128.bZAHVALJUJEMO SE- KUHARICAM, ki so nam vsak dan potešilenašo brezmejno lakoto,- SNA•ILKAM, ki bodo najbr• delalenadure, da bodo do jeseni “spucale”zanami,- HIŠNIKOM, ki so popravljali za osmimirazredi, a nikoli za nami :),- PSIHOLOGU IN PEDAGOGINJI, ki statrpela z nami in nam pomagala priodloèitvah za srednjo šolo,- RAVNATELJU in POMOÈNICI, pri katerihs(m)o nekateri pre•iveli kar nekaj minut inse na pamet uèili pravil obnašanja,- UÈITELJICAM in UÈITELJEM, ki so nam“talali” vse ocene, tudi najni•je, ampak tudioni so ljudje in delajo napake.OPOROKADragi petèki!NASVETI ZA NAŠE NASLEDNIKEKAKO RAVNATI PRI POSAMEZNIHUÈITELJIH?Ga. Pavec: Delaj naloge in znaj vse obrazce!Ga. Fabjan: Tišina v razredu, ne se smejat, èene bo perje frèov ali pa boste èez zaprta vrataven letel!Ga. Sitar: Èe si brez naloge, se najprej rajeopravièi. Ne gujsaj se na stolu!G. Abaza: Sprostitev in zabava na vidiku!G. Mohoriè: Plonkci, plonkci, plonkci in šeenkrat plonkci – priporoèljiva zadeva. Èe jihnajde, te pošlje k spovedi (kontrolna tiostane)!G. •bogar: Zemljevid mu je zelo pri srcu,vedno ga imej s seboj!G. Prevodnik: Pruèka priporoèljiva!G. Baša: Ne unièujte šolskih stvari, lepo pojte!Ga. Zadra•nik: Športna oprema zelopriporoèljiva!Zapušèamo vam uèilnico zgodovine z vseminventarjem. Predvsem pa vam zapušèamonašo dobro ohranjeno razrednièarko DašoFabjan. Upamo, da veste, da mize in stene nisosamo za knjige in slike, zato upamo, da se bona njih našel prostor tudi za vaše avtograme, kibodo spominjali na generacije vsaj doponovnega pleskanja oz. menjave šolskegainventarja. Prosimo pa vas, da skrbno pazite nanašo zlato razrednièarko, saj nas bo vnasprotnem primeru s stavko hotela nazaj!Vaš 8. b
8.b13ZAMIŠLJENO GLEDAM V DNEVEPRETEKLE ...VrtecSpomin je zanimiva stvar. Ima prav posebneznaèilnosti. Shranjuje vesele dogodke,•alostne, dolgoèasne, zanimive. Vendar namnovi vedno izrinejo stare, zato si ne morešzapomniti vseh dogodkov, ki si jih do•ivel.To je po eni strani dobro, saj niso vsidogodki veseli in zabavni. Zanimivo pa je, dasi zapomniš prav te zabavne ter zanimive. Èeme spomin ne vara, se najdlje spomnim dovrtca, takrat sem imel pribli•no pet let.Vrtec je bil zame nekakšna predšola, polnaprestrašenih otrok. Takrat sem bil še slabšerazvit, torej nisem dojel, kako bo vrtecpomagal meni in mojim staršem. Poèasidojameš, da se te starši noèejo znebiti, in sekmalu sprijazniš, da boš moral nekaj let paèostati v njem po veè ur, da ne boš oviralmatere in oèeta pri delu.Iz vrtca se spominjam samo enega dogodka.Uèiteljica mi je dala •lice in rekla: “Razdelijih po razredu, da bo vsak dobil eno!”Prav! Zdelo se je zelo preprosto, vendar •licje bilo veliko. Kako naj bi vedel, katero najdam komu? Zato sem se vrnil k uèiteljici injo vprašal: “Kako naj vem, katero •licomoram dati njemu ali njej?”Ne vem, kaj se je takrat zgodilo, mogoèe jemislila, da sem se hecal iz nje, mogoèe jeimela samo slab dan. Kar se spominjam, jesamo še, da je rekla: “V kot, pa brez kosila!”Prav! Tudi to se je zdelo dovolj preprosto,vendar v kateri kot naj se postavim?•iga KoširPrvi šolski danGRENKA JE POT DO UÈENOSTITo so besede slavnega Cankarja. Tudi on nimaral šole. Ta èrtica, ki opisuje prvi šolskidan, se mi je vtisnila v spomin. Tako kot onse tudi jaz posebej dobro spominjam svojihprvih šolskih dni.Prevrtimo trak mojega •ivljenja na poglavje:Prvi šolski dan. Raje malo prej, je boljzanimivo. Torej – zaèetek moje poti douèenosti.•e pred zaèetkom prvega šolskega leta sembila pripravljena, kot da bo jutri. Nova šolskatorba, zvezki s pisanimi platnicami, pušèica zvsem potrebnim, barvice, ošiljene kot igle ...Vse se je svetilo in iz•arevalo misel na prvišolski dan. Tudi obleka je •e bila izbrana.Skrbno polikana je èakala, da ugleda blišèšole. Kljub stoodstotni pripravljenosti semvsak dan pogledala, èe je vse na svojemmestu.V torek (toèno se spominjam) sem dobila odpoštarja te•ko prièakovano pismo. Povabilona sestanek pred prvim šolskim dnevom.Vabljeni smo bili na ogled lutkovnepredstave, ki so jo pripravili starejši uèenci,potem pa naj bi nas razdelili v dva oddelka.Da bo v nadaljevanju jasno, moram pojasnitiše situacijo eno leto prej. Mala šola. Tamsem spoznala tiho deklico Ano. Na zaèetkusva se bolj srame•ljivo gledali, dokler nisemzbrala vsega svojega poguma, stopila do njein izrekla odloèilen stavek: “•ivjo, kako paje tebi ime?”Od tistega trenutka dalje sva bili kot rit insrajca. Vedno skupaj. Seveda sva bili skupaj