osvojem življenju, športnih dosežkih, jim pokazala odličja – pokale in medalje, štartne številke….Otroci sojo z zanimanjem poslušali in jo veliko spraševali. Na koncu je skupaj s strokovnimi delavkami svečanopodelila priznanja in medalje. Sledilo je še slikanje …in še kar nekaj dni veselo pripovedovanje otrok osrečanju s Petro. Petra je vrtcu podarila štartno številko, ki jo lahko v prihodnjem letu licitiramo in zizkupičkom obogatimo sklad.V Andersenu je za športno dopoldne poskrbela Damjana s športnikom Petrom Žonta.Tudi tu so otroci z zanimanjem poslušali pripovedovanje o smučarskih skokih, treningih, tekmovanjih,odličjih, o Planiški velikanki…. in zastavljali veliko vprašanj. Peter je z veseljem odgovarjal na njihovavprašanja in tudi tako videl, da jih šport zanima in da spremljajo tekmovanja in dosežke naših športnikov.Na koncu so strokovne delavke skupaj s Petrom svečano podelile priznanja in medalje. Otroci so bilinavdušeni in si še želijo srečanj s športniki.V enoti Lastovica in Palčica pa so svečano podelitev priznanj in medalj pripravile strokovne delavke vposameznih oddelkih.V kletnih prostorih Marjetice zelo dobro deluje športni kabinet za izposojo rekvizitov ( smučarske,tekaške in plavalne opreme) ki ga vzorno vodi Katarina G. Marinčič in je namenjen vsem Andersenovimotrokom. Septembra bomo nabavili omare, ki bodo zagotavljale varno in pregledno shrambo vsehpotrebnih športnih pripomočkov.Sklad se je tudi v letošnjem letu zelo izkazal in nam omogočil nakup nove tekaške opreme in smučarskihčevljev - pancarjev. Sklad je poskrbel tudi za boljšo opremo enot s posameznimi kompleti športnihpripomočkov za rabo notri in na prostem. Dodajam pa, da je potrebno za športne rekvizite skrbeti in jih vnajvečji meri uporabljati. Tu pa se pokaže strokovnost, iznajdljivost, gibalna naklonjenost in vestnoststrokovnih delavk.Z donacijami nas je razveselil tudi TB šport ( športne vreče za shrambo pripomočkov). <strong>Vrtec</strong> pa jenakupil nove blazine za telovadnico.Za konec, po uspešno opravljenem delu, pa še načrti za naprej - v prihodnjem šol.letu moramo dopolnilivečje lesene rekvizite ( TUSPI) v telovadnici, saj so nekateri že resnično dotrajani in v dogovoru zravnateljico razmisliti o izboljšavah v telovadnici. Morda tudi o nakupu dodatne smučarske opreme, sajse je letos izkazalo, da jo potrebujemo več, kar je morda tudi odraz današnjih časov.Vesela sem, ko takole ob koncu leta pišem poročilo o vseh športno - gibalnih aktivnostih in nakupihšportne opreme. Smo vrtec, ki tudi po tej plati veliko postori za zdravje in ustrezen gibalni razvoj otrok.ŠPORTNO IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVKVečina športnega izobraževanja je potekala za potrebe znanj za izvajanje programa Zlati sonček inkvalitetnejše izvajanje športno – gibalnih dejavnosti v različnih bivanjih v naravi in v vrtcu.


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>35Strokovno izobraževanje strokovnih delavk na področju športa je bil tudi pogoj za učenje otrok naposameznih tečajih ( drsanje, rolanje, smučanje, plavanje).Vse seminarje je organizirala Agencija za šport Ljubljana. Strokovne delavke so bile z izvedbo seminarjevzelo zadovoljne. Pridobljena znanja so prenesla v svoje delo z otroki.ŠPORTNA IZOBRAŽEVANJA:SEMINAR ALI TEČAJ DATUM IZVEDBE UDELEŽENCI1. SMUČANJE V VRTCU – osnovni program 9. – 10.12. Špela Kržmanc15. ,16.1. Mija Premk2. PRILAGAJANJE NA VODO IN UČENJEPLAVANJA SKOZI IGRO3. PRILAGAJANJE NA LED IN UČENJEDRSANJA SKOZI IGRO4. SMUČANJE V VRTCU IN ŠOLI –nadaljevalni program5. ROLANJE V VRTCU IN ŠOLI –Osnovni program6. ROLANJE V VRTCU IN ŠOLI –Nadaljevalni programSenija Osojnik16. – 18.2. Darja MačekAlenka MužarUrša ToplakVioleta ŠkofTanja Ladinik6.1. – 7.1. Martina Pilat SirotičBernarda MaležičNataša PiceljMojca Hodnik CergolMija PremkNevenka UštarTamara ŠtrukeljTanja LadinikLučka Sovinc15.1.-16.1. Bernarda MaležičNataša PiceljBojana ŽuranSaša B. LutmanMojca Hodnik C.15.4.– 17.4. Alenka MužarMartina Pilat SirotičMija PremkSenija OsojnikIrena Bak22.4.– 24.4. Darja Maček7. ELEMENTARNA GIBANJAKompenzacija –Seminar – najem dvorane4.11. – 5.11 Martina Pilat SirotičBernarda MaležičSenija OsojnikMojca Hodnik C.Irena BakPatricija ObrezaSimona HrovatTanja LadinikŠPORTNA IZOBRAŽEVANJA SKUPAJ:SEMINAR ALI TEČAJ ŠTEVILO UDELEŽENK KOTIZACIJA NA UDELEŽENKO


Realizacija letnega delovnega načrta Vrtca <strong>Hansa</strong> <strong>Christiana</strong> <strong>Andersena</strong> <strong>2008</strong>/<strong>09</strong>36ELEMENTARNA GIBANJA 8 Gratis – najem dvoraneDRSANJA 9 Financiranje MOL - aSMUČANJA 8 60 + 25 eurPLAVANJA 5 50 eurROLANJA 6 60 eurskupaj 35 1290 eurJe pa tudi res, da z gibanjem pripomoremo k zdravemu načinu življenja, zato bi rada pohvalila strokovnedelavke za udeležbo na seminarjih in s tem osvežitev znanj in pridobitev novih, ravnateljico ga. TatjanoPrešern pa, da nam taka izobraževanja omogoča.CICIBAN PLANINECPri izvajanju obogatitvenega programa CICIBAN PLANINEC in izvedbi PLANINSKEGA TABORA NA PLANINIPRI JEZERU pa smo kot že vrsto let doslej, sodelovali s Planinskim društvom INTEGRAL.Večino izletov po bližnji in daljni okolici so izvedle strokovne delavke, na zahtevnejše » ture«,pa so povabile izkušene vodnike: Ivanko, Mitja in Toma.Na sestanku Mladinskega odseka PD Integral in mentoric vrtca Andersen so se dogovorili o načinunakupa planinskih knjižic, plačilu članarine in okvirnem programu izletov za letošnje šol.leto.V letošnjem šol. letu je v obogatitvenem programu CICIBAN PLANINEC sodelovalo 327 otrok starih od 3- 6 let.Za posamezne enote smo določili mentorice: Lučka Sovinc za Andersen Sonja Modlic za Lastovico, Helena Novak in Bojana Burnik ( načelnica MO PD Integral ) za Marjetico in PalčicoSkupaj z ostalimi strokovnimi delavkami so se znotraj enot in s povezovanjem z drugimi enotamidogovarjale za organizacijo in izvedbo izletov. Otroci so tako spoznavali lepote narave, se seznanjali zosnovami planinstva in krepili medsebojna prijateljstva.Organizirali smo izlete : Rožnik, Toško čelo, Rašica, Koreno, Šmarna Gora, Blejska koča, Bormes,Mengeška koča….Za zaključek planinskega leta smo skupaj s PD Integral organizirali zaključni izlet v Tamar, ki so se gaudeležili skoraj vsi 5 - 6 letni otroci.Natalija Dolencpomočnica ravnateljice

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!