1. PDF dokument (13 MB) - dLib.si

IntervjuPredstavitevVentil na obiskuUpravljanje proizvodnega sistemaNatan~nost laserskega merilnikaZagotavljanje kakovosti v monta`iGibanja na tr`{~i u fluidne tehnikeIz prakse za praksoISSN 1318 - 7279JUNIJ, 14 / 2008 / 3

VSEBINAImpresum 205Beseda uredništva 205DOGODKI – POROČILA 206– VESTINOVICE – ZANIMIVOSTI 224ALI STE VEDELI 278Seznam oglaševalcev 294Znanstvene in strokovne prireditve 227Naslovna stran:OLMA, d. d., LjubljanaPoljska pot 21000 LjubljanaTel.: + (0)1 58 73 600Fax: + (0)1 54 63 200e-mail: komerciala@olma.siOPL Avtomatizacija, d. o. o.BOSCH AutomationKoncesionar za SlovenijoIOC Trzin, Dobrave 2SI-1236 TrzinTel.: + (0)1 560 22 40Fax: + (0)1 562 12 50FESTO, d. o. o.IOC TrzinBlatnica 8SI-1236 TrzinTel.: + (0)1 530 21 10Fax: + (0)1 530 21 25IMI INTERNATIONAL, d. o. o.(P.E.) NORGREN HERIONAlpska cesta 37B4248 LesceTel.: + (0)4 531 75 50Fax: + (0)4 531 75 55PARKER HANNIFINCorporationPodružnica v Novem mestuVelika Bučna vas 7SI-8000 Novo mestoTel.: + (0)7 337 66 50Fax: + (0)7 337 66 51Titus+Lama+HuwilLAMA, d. d., DekaniDekani 5, 6271 DekaniTel: + (0)5 66 90 241Fax: + (0)5 66 90 431www.automation.lama.siwww.titusplus.comHYDAC, d. o. o.Zagrebška c. 202000 MariborTel.: + (0)2 460 15 20Fax: + (0)2 460 15 22MIEL Elektronika, d. o. o.Efenkova cesta 61, 3320VelenjeT: +386 3 898 57 50F: +386 3 898 57 60www.miel.siwww.omron-automation.comEnerpac BVPO Box 80976710 AB EdeThe NetherlandsTel: +31 318 535911Fax: +31 318 525613Info@enerpac.comwww.enerpac.comALBATROS-PRO d.o.o.Cankarjeva 91370 Logatectel: + (0)1 756 41 30fax: + (0)1 756 41 32albatros@siol.netDanfoss Compressors, d.o.o.Gospodinjski kompresorjiUlica Heroja Stariha 24,8340 Črnomelj,Tel.: +386 7 33 61 104Fax: +386 7 3361 200http://www.danfoss-cmpr.siSMC Industrijska avtomatika,d. o. o.Mirnska cesta 78210 TREBNJETel.: + (0)7 3885 412Fax: + (0)7 3885 435office@smc.siwww.smc.siINTERVJUUniv.-Prof.Dr.-Ing. Siegfried Helduser – vodja Inštituta za fluidno tehniko na TU Dresden 230PREDSTAVITEVLaboratorij za vodne in turbinske stroje 234VENTIL NA OBISKUYdria Motors, d. o. o – izdelki za kakovostne gospodinjske aparate 240DISKRETNA SIMULACIJAMarjan JENKO, Peter MITROUCHEV, Daniel BRUN-PICARD: Control of the FMS by theProduct, in Presence of Stochastic Phenomena - Simulation and Results 244MERITVEAndrej LEBAR, Mihael JUNKAR: Natančnost atributivnega laserskega merilnikaprisotnosti 252KAKOVOST V MONTAŽIZmago KOZINA, Peter JANČAN, Marijan MARŠIĆ, Matija ABSEC: Zagotavljanjekakovosti v procesu izdelave hermetičnega kompresorja 258FLUIDNA TEHNIKA – RAZPRAVADarko LOVREC: Gibanja na tržišču fluidne tehnike 264IZ PRAKSE ZA PRAKSODenis BOŽIČ, Aleš BIZJAK, Robert JURCA: Projektiranje kompaktnih hidravličnihsistemov 270AKTUALNO IZ INDUSTRIJEPozicioniranje s servoregulatorjem IndraDrive 280Predstavitev laserske merilne opreme KTEK 282NOVOSTI NA TRGUIzredni razvojni dosežek pri razvoju pnevmohidravličnih črpalk (ENERPAC) 284Operaterski paneli Mitsubishi E1000 (INEA) 284Inteligentni variator hitrosti – MOTO INVERTER ISV (INOTEH) 285Ionizacijska šoba IZN10 (SMC Industrijska avtomatika) 285PODJETJA PREDSTAVLJAJOMegawatni pogon za vlek peči pri proizvodnji cementa 286LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILANove knjige 288Novi standardi za ocene tveganja 289PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANIJure MIKELN: Kratka šola programiranja mikrokontrolerjev – 2. del 290Ventil 14 /2008/ 3203

UREDNIŠTVO© Ventil 14(2008)3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravicepridržane.© Ventil 14(2008)3. Printed in Slovenia. All rightsreserved.ImpresumInternet:http://www.fs.uni-lj.si/ventil/e-mail:ventil@fs.uni-lj.siISSN 1318-7279UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12)VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo inmehatroniko– Journal for Fluid Power, Automation andMechatronicsLetnik 14 VolumeLetnica 2008 YearŠtevilka 3 NumberRevija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidnotehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinskeindustrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkratletno.Ustanovitelja:SDFT in GZS – ZKI-FTIzdajatelj:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvoGlavni in odgovorni urednik:prof. dr. Janez TUŠEKPomoïnik urednika:mag. Anton STUŠEKTehniïni urednik:Roman PUTRIHZnanstveno-strokovni svet:doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljanaizr. prof. dr. Ivan BAJSIÿ, FS Ljubljanadoc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljanaizr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljanaprof. dr. Aleksander CZINKI, FachhochschuleAschaffenburg, ZR Nemïijadoc. dr. Edvard DETIîEK, FS Mariborizr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljanaprof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljanadoc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljanamag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FTdoc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljanaprof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrijamag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiridoc. dr. Darko LOVREC, FS Mariborizr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ,University of Alicante, Španijaprof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen,ZR Nemïijaprof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonskaprof. dr. Gojko NIKOLIÿ, Univerza v Zagrebu, Hrvaškaizr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljanadoc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS LjubljanaMartin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Lokaizr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljanaprof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljanaprof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljanaprof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, JaponskaOblikovanje naslovnice:Miloš NAROBÉOblikovanje oglasov:Barbara KODRUNLektoriranje:Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESSRaïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk:LITTERA PICTA, d. o. o., LjubljanaTisk:LITTERA PICTA, d. o. o., LjubljanaMarketing in distribucija:Roman PUTRIHNaslov izdajatelja in uredništva:UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTILAškerïeva 6, POB 394, 1000 LjubljanaTelefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in+ (0) 1 4771-772Naklada:1 500 izvodovCena:4,00 EUR – letna naroïnina 19,00 EURRevijo sofinancira Javna agencija za raziskovalnodejavnost Republike SlovenijeRevija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC.Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodanovrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje8,5-odstotni davek na dodano vrednost.Razvoj na področju tehnike in izobraževanje pobolonjski deklaracijiPogosto slišimo trditev, da znanje na podroÏju tehnike zastari v nekaj letih, zatoga je treba stalno obnavljati. To prav gotovo velja, le Ïas zastaranja pridobljenegaznanja ni doloÏljiv, je za razliÏne vede in stroke razliÏen in ga po naši oceni nemoremo meriti v letih, ampak v desetletjih. Pa poglejmo na dveh tehniÏnih primerih,Ïe ta trditev, da znanje v nekaj letih zastara, resniÏno drži.Za najveÏji dosežek na podroÏju tehnike v zgodovini Ïloveštva nekateri štejejoodkritje in uporabo kolesa, drugi parnega stroja, tretji motorja z notranjimzgorevanjem, Ïetrti tranzistor, ki je omogoÏil razvoj raÏunalnikov, peti vesoljskoplovilo in šesti spet nekaj drugega. Od vseh teh odkritij moramo priznati, daje naredil najveÏjo revolucijo v zgodovini Ïloveštva prav motor z notranjimzgorevanjem; še posebej, Ïe to gledamo z vidika sedanje uporabnosti. Toda prav tulahko vidimo, da zgornja trditev o zastaranju znanja ne drži prav moÏno.Pred slabimi sto leti (1913), ko je Henry Ford vpeljal množiÏno proizvodnjo zaizdelovanje osebnih avtomobilov in s tem moÏno znižal stroške proizvodnje in tudiceno avtomobilov na trgu, kar je omogoÏilo nakup mnogim prebivalcem, se je pravirazvoj tehnike šele zaÏel.Kupci in uporabniki takratnih avtomobilov so se lahko peljali s hitrostjo 100 km/h,sedeli pod streho za okroglim volanom in na 100 km porabili približno tolikobencina kot danes. Tudi danes se vozimo s povpreÏno hitrostjo manj kot 100 km/h,sedimo pod streho za okroglim volanom in imamo motor za pogon z ogromnoneizkorišÏene energije; podobno kot nekoÏ. Seveda se zavedamo velikih sprememb,kot je na primer, da ima sodobni avtomobil samo za premikanje in nastavitev sedežakar tri elektromotorje, še pred dobrimi desetletji je imel cel avtomobil le enega zapogon brisalcev. Danes si težko predstavljamo avtomobil brez klimatske naprave aliavtomobil z manj kot desetimi leti garancije na rjavenje ploÏevine itd., itd.Drugi primer so raÏunalniki. Vsi, ki smo nekoliko starejši, se še spominjamoraÏunalnikov na luknjanje kartic, hišnih raÏunalnikov in tudi prvih osebnihraÏunalnikov. Vsi ti raÏunalniki so omogoÏali in še omogoÏajo izvajanje razliÏnihraÏunskih operacij, reševanje zapletenih ponavljajoÏih se izraÏunov, risanje inoblikovanje in podobno. Toda vse od takrat pa do danes se odnos med Ïlovekom inraÏunalnikom ni bistveno spremenil. Res je, da je postal mnogo zmogljivejši, hitrejšiin Ïloveku prijaznejši, toda še vedno je »butast«, kot pravimo. Le redko te opozorina napaÏno vnesene podatke in podobno.Zgoraj opisana primera kažeta, da so nekatera tehniÏna znanja, ki so bila poznanapred desetletji ali celo stoletjem, še vedno aktualna. Zavedati se moramo, da tudina podroÏju strojništva obstajajo fenomeni in principi, ki jih preprosto ne moremozanemariti. Kdor želi biti uspešen na tem podroÏju, jih paÏ mora do potankostipoznati, da lahko sklepa in mnogo lažje, hitreje in uspešneje rešuje druge strojniškein tehniÏne probleme.Prav glede povedanega nas Ïudi, da so se evropski politiki pred leti odloÏili, dasprejmejo bolonjsko deklaracijo. S to gesto so skrajšali Ïas študija v splošnem in tudina tehniÏnem podroÏju. In to v Ïasu, ko morajo inženirji tehnike in tudi naravoslovjaobvladati marsikatera »stara« znanja, ko nastajajo vedno nova, ko mora inženirstrojništva spremljati in obvladati tudi druge tehniÏne vede, ko mladi rabijo veÏÏasa za pridobitev in osvojitev znanja, in ne nazadnje v Ïasu, ko se brezposelnostmladih v svetu poveÏuje, ko se starostna in delovna doba zaposlenih podaljšujeta inpodjetja od mladih inženirjev zahtevajo vedno veÏ znanja.Razlaga za uvedbo bolonjskega naÏina študija je, da mora mladi inženir Ïim prejkonÏati študij, priti v podjetje z nekim osnovnim znanjem, za njegov nadaljnji razvojpa skrbi podjetje, v katerem je zaposlen. Ali je to argument, ki odtehta druge, zgorajomenjene?Janez TušekVentil 14 /2008/ 3205

DOGODKI – POROČILA – VESTIInovacija »Sistem za lasersko merjenje in izdelavo zahtevnih prostorskihoblik« na evropski razstavi raziskav in inovacij v ParizuBralci revije Ventil se mogoïe šespominjajo prispevka Laserskomerjenje in izdelava zahtevnihtridimenzionalnih oblik, kije bil objavljen v reviji Ventil12/2006/2. V prispevku je bilpredstavljen sistem, ki sta gaskupaj razvila dva laboratorijaFakultete za strojništvo Univerzev Ljubljani (Laboratorijza optodinamiko in laserskotehniko – KOLT in Laboratorijza tehniïno kibernetiko, obdelovalnesisteme in raïunalniškotehnologijo – LAKOS).Do realizacije omenjenega sistema jeprišlo bolj ali manj po nakljuïju. Laboratorijasta se pred ïasom odloïila,da sodelujeta na specializiranemsejmu avtomatizacije in mehatronikeIFAM 2006, ki je potekal v februarju2006 v Portorožu. Cilj udeležbe je bilpredvsem promocija študija mehatronike,v katerega sta laboratorijavkljuïena, saj smo se tedaj sooïaliz majhnim številom študentov na tejmladi smeri študija strojništva.Eksponata, ki sta ju imela laboratorijapripravljena za razstavo, toje merilnik za lasersko merjenjeteles in namizni CNC-obdelovalnistroj, sta sicer predstavljala zanimivirešitvi na dveh razliïnih podroïjih.Ob pripravi na sejem pa se je porodilaideja, da laboratorija združitaomenjeni rešitvi v skupen, integriransistem. Cilj, ki smo si ga postavili,je bil sistem za brezdotiïno merjenjeoblike obraza, generiranjeraïunalniškega tridimenzionalnegamodela, generiranje trajektorij orodjaza izdelavo pomanjšanega modelaobraza in nazadnje strojna obdelavater izdelava profila obraza. Namenje bil predstaviti uïinkovitost razvitihtehnologij in pokazati zmožnostgradnje kompleksnih mehatronskihproduktov ter iskanje novih možnihaplikacij navedenih tehnologij.Utrinek z razstaveProjekt je uspel, predstavitev naIFAM-u je bila atraktivna in je poželakar nekaj odobravanja obiskovalcev.Da se zadeva ne bi pozabila, smorešitev popisali tudi v omenjenemprispevku v Ventilu. Kasneje smosistem še enkrat predstavili, in sicerv okviru mednarodne konference39 th CIRP International Seminar onManufacturing Systems, ki smo joorganizirali junija 2006 v Ljubljani.Potem pa smo na zadevo tako rekoïpozabili. Dokler ni prišlo vabilona 4. Evropsko razstavo raziskavin inovacij (Salon Europeen de larecherche & de l’innovation), ki jepotekala od 5. do 7. junija 2008 vParizu. Vabilo je prišlo od prof. SergaTichkiewitcha, direktorja evropskegaznanstvenega združenja EMI-RAcle (www.emiracle.eu – EMI-RAcle je bil bralcem predstavljen vprejšnji številki Ventila 14/2008/2).Vabilo za predstavitev na razstavista prejeli samo dve izbrani inovacijiïlanov EMIRAcle, ki ga tvori 20vrhunskih evropskih laboratorijev spodroïja proizvodnih tehnologij insistemov.Vabilo je za oba laboratorija predstavljalona eni strani priznanje zaoriginalno rešitev, na drugi pa velikizziv za predstavitev sistema širši svetovnijavnosti. Tako smo izdelali novprototip sistema in dorekli številnepodrobnosti za uspešno promocijo.Na razstavi je sodelovalo veï kot 120razstavljavcev – od Evropske komisije,državnih ministrstev in raziskovalnihasociacij do mrež specializiranihlaboratorijev, posameznih regijin univerz, pa tudi organizacij zaorganiziranje in financiranje razvojain podjetniških inkubatorjev. Francoskavlada je na zelo obiskanemrazstavnem mestu namenila posebnopozornost tudi zaposlovanju na podroïjuraziskav in razvoja.S podpisom Lizbonske deklaracije seje celotna Evropska skupnost mobiliziralav naporih, da bi njen raziskovalniin razvojni sistem (p)ostal ïimbolj uïinkovit in produktiven. Za takoambiciozne cilje se je aktivirala celotnadružba: od inženirjev, raziskovalcev,podjetnikov, financerjev dopolitiïne strukture (od regionalnih pa206 Ventil 14 /2008/ 3

DOGODKI – POROČILA – VESTIPristno zanimanje za demonstracijo LASMIL-aEkipa laboratorijev LAKOS in KOLTv sestavi dr. Braïun, dr. Hlebanja, A.Kapler in dr. Vengust je uspešno predstavilainovacijo, ki smo jo imenovaliLASMIL (od laserskega skeniranja doCNC frezanja – milling). Na razstavije bilo mnogo zanimivih predstavitev,modelov in raznih konferenc, praktiïnihdemonstracij pa je bilo bolj malo.In prav EMIRAclov razstavni prostorje bil z LASMIL-om, ki ga lahkooznaïimo za svojevrstno atrakcijo,eden od teh. Tako smo v treh dnevihrazstave uspešno predstavili inovativnorešitev povratnega inženirstva inhkrati promovirali raziskovalno asociacijoEMIRAcle. Za našo rešitev jebilo precej zanimanja, obiskalo nasje kar nekaj poslovnih obiskovalcev,kar bo pospešilo dodatni razvoj inprodor na trg.do državnih in evropske). PredsednikParis Expo g. Poitrinal pravi, da je ponosen,da so na razstavi uspeli zbratiprav tak presek razstavljavcev, sicer,razumljivo, nekoliko bolj francoskoobarvan. îastni gost letošnje razstaveje Finska, ki je kot relativno majhnadržava prodrla prav v vrh evropskeinovativnosti – tudi Slovenci se lahkood njih mnogo nauïimo. Zaïne se priza naše razmere velikanskih 3,5 %BDP za raziskave in razvoj.Izr. prof. dr. Peter Butala indr. Gorazd HlebanjaUniverza v LjubljaniFakulteta za strojništvoFoto: I. Vengust, G. HlebanjaVentil 14 /2008/ 3207

DOGODKI – POROČILA – VESTIStudent Roadster se na ogled postaviV Kongresnem centru Mons se jev sredo, 14. maja, javnosti predstavilStudent Rodster, avtomobil,ki je veï let nastajal na Fakultetiza strojništvo v Ljubljani in jeplod univerzitetnega znanja inindustrijskih izkušenj. Prav spodbujanjeustvarjalnosti, inovativnostiin podjetnosti med mladimiter povezovanje univerzitetnegaznanja s tistim v industriji je enapomembnejših strateških usmeritevtako Univerze v Ljubljani kotslovenskega gospodarstva.“S skupnimi moïmi so študenti inuïitelji s partnerji iz gospodarstvauspeli te ideale uresniïiti v praksi inzato sem na projekt zelo ponosna,”je povedala pokroviteljica dogodkarektorica Univerze v Ljubljani prof.dr. Andreja KocijanÏiÏ. V projektuse združujejo tri kljuïne razvojneveniji na podroïju povezovanja medraziskovalno sfero in gospodarstvomv zadnjih letih opaziti precejšennapredek. Izpostavil je, da globalizacijapostavlja razvoju visokecilje, zato je za družbo pomembno,da zna v proces vkljuïiti prav vse, kiimajo znanje in zamisli. In študentina Fakulteti za strojništvo v Ljubljanijih imajo, je povedal dekan prof. dr.Jožef Duhovnik.Študentje višjih letnikov Fakultete zastrojništvo v Ljubljani so ob podporipriznanih slovenskih podjetij na podroïjuavtomobilske industrije, kotso Peugeot Slovenije, Cimos, d. d.,Hella Lux Slovenija, d. o. o., podjetjeAkrapoviÏ, d. d., in drugi, v minulihsedmih letih razdelali celotenrazvojni postopek pretvorbe vozilaPeugeot 406 v dvosedežni športniavtomobil brez strehe. Projekt se jezaïel leta 2000, ko je podjetje PeugeotSlovenija študentom strojništvavodja projekta asis. Uroš Rosa, jevnaslednjih letih sledilo veliko konstrukcijskega,razvojnega in analitskegadela, pred dvema letoma paso pridobili še moïne partnerje izindustrije, ki so pomagali projekt pripeljatido konca. Eden najbolj zanimivihdelov avtomobila so žarometi,ki imajo obliko levjih krempljev.Med posebnostmi prototipnega vozilaso na predstavitvi izpostavilitudi barvo; ta je ïrna, vendar se nasoncu oziroma svetlobi spreminja vmavrico. “Prav vsi, ki smo bili aktivniv projektu, smo spoznali, damoramo za uspešen projekt delovatikot dobro uigran orkester, kjer sovsi inštrumenti med seboj usklajeni,ïe želimo, da je skladba vrhunskoodigrana. Prepriïan sem, da se je vprojektu Student Roadster oblikovaladobra ekipa ljudi, ki so drzni,se ne bojijo izzivov in delujejo kothomogena celota za dosego skupnihciljev,” meni Rosa.“V seminarjih, projektnih nalogah,diplomskih seminarjih in diplomahso študenti dokazali, da obvladajo sodobnoraziskovalno-razvojno tehnologijoin opremo, številni so po diplomizaïeli profesionalno pot v praksi skonkretnim in aktualnim inženirskimznanjem,” je povedal mentor projektain predstojnik katedre za strojneelemente in razvojna vrednotenjana Fakulteti za strojništvo v Ljubljaniprof. dr. Matija Fajdiga. Dvosedežnikbodo v kratkem registrirali, je še povedalin dodal, da gre za študentskiprojekt, katerega namen ni serijskaproizvodnja.Student Roadster in najzaslužnejši Ïlani projektne skupine ob predstavitviavtomobila: Ana Bižal, Donald AbriÏ Pleterski, Aleš Gosar, Tomaž Kovšca,Uroš Milost, Bojan TomiÏ, Andrej Škrlec, David Volk in Uroš Rosa.potrebe: ustvarjalnost, podjetnost inpogum, je ocenil minister za razvojdr. Žiga Turk ter ugotovil, da je v Slo-podarilo osebni avtomobil, ki jeslužil kot mehanska osnova gradnjenovega prototipa. Kot je pojasnilProjekt Student Roadster so opazilitudi v FISITI, svetovnem združenjuna podroïju avtomobilske industrije,ki je Student Roadster izbralo v naborpetih projektov odliïnosti, ki bodojeseni predstavljeni na svetovnemkongresu FISITA 2008 v Münchnu.Veï informacij o projektu najdete naspletnem naslovu:www.studentroadster.com208 Ventil 14 /2008/ 3

DOGODKI – POROČILA – VESTISedmi podjetniški forumV tem šolskem letu smo 09. 04. naFakulteti za strojništvo v Ljubljaniorganizirali sedmi podjetniškiforum. Našim študentom, profesorjemin drugim zaposlenimso se na njem predstavila tri zrazliïnih stališï velika podjetja,ki imajo pomembno vlogo prinas v Sloveniji in v mednarodnemprostoru.Prvo je bilo na vrsti podjetje HellaLux, d. o. o., Slovenija. Predstavilga je dr. Tomaž JurejevÏiÏ, direktorrazvojnega sektorja. Najprej se je nakratko dotaknil zgodovine podjetja.Zaïetek sega daleï nazaj. Podjetje zimenom Saturnus je bilo ustanovljenože leta 1924. Prve avtomobilskežaromete so izdelali leta 1949 zakamione za tovarno TAM v Mariboru.Leta 1997 se je podjetje z imenomSaturnus preimenovalo v Hella LuxSlovenija, ker je tega leta nemškopodjetje s tem imenom postalo 100-odstotni lastnik podjetja Saturnus.Danes imajo zaposlenih okoli 650sodelavcev in letno ustvarijo okoli 80mio. evrov prometa.Najveï proizvajajo svetlobno opremoza motorna vozila, kot so žarometi: skovinskim reflektorjem, s plastiïnimreflektorjem, avtomobilske svetilke:sprednje, zadnje, zavorne, odsevniki/katadiopterji in dodatna svetlobnaoprema. Najbolj so ponosni na izdelavounikatnih in maloserijskihžarometov za avtomobile višjegacenovnega razreda, kot so Maserati,Ferrari in Lamborginy.Njihovi najveïji kupci so: VW Group,GM-Fiat Group, Daimler ChryslerGroup, Renault in Toyota. Najveïizvozijo v Nemïijo, Belgijo, Italijo,Švico, V. Britanijo in Španijo.Imajo svojo raziskovalno skupino, vkateri dela 35 raziskovalcev, in svojfotometriïni laboratorij za meritvelastnosti avtomobilskih žarometov.Pogovor med udeleženci pred priÏetkom forumaInženirje strojništva rabijo za delov razvoju in raziskavah, za vodenjetehnoloških procesov in tudi za komercialosvojih proizvodov doma inv tujini. Mladim inženirjem nudijougodne pogoje za delo, možnosti zanadaljnje izobraževanje, uvajanje vtimsko delo in stimulativno nagrajevanje.Pravijo, da zanje smer študijani tako pomembna, pomembno je,da so mladi inženirji inovativni, samostojniin delovni.Podjetje Goodyear Company se jepredstavilo kot mednarodna organizacija,ki ima svoje enote oziromapodjetja v 80 državah po celem svetu.Veliko informacij pa smo dobilitudi od predstavnice podjetja SavaTires iz Kranja, ki deluje pod okriljemGoodyear Company.Podjetje je v globalnem smislu predstavilapredstavnica Katrin Klonek,ki je prav za to prireditev prišlaiz Nemïije, iz kraja Hanau, in jezadolžena za interno izobraževanjev celotnem podjetju in za iskanjekadrov povsod po svetu.Prireditve pa se je udeležila tudi VandaPeÏjak, predstavnica Sava Tires- Goodyear iz Kranja, ki je v tem podjetjudirektorica kadrovske službe.Ga. Katrin Klonek je podala kratkozgodovino podjetja.Ustanovljeno jebilo leta 1898v Združenih državahAmerike,leto kasneje sozaïeli s proizvodnjogum in sože leta 1916 postalinajveïje podjetjena svetuna tem podroïju.Vse od takrat pado danes je podjetjevodilno zaproizvodnjovsehvrst gum. Konecprejšnjega stoletjaje Goodyear skupaj s podjetjemDunlop ustanovil joint venture zaskupni nastop na nekaterih trgih.V svojem govoru je predvsem poudarilamožnost zaposlitve v njihovempodjetju. Podjetje nudi mladim diplomantomstrojništva dvanajstmeseïnoizobraževanje v njihovi interni šoliin nato službo kjer koli na svetu.Seveda v okviru možnosti. Po besedahgovornice imajo mladi inženirjimožnost šestmeseïnega brezplaïnegašolanja brez obveznosti. Šele pošestih mesecih se morajo odloïiti, alibodo podpisali pogodbo in sprejelinjihove pogoje ali pa bodo zapustilišolanje brez obveznosti do podjetjaGoodyear.Vanda Peïjak iz podjetja Sava Tires izKranja, ki deluje v okviru globalnegapodjetja Goodyear, je ravno takopovabila inženirje strojništva iz našefakultete, da se po konïanju študijazaposlijo pri njih. Tudi v podjetju vKranju jim nudijo ustrezne pogojeza delo, možnosti napredovanja inizobraževanja ter stimulativno nagrajevanje.Tretje podjetje, ki se je predstavilo,je bil Talum, d. d., iz KidriÏevega.Njihova glavna dejavnost je pridobivanjealuminija in nekaterih njegovihzlitin. V zadnjem ïasu pa naïrtujejotudi aktivnosti v povezavi s tlaïnimlitjem aluminija.Ventil 14 /2008/ 3209

DOGODKI – POROČILA – VESTITalum so predstavili Dejan LevaniÏ,Darja Vodušek in Gregor Cvetko.Podjetje je bilo ustanovljeno leta1942. Vse od takrat pa do danes sose razvijali, izboljševali proizvodneprograme, izboljševali pogoje zaokolje, v katerem delajo, in ukinjalidejavnosti, ki so moïno povezane zveliko porabo elektriïne energije inobremenitvijo okolja.Imajo velike naïrte in zato želijo medsesprejeti veï inženirjev strojništva. Doleta 2010 bodo poveïali proizvodnjoaluminija s 152.000 ton na 165.000ton letno, dodatno bodo zaposlili do200 ljudi ter še poveïali uspešnostsvojega poslovanja. Moïno želijopoveïati izvoz na zahtevna tržišïa,ki prinašajo veïji ostanek dohodka.V sedanjosti in tudi v bodoïe želijodelati predvsem na dveh projektih.Prvi je poveïati pretaljevanje odpadnegaaluminija in pri tem zmanjšatiporabo primarne energije, drugi pa jeuvedba proizvodnje tlaïnega litja.Trenutno imajo zaposlenih 1025 sodelavcev,veliko vlagajo v izobraževanjezaposlenih, osebni dohodki so nadslovenskim povpreïjem, stalnoizboljšujejo pogoje dela in veliko vlagajov zadovoljstvo zaposlenih.V svoje vrste vabijo mlade inženirjestrojništva. Z njimi želijo sodelovatiže v ïasu študija. Nudijo jim razvojnoraziskovalnodelo, razne teme zaseminarje in diplome ter kasnejezanesljivo zaposlitev. Pravijo, da soodliïen kolektiv, da delajo timsko,da so stimulativno nagrajeni in davse to nudijo tudi mladim, ki bi sezaposlili pri njih.Prof. dr. Janez Tušek, FS LjubljanaOsmi podjetniški forumNa Fakulteti za strojništvo vLjubljani smo v sredo, 14. 05.,organizirali osmi podjetniškiforum. To je bila zadnja takšnaprireditev v tem šolskem letu.Tudi na tem sreïanju so se našimštudentom in našim pedagoškimter strokovnim sodelavcem predstavilaštiri podjetja.Prvi sta bili na vrsti predstavnici podjetjaRevoz, d. d., iz Novega mesta.Podjetje je predstavila BarbaraKranjc, na individualna vprašanjaštudentov in drugih udeležencevpa je po predstavitvi v avli v petemnadstropju naše fakultete odgovarjalaMarta Pureber.Govornica je najprej namenila nekajïasa zgodovini podjetja. Po njenihbesedah je bilo podjetje ustanovljenoleta 1955 za popravilo kmetijskemehanizacije. Leta 1959 zaïnejo sproizvodnjo poïitniških prikolic inavtomobilov in podjetje dobi imeIMV – Industrija motornih vozil,Novo mesto. Leta 1972 zaïnejo sproizvodnjo Renaultovih osebnihvozil. Leta 1990 se preimenujejo vRevoz, d. d., in so vedno bolj povezaniz Renaultom. Prelomno jebilo leto 2007, ko so prviï v svojizgodovini priïeli izdelovati popolnomanovo vozilo twingo, in so za vsetrge na svetu edini proizvajalec tegatipa vozila v Renaultovi skupini.Trenutno za skupino Renault, ki jetudi 100-odstotni lastnik, poleg novegatwinga proizvajajo še renault clioII. Vozila, izdelana v Revozu, po kakovostisodijo v sam vrh Renaultovihvozil. Zagotavljajo, da vse dejavnostipodjetja v Revozu, d. d., temeljijo naspoštovanju okolja in ljudi.Trenutno na leto izdelajo 210.000vozil, kar pomeni skoraj tisoï na dan.To je najveï v njihovi zgodovini. Odkarobstajajo, pa so v Novem mestunaredili že 2,500.000 vozil.Njihova najveïja tržišïa so: Francija,Nemïija in Italija.Zaposlenih imajo 2771 delavcev, polegtega pa še veï kot 350 najetih.Vsak zaposleni se mora izobraževati,ne glede na njegovo starost indelovno mesto. V zadnjih letih sezaposleni izobražujejo povpreïno64 ur na leto, in to veïinoma izvenrednega delovnega ïasa.V svoje vrste želijo pridobiti univerzitetnediplomirane inženirje in diplomiraneinženirje strojništva. Odmorebitnih kandidatov priïakujejodovolj talenta za delo v avtomobilskiindustriji, obïutek za timsko delo,pripadnost podjetju in tudi širokosplošno razgledanost.Podjetje nudi novim zaposlenimdodatno izobraževanje doma in vtujini, stimulativno nagrajevanje,timsko delo, možnost napredovanjain prijetno okolje.Drugo podjetje, ki se je predstavilo,je bilo Danfoss Trata, d. o. o., izLjubljane. Podjetje sta predstavilamag. Miha BobiÏ, direktor razvoja,in Bojana ZupaniÏ, ki je odgovornaza upravljanje s kadrovskimi viri. Naindividualna vprašanja študentov paje odgovarjala tudi Mateja Panjan.V svoji predstavitvi so se osredotoïilile na zgodovino podjetja Danfoss,na uspehe in trenutno stanje, ki jeizjemno ugodno. Vsi, ki smo nekolikostarejši, pa vemo, da se je vpreteklosti to podjetje imenovaloIMP Trata.Pojasnili so, da je bilo podjetje ustanovljenona Danskem leta 1933,da se je že takrat ukvarjalo z ogrevanjem,hlajenjem in regulacijo. Danesje to najveïje dansko podjetje. Imajo15 podjetij v 8 državah in skupno2.200 zaposlenih.Podjetje Danfoss Trata obratuje vLjubljani od leta 1995. So centerodliïnosti za elemente za regulacijo210 Ventil 14 /2008/ 3

DOGODKI – POROČILA – VESTIDogajanje v avli po forumudaljinskega ogrevanja. Vseh razliïnihartiklov v njihovi proizvodnji je veïkot 3.500. Pravijo, da so njihovi artiklisrce daljinskega ogrevanja.Najveï svojih produktov prodajo vSkandinavijo, Rusijo in Nemïijo.Veï kot 5 % svojih letnih prihodkovnamenijo raziskavam in razvoju. Njihovafilozofija pri razvoju novegaprodukta je: ideja, razvoj, laboratorijskodelo, tehnologija izdelave,komerciala in spremljanje kakovosti.Uvajajo in želijo v celoti uvesti »vitko«proizvodnjo.Polovico prihodkov ustvarijo z izdelki,ki so bili razviti v zadnjih petihletih, kar pomeni, da stalno razvijajonove in izboljšujejo stare.Želijo pridobiti inženirje strojništvavseh smeri in vseh stopenj. Nudijojim dobro klimo, kolektiv z mladimisodelavci, dobre pogoje za delo, timskodelo, stimulativno nagrajevanje,stalno uïenje, možnosti napredovanja,možnosti izobraževanja doma inv tujini.Tretje podjetje, ki se je predstavilona osmem podjetniškem forumu, jebila INEA – Informatizacija, Energetika,Avtomatizacija. Predstaviliso ga mag. Peter NemÏek, direktor,SPE Energetika & Ekologija, mag.Rok Koren, direktor SPE Oprema zaavtomatizacijo, in Ksenja BožiÏ, kiVentil 14 /2008/ 3je odgovorna zakadrovske zadeve.To je mlado inovativnopodjetjeiz Ljubljane, kise je razvilo kot»spin off« iz InstitutaJožef Stefan.Z dejavnostjo,ki jo gojijo šedanes, so priïeliže leta 1977.Leta 1987 so zaïelisodelovati zjaponskim podjetjemToshiba.Leta 1990 soustanovili podjetjez današnjim imenom. Polegmatiïnega podjetja v Ljubljani imajosvoja podjetja še v Bosni in Hercegovini,na Hrvaškem in v Srbiji. Letnoustvarijo okoli 7 mio. evrov prometa.Podjetje pokriva tehnologije s skorajcelotnega energetskega podroïja.Ukvarjajo se s plinskimi turbinami,plinskimi motorji, ki proizvajajoelektriïno energijo, gorivnimi celicami,uplinjanjem biomase prav takoza pridobivanje elektriïne energije.Mag. Peter Nemïek je predstavil tudinekaj razvojnih projektov, ki teïejov tem ïasu. Omenil je razvoj inteligentneenergetske postaje, ki bo optimiralaporabo energije glede na ïas,obremenitev in potrebo potrošnika.Prav tako je omenil, da skupaj s šenekaterimi ustanovami v Slovenijirazvijajo mobilno gorivno celico zapotrebe vojske.Mag. Rok Koren pa je predstavil šenekaj drugih za strojništvo zanimivihprojektov. Tu naj omenimo le razvojopreme za spremljanje proizvodnihparametrov, njihovo obdelavo, ovrednotenjein shranjevanje.Med svoje zaposlene želijo pridobitiveï inženirjev strojništva. Nudijojim razvojnoraziskovalno delo nanajsodobnejših podroïjih, stimulativnookolje, dodatno izobraževanje in prijaznopomoï pri uvajanju v kolektiv.ATech elektronika, d. o. o., iz Baïe priMateriji je bila ïetrto podjetje, ki se jepredstavilo. O podjetju je spregovorildirektor Davorin Jakulin CEO.Podjetje obstaja in deluje na trguže 18 let. Njihovo poslanstvo jezagotavljanje celovitih rešitev napodroïju elektronike, krmiljenja inavtomatizacije. So razvojnoraziskovalnoin proizvodno podjetje. Imajozaposlenih 105 sodelavcev. Ustvarijookoli 5,5 mio. evrov prihodka na leto.Okoli 10 % sodelavcev je raziskovalcev,ki stalno delajo v razvoju nanovih produktih in storitvah.Direktor pravi, da lahko izbranimpodjetjem zagotovijo celoten servisna podroïju elektronike, senzorike,spremljanja proizvodnje in zapisovanjanjihovih parametrov. Tepodatke lahko statistiïno obdelajo inustrezno shranjujejo.Zaradi uspehov v proizvodnji, prizaposlovanju in trženju so bili ževeïkrat nominirani za pridobitevnagrade Gospodarske zbornice Slovenijev skupini »gazela«.Direktor je pojasnil, da so za uspehezaslužni vsi zaposleni. Pravi, damoïno verjame v svoje zaposlene inda bodo uspešni tudi v bodoïe.Za razvoj tehnoloških procesov, projektnovodenje, krmiljenje zapletenihkemiïnih procesov, razvoj mehatronskihsistemov za razliïne tujenaroïnike s podroïja avtomobilskeindustrije, za pisanje raïunalniškihprogramov potrebujejo nove, mlade,izobražene sodelavce. Zaposlijo veïinženirjev strojništva, ne glede nasmer izobraževanja in pridobljenostopnjo.Nudijo jim pomoï pri uvajanju v timskodelo, stimulativno nagrajevanje,možnosti nadaljnjega izobraževanjain »zdravo« klimo za delo. Pripravljeniso se pogovarjati tudi o štipendiranju,o delu v podjetju že v ïasu študija,imajo odprtih veï tem za diplomskenaloge, ki bi se lahko nadaljevale vmagistrske naloge ali celo doktorskedisertacije.Prof. dr. Janez Tušek, FS Ljubljana211

DOGODKI – POROČILA – VESTIFluidna tehnika na letošnjem sejmuTerotech – Vzdrževanje v CeljuUtrinek z otvoritve sejmaPod geslom Prijazne energije,varÏne tehnologije so od 13. do6. maja 2008 v Celju potekalimednarodni specializirani sejmi:14. mednarodni sejem ENER-GETIKA, 13. mednarodni sejemTEROTECH – VZDRŽEVANJE ter3. mednarodni sejem VARJENJEin REZANJE. îeprav vsebinskonavidezno med seboj niso povezani,jih vendar družijo ekonomiïnost,tehniïna uïinkovitostin okoljska prijaznost.Sejemski trojïek, namenjen predvsemdomaïim strokovnjakom, pa tudiširši zainteresirani javnosti, je odprlprof. dr. Peter Novak, predsednik programskegasveta treh sejmov in svetaza varstvo okolja republike Slovenije,uvodne nagovore pa so imeli še magF. Pangerl, direktor Celjskega sejma,Breda Obrez Preskar, izvršna direktoricaCeljskega sejma, in S. Rožman,podžupan mestne obïine Celje. Nasejmih se je letos predstavilo okoli925 razstavljavcev, od tega 346 neposrednoiz Avstrije, Hrvaške, Italije,Nemïije, Slovenije, Španije, Švice inTurïije ter 579 zastopnikov razliïnihpodjetij iz skupno 26 držav, na veïkot 22 000 m 2 razstavnih površin.Sejemski trojïek je obiskalo skupaj21 000 obiskovalcev.Poleg obširnega in pestrega razstavnegaprograma so potekale številnespremljajoïe prireditve s številnimipredavanji, okroglimi mizami, predstavitvamipokroviteljev in pomembnihrazstavljavcev ter tekmovanji.Med pomembnejšimi omenimo:– okrogla miza o strokovnih kadrihv energetiki in vzdrževanju,– dnevi varilne tehnike, s številnimipredavanji o zašïiti in varnosti,avtomatizaciji in robotizaciji tertoplotnem rezanju,Utrinek z razstave– dan inštalaterjev,– predstavitev nove sonïne elektrarnemoïi 20 kW v Celju,– sveïana prireditev ob 15-letniciizhajanja revije ENERGETIK,– tekmovanje dijakov srednjih inpoklicnih šol Slovenije za poklicinštalater strojnih inštalacij,– tekmovanje varilcev,– idr.13. sejem Terotech –VzdrževanjeŽe tradicionalni sejem o vzdrževanjuna enem mestu združuje celovitoponudbo izdelkov in storitev za podroïjeindustrijskega vzdrževanja,pa tudi v energetiki, transportu indrugih vejah gospodarstva. Na sejmuso poleg široke izbire orodja inpribora za vzdrževalna dela izïrpnopredstavljene tudi laboratorijske inmobilne naprave ter merilna opremaza tehniïno diagnostiko. Meddrugimi je predstavljena tudi bogataponudba maziv, olj za mazanje inobdelovanje ter posebnih tekoïin zaïišïenje, konzerviranje ipd.Na letošnjem sejmu je bilo predstavljenihokoli 165 podjetij, veïinoma izSlovenije, Avstrije, Nemïije, Hrvaškein ZDA, pri ïemer so bila tuja podjetjav glavnem predstavljena preksvojih zastopnikov v Sloveniji. Kot212 Ventil 14 /2008/ 3

DOGODKI – POROČILA – VESTIže tradicionalno so izdelovalci in dobaviteljihidravliïne in pnevmatiïneopreme razstavljali predvsem v okvirutega sejma, ïeprav so bili izdelovalcinekaterih sestavin in delov, znaïilnihza fluidno tehniko, predstavljeni tudiv okviru drugih dveh sejmov. To šeposebno velja za kompresorje indrugo opremo pnevmatiïnih naprav,tesnilno tehniko, maziva in drugetehniïne tekoïine ipd.Razstavljavci fluidnotehniÏneopremeNa sejmu je sodelovalo okoli 35 razstavljavcev,ki so izdelovalci ali dobaviteljikompletnih programovali posameznih skupin delov in/alisestavin za hidravliïne in pnevmatiïnenaprave ter njihovo pomožnoopremo. Prisotna so bila skoraj vsaslovenska podjetja s tega podroïja terveïina pomembnih tujih izdelovalcevoz. dobaviteljev, ki jih že dobropoznajo tudi bralci revije Ventil.Vsi uveljavljeni dobavitelji hidravliïniholj ter drugih delovnih tekoïin,maziv in sorodnih obdelovalnih inpomožnih tekoïin so bili prisotni.Izstopali so tudi najbolj znani izdelovalciin dobavitelji avtomatiziranih inrobotiziranih strežnih in montažnihnaprav s hidravliïnimi in pnevmatiïnimimoïnostnimi krmilnimi vezji in pogoni,kot so: Bosch-Rexroth, Camozzi,Festo, Ideal, Inoteh, SMC idr.Žal na takšnem sejmu še vedno pogrešamoorganizirano skupinskopredstavitev fluidne tehnike, saj nirealno priïakovati, da bi se lahko vbližnji prihodnosti doma samostojnopredstavili na svoji razstavi/sejmu. OPredstavitev prejemnikov priznanjTudi na 13. sejmu Terotech – Vzdrževanje so najboljše dosežke na podroïjunagradili z zlatim, srebrnim in bronastim priznanjem. Priznanja soprejeli:Zlato priznanje je prejelo podjetje Tero iz Slovenj Gradca za napravo zaregeneracijo tulcev pri izdelavi avtomobilskih vzglavnikov.Srebrno priznanje je prejelo podjetje SKF Slovenija iz Ljubljane za konstrukcijskielement, ki poenostavi potreben vzdrževalni poseg in skrajšaïas zastoja stroja v primeru obrabe tesnilnega spoja z radialno tesnilko.Bronasto priznanje pa je prejelo podjetje Akripol iz Trebnjega za novinovacijski proizvod s podroÏja vzdrževanja infrastrukture.Nagrajencem iskreno Ïestitamo tudi v imenu revije Ventil!tem seveda lahko odloïa le Fluidnatehnika Slovenije v okviru združenjakovinske industrije pri GZ Slovenije.Ob redni prisotnosti naše revije Ventilna sejmih Terotech – Vzdrževanjepa pogrešamo tudi ustrezno zastopanostnašega strokovnega združenjaSlovenskega društva za fluidno tehniko.Do naslednjega, tj. do 14. sejmaTerotech – Vzdrževanje priïakujemoustrezno odzivnost obeh omenjenihzdruženj.Viri:– Anonim: Energetika – Terotech/Vzdrževanje – Varjenje in rezanje(reklamna publikacija) – Zal.: Celjskisejem, d. d., Celje, 2008– Obrez Preskar, B.; Otorepec, R.;Kralj, R.; Štuhec, B. (ured. odb.):Energetika – Terotech/Vzdrževanje– Varjenje in rezanje – Katalog– Zal..: Celjski sejem, d. d.; Celje2008A. Stušek,uredništvo revije VentilVentil 14 /2008/ 3213

DOGODKI – POROČILA – VESTIDržavni tekmovanji RoboT in ROBObum 2008 na FERI v MariboruV torek, 13. maja, sta bili na Fakultetiza elektrotehniko, raïunalništvo ininformatiko (FERI) državni tekmovanjiv robotiki za osnovnošolce,srednješolce in študente ROBObum2008 in RoboT 2008. Državno tekmovanjeROBObum za osnovnošolcese tradicionalno izvaja skupaj zdržavnim tekmovanjem za študentein dijake RoboT. Tudi otvoritev obehtekmovanj je skupna. Na letošnjiotvoritvi so zbrane tekmovalce innjihove mentorje poleg predstavnikovFakultete za elektrotehniko,raïunalništvo in informatiko prodekanaBoruta Žalika in predstojnikaInštituta za robotiko prof. dr. KarlaJezernika pozdravili in jim zaželeliveliko uspeha tudi dr. Alenka Šverc,državna sekretarka z Ministrstva zašolstvo in šport Republike Slovenije,Rok Peïe, podžupan Mestne obïineMaribor, in Janez Škrlec, predsedniksekcije za elektroniko in mehatronikopri Obrtno-podjetniški zborniciSlovenije. Državna sekretarka AlenkaŠverc je poudarila, da ïlovekovadomišljija in ustvarjalnost nimatameja in da lahko ustvarjalni procesgradnje robota, ki poteka od ideje dokonïne izdelave, ïloveka navdušujein osebnostno uresniïuje.Letos smo tako že osmiï organiziralidržavno tekmovanje z mobilnimiroboti RoboT 200X. Z avtonomnimimobilnimi roboti, ki so jih konstruiralisami tekmovalci, so v vožnjipo labirintu (velikosti 2,5 x 2 m zGovorniki na otvoritvi tekmovanja (od leve proti desni): prodekan FERI prof.dr. Borut Žalik, državna sekretarka z MŠŠ dr. Alenka Šverc, podžupan MOMaribor, Rok PeÏe, Darko Hribar in predstavnik Obrtno-podjetniške zborniceJanez Škrlecveï kot 15 m poti, slepimi hodnikiin okrog 36 zavoji) tekmovale 3študentske in 35 dijaških ekip izšestih srednjih tehniških elektro- inraïunalniških šol.V zadnjih devetih letih je na tovrstnihtekmovanjih sodelovalo že okrog100 študentov in nad 400 dijakovin mentorjev iz Slovenije, sosednjeHrvaške in Avstrije. Tradicionalno sose najbolj vztrajni dijaki srednjih šolže ïetrtiï pomerili tudi za lovorikoRoboLiga 2008 (finalno tekmovanjev seriji Slovenske robotske lige), kajtipred tem sta bili izvedeni tekmovanji:RoboPTERŠ, 8. aprila v ŠC Velenje,in RoboMiš, 24. aprila v TŠC NovaGorica.Za lovorike tekmovanja RoboT 2008je štela boljša izmed dveh voženj innajuspešnejšim petim tekmovalcemso bile podeljene denarne in praktiïnenagrade sponzorjev. Najhitrejšiso bili:1. mesto: Mitja Valenti, študent UM-FERI, 18,80 s,2. mesto: Aleš Stojak, dijak ŠC Ptuj,21,09 s,LEGObum8: NXT-robot in proga214 Ventil 14 /2008/ 3

DOGODKI – POROČILA – VESTI3. mesto: Primož Šibanc, dijak ŠCVelenje, 23,75 s,4. mesto: Simon Tržan, študent UM-FERI, 30,67 s,5. mesto: Aleksej Cegner, dijak SERŠMaribor, 31,30 s.Za lovorike Slovenske robotske ligeRoboLiga 2008 sta štela oba tekaskupaj, kar smo toïkovali v skladus pravili in temu prišteli toïke prvihdveh tekem. Zmagovalci v seštevkutreh tekem so bili:1. mesto: Primož Šibanc, ŠC Velenje,270 toïk,2. mesto: Dean Šeruga, ŠC Ptuj, 185toïk,3. mesto: Aleksander Svenšek, ŠCPtuj, 175 toïk.Vsi rezultati, fotografije, videoposnetkiin medijski odzivi za zadnjotekmo kot tudi za prejšnje so na voljona www.ro.feri.uni-mb.si/tekma/.Tekmovanje ROBObum je organiziranona regijski osnovi in temeljina mreži tehniških šolskih centrovoziroma srednjih šol po Sloveniji.V letu 2008 je bilo organiziranih 6predtekmovanj v razliïnih tehniškihšolskih centrih po Sloveniji. Poklicnain tehniška elektrošola, Šolski centerPtuj, Poklicna in tehniška elektroraïunalniškašola, Šolski center Velenje,Strokovna in poklicna šola,Tehniški šolski center Kranj, Srednjastrojna šola Maribor in Srednjaelektro-raïunalniška šola Mariborso organizirali predtekmovanja RO-BObum v celoti, medtem ko sta Šolskicenter Ravne na Koroškem in Srednjašola tehniških strok LjubljanaŠiška organizirala le predtekmovanji.Pri izvedbi državnega tekmovanjaso pomagali tudi Šolski center Postojna,Šolski center Celje in Srednjapoklicna in tehniška šola Murska Sobota,ki so nudili izbranim osnovnimšolam strokovno pomoï, potrebnoza vkljuïitev v katero od tekmovanjROBObum.Na enem ali veï delih tekmovanjaROBObum je v šolskem letu 2007/08sodelovalo 71 osnovnih šol, karpomeni malo veï kot 15 % vseh OŠ(vseh je okoli 450) v Republiki Sloveniji.Za primerjavo: izbirna predmetas podroïja robotike in elektronike, kotVentil 14 /2008/ 3Priprave na tekmovanje ROBOsledsta robotika v tehniki in elektronika zrobotiko, se izvajata vsako šolsko letona manj kot 10 % slovenskih osnovnihšol. Na tekmovanju LEGObum8(državno in predtekmovanja) je v letu2008 sodelovalo 44 osnovnih šol s 45ekipami, na tekmovanju LEGObum916 OŠ s 23 ekipami in na tekmovanjuROBOsled kar 45 osnovnih šol s 87ekipami. Skupno se je tekmovanjaLEGObum (državno in predtekmovanja)v letu 2008 udeležilo okoli180 osnovnošolcev do vkljuïno 8.razreda (LEGObum8) in okoli 57osnovnošolcev devetega razreda (LE-GObum9). ROBOsled tekmovanje seje od lanskega do letošnjega leta zelorazmahnilo, lani je na njem sodelovalole 12 ekip, letos pa že 87 ekipoziroma okoli 121 osnovnošolcev.Na tekmovanju LEGObum8 so bile vletu 2008 najuspešnejše ekipe:1. mesto OŠ Komenda-Moste,2. mesto OŠ Voliïina,3. mesto OŠ Mladika na Ptuju.Na tekmovanju LEGObum9 so v letu2008 zasedle:1. mesto OŠ Rudolfa Maistra izŠentilja v Slov. goricah,2. mesto prva ekipa OŠ narodnegaheroja Rajka iz Hrastnika,3. mesto prva ekipa OŠ Mozirje.Na tekmovanju ROBOsled so bilev razredu DIRKAî v letu 2008 najuspešnejše:1. mesto prva ekipa OŠ Bojana Ilichaiz Maribora,2. mesto prva ekipa OŠ Šoštanj,3. mesto druga ekipa OŠ narodnegaheroja Rajka Hrastnik.V razredu ROBOsled POZNAVALECje leta 2008 zasedla:1. mesto druga ekipa OŠ Tabor II izMaribora,2. mesto ekipa OŠ Boštanj,3. mesto pa druga ekipa OŠ narodnegaheroja Rajka iz Hrastnika.V razredu ROBosled SKUPNO je leta2008 osvojila:1. mesto druga ekipa OŠ narodnegaheroja Rajka,2. mesto ïetrta ekipa OŠ BojanaIlicha iz Maribora,3. mesto prva ekipa OŠ Bojana Ilichaiz Maribora.Vsi rezultati tekmovanja ROBObumso objavljeni na spletni strani: http://www.robobum.uni-mb.si, kmalu pabo potek tekmovanja prikazan tudi sfotografskimi posnetki.Za uspešno izvedbo tekmovanj RO-BOsled gre posebna zahvala prof. dr.Karlu Jezerniku, predstojniku Inštitutaza robotiko na FERI, vsem sodelavcempo srednješolskih tehniškihcentrih in na FERI, vsem sponzorjem,ki so prispevali nagrade za tekmovalce,sponzorirali opremo za izvedbopredtekmovanj ali državnegatekmovanja ali pa so kako drugaïeprispevali k izvedbi tekmovanja.Med sponzorji velja posebej omenitiMladinsko knjigo Trgovino, d. o. o.,trgovino îIP, d. o. o., iz Maribora, revijoSvet elektronike in podjetje FBSelektronik, d. o. o., iz Velenja.Doc. dr. Suzana Uran, FERI MariborMag. Janez Pogorelc, FERI Maribor215

DOGODKI – POROČILA – VESTIOgled podjetij Mapro in KladivarV okviru študija v ïetrtem letnikuuniverzitetnega programa na Fakultetiza strojništvo v Ljubljani jepredvidena strokovna ekskurzija,ki naj bi študentom dala vpogledv njihovo delovno prihodnost.Letos so študentje 21. 5. s sodelovanjemLaboratorija za strego,montažo in pnevmatiko, kateregavodja je docent dr. Niko Herakoviï,obiskali podjetji v Žireh, insicer Mapro in Kladivar.Najprej so si ogledali podjetje Mapro,d. o. o., v katerem jih je sprejel soustanoviteljin direktor Božo Plesec. Pozaïetnih predstavitvah je sledil kratekzgodovinski prikaz podjetja. Mapro jedružinsko podjetje, ustanovljeno leta1993, najprej je delovalo v skromnidelavnici, danes pa v sodobni jeklenimontažni zgradbi na Industrijski uliciv Žireh. Podjetje je specializirano zaizdelavo hidravliïnih cilindrov inprodajo hidravliïnih komponent, kotso tesnila zglobni ležaji, kromiranepalice in cevi. Njihova kataloškaponudba obsega veï dimenzijsko infunkcionalno razliïnih enostranskoin dvostransko delujoïih cilindrov.Seveda pa lahko izdelajo tudi cilindrepo želji kupcev.Predstavitvi je sledil ogled proizvodnje,pri katerem je študente spremljalvodja razvoja, ki je skrbno razložilKladivar: CNC stroji za obdelavo ohišij ventilovMapro: skladišÏenje materiala z razrezom ter strojna in roÏna obdelava,montaža in preizkus konÏnih izdelkovposamezne faze nastanka cilindra.Študentje so si ogledali tudi strojnoopremo podjetja, ki jo sestavlja veïtraïnih žag, CNC-stružnica, na novopridobljen sodobni frezalni center termesto za testiranje cilindrov.Nato je sledil ogled sosednjega podjetjaoziroma tovarne elementov zafluidno tehniko Kladivar, d. d., ki ga jevodil vodja raziskovalne enote AntonBurjek. Študentje so v krajši predstavitviizvedeli nekaj zgodovinskih podatkovo razvoju podjetja,o procesuživljenjskega ciklaproizvoda, oglavnih kupcihter o viziji in poslanstvupodjetja.Glavna tema paso bili hidravliïnisistemi ali sestavimed seboj povezanihsestavin,ki pretvarjajo,prenašajo in krmilijoenergijohidravliïnih fluidov.Hidravliïnisistemi se upouporabljajona mobilnem (kmetijska,gradbena in transportna mehanizacija…), industrijskem (obdelovalni stroji,prehrambena in procesna industrija…) in ostalih podroïjih (avtomobilska,letalska, …).Seveda ima podjetje Kladivar na vsehpodroïjih razvite sisteme oziroma proizvodeza krmiljenje hidravliïne energije.Poleg tega pa premore tudi širokokataloško ponudbo hidravliïnih ïrpalk,aktuatorjev, hidravliïnih ventilov, filtrovin filtrirnih sistemov, hidravliïnihakumulatorjev, cevovodov, merilnikov,merilnih sistemov in drugega.Izdelavo predstavljenih izdelkovso si študentje ogledali v sodobniproizvodnji. V Kladivarju obvladujejoceloten proizvodni proces izdelka.Ta se zaïne z zasnovo v razvojnemcentru s pomoïjo CAD-programov,nato sledi izdelava na CNC-obdelovalnihcentrih in strojih za honanje.V konïni fazi pa se izvede testiranjevsakega izdelka, tako podjetje zagotavljakvaliteto in varnost.Alan LasiÏ, študent Fakultete zastrojništvo, Ljubljana216 Ventil 14 /2008/ 3

FANUCRobotiUREDNIŠTVOdelamo 24 ur na dan.Ventil 14 /2008/ 3www.mikron.siTel/fax: 01 28 34 721Mobil: 041 668 008E-mail: info@mikron.si217

DOGODKI – POROČILA – VESTIdejavnosti. Sledilo je predavanje SergeaNovarettija iz Evropske komisijeo izzivih interoperabilnosti. Prvi danso potekala tudi predavanja v štirihvzporednih vsebinskih sekcijah, danpa sta zaokrožili dve okrogli mizi, prvana temo Interoperabilnosti in odprtihstandardov, druga pa na temo mobilnihaplikacij ter konvergence fiksne inmobilne tehnologije. Druženje prvegadne so udeleženci zakljuïili ob dobrihrani, vinski kapljici kleti Babiï terglasbeni spremljavi Yuhubande.Drugi dan konference je odprl prof. dr.Kai Rannenberg iz Goethejeve univerzev Frankfurtu s predavanjem na temopravnih in varnostnih vidikov IKT. Sledilista plenarni predavanji, prvo na temointeroperabilnosti na podroïju geomatikein prostorskih podatkov, drugo pana temo aplikacije Janna, s katero najbi strli trd oreh, za katerega se v praksipogosto izkaže vodenje poslovnih procesovs pomoïjo programske opreme.Potekala so tudi predavanja v vzporednihvsebinskih sekcijah. Osrednji dankonference sta zaokrožili okrogli mizina temo primerov uspešne vpeljave SOAv Sloveniji in na temo e-demokracije.Zveïer so udeleženci lahko uživali vveïerji na ladjici in nadaljevali druženjev News cafeju v Bernardinu.Zadnji – tretji dan konference je bilnamenjen trem plenarnim predavanjem,šestim tematskim sekcijam,študentskemu forumu in sevedazakljuïku konference. V plenarnemdelu konference je prof. Cene Bavec izFakultete za management Koper predstavilvpliv socioekonomskih dejavnikovna uporabo javnih e-storitev. Prof.Augusto Casaca (INESC-ID) je predstavilpristop k poveïanju varnosti pri gibanjuna letališïih, sledila pa je pokroviteljskapredstavitev Raïunalniških novic natemo IT-novic. Teme prispevkov vštudentskem forumu so pokrivale takorešitve na tehniïnih podroïjih kot tudiaplikativno uporabo informacijskihrešitev v poslovnem okolju. Predstavljeniprispevki so bili ocenjeni s stranikomisije, prvi trije so prejeli nagradepokroviteljev in prireditelja.Nasvidenje v Portorožu spet naslednjeleto!Mag. Jasna Poženel, IPMIT d. o. o.Tehnološki park Ljubljana obiskal predsednikevropske komisije José Manuel BarrosoPredsednik evropske komisije JoséManuel Barroso je obiskal Tehnološkipark Ljubljana. Kot gostiteljga je spremljal predsednik vladeRepublike Slovenije in predsednikevropskega sveta Janez Janša.Gosta je sprejel direktor Tehnološkegaparka Ljubljana Iztok Lesjakin ju popeljal na ogled zunanjostiParka.Dogajanje se je nadaljevalo v atrijuupravne stavbe, kjer sta Barroso inJanša nagovorila zbrane predstavnikepodjetij ïlanic Tehnološkega parka Ljubljana.Nagovorom je sledil pogovor sprisotnimi podjetniki.Namen obiska je bil seznanitev gostovz gradnjo primerne infrastrukture zarazvoj inovativnega podjetništva, kijo je delno sofinancirala EU s sredstviiz Evropskega sklada za regionalnirazvoj, in z ravnijo tehnološke podjetniškekulture v Ljubljani ter sreïanjes podjetji, ki prvenstveno delujejo naglobalnih trgih in s tem prispevajo hkonkurenïnosti Evrope.www.tp-lj.siVentil 14 /2008/ 3219

DOGODKI – POROČILA – VESTIV tehnološkem centru SEMTO so zopet povezovali znanjeTehnološki center SEMTO ob pomoïisoorganizatorjev že vrsto letorganizira znanstvene konferencein posvetovanja, usmerjena na doloïenaozka strokovna podroïja.Na njih se sreïujejo strokovnjaki,raziskovalci, razvijalci in tehnologi,ki predstavijo svoje dosežke inizmenjujejo izkušnje.4. in 5. junija je TC SEMTO na InstitutuJožef Stefan organiziral odmevnokonferenco z naslovom SENZORJI INAKTUATORJI.Cilj konference je bil osvetliti obravnavanotematiko, podati celosten pregledtehniïnega podroïja in posredovatinove dosežke udeležencem. Kotpredavatelji so se konference udeležilinajvidnejši strokovnjaki z inštitutov, sfakultet in iz industrije. Na dvodnevnemsreïanju je bilo predstavljenih33 referatov, od tega tri vabljenapredavanja, dveiz tujine.Predavanja so posegalana razliïnapodroïja tehnike,sajnasvvsakkdanjemživljenjuobdajajo razliïnisenzorji, ne dabi se tega splohzavedali. Posebenpoudarek je bilna najnovejših dosežkihna podroïjusenzorskihVabljeno predavanje dr. Klausa Reichmanna iz graškeUniverzestruktur, prikazani so bili pregled lastnostiinteligentnih senzorjev, aplikacijesenzorjev in aktuatorjev na nivojumikroelektronike in potencialna uporabasenzorjev in aktuatorjev na novih podroïjih,kjer jih do sedaj nismo poznali.Namen konference oblikovati mestoza sreïanje raziskovalcev z inštitutovin razvijalcev iz industrije, posredovatiz ene strani najnovejše dosežke inmožnosti uporabe, z druge strani papotrebe po aplikacijah in potrebah vtehnološko naprednih izdelkih, je bil vceloti dosežen. V Tehnološkem centruSEMTO pa so še enkrat dokazali, dares znajo POVEZOVATI ZNANJE.Jožef Perne,zavod TC SEMTO, Ljubljana220 Ventil 14 /2008/ 3

Vabilo k sodelovanjuna 18. Tehniškem posvetovanjuvzdrževalcev SlovenijeDRUŠTVOVZDRŽEVALCEVSLOVENIJEDVSSpoštovani sponzorji, razstavljavci, predavatelji, udeleženci in poslovni partnerji!V Društvu vzdrževalcev Slovenije že potekajo intenzivne priprave na 18. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije naRogli, ki bo v četrtek in petek, 9. in 10. oktobra 2008.Dvodnevno posvetovanje bo potekalo po ustaljenem dnevnem redu: 9. oktobra 2008 ob 10. uri bo slavnostna otvoritev,podelitev nagrad zmagovalcem natečaja za najboljša diplomska dela ter podelitev plaket za »naj vzdrževalski pripomoček«.Po skupnem ogledu razstavnih mest se bodo začela zanimiva strokovna predavanja o aktualnih temah s področja vzdrževalnedejavnosti. Prvi dan posvetovanja bomo zaključili s skupno večerjo, ki je namenjena spoznavanju in druženju udeležencevsrečanja. Razstava in zanimiva predavanja se bodo nadaljevala tudi drugi dan posvetovanja.Možnosti sodelovanja na 18. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev SlovenijeRAZSTAVLJAVCIK sodelovanju vabimo razstavljavce različnih področij – od vzdrževalske opreme, orodij, strojev in naprav, pa tudi s področjastoritev, vzdrževalskega outsourcinga, izobraževanja, ... Priporočamo, da razstavljavci, sponzorji in poslovni partnerji,ki želite sodelovati na razstavi vzdrževalske opreme in storitev čimprej, najkasneje pa do 1.9.2008, rezervirate razstavnamesta s pomočjo prijavnice, objavljene na spletni strani www.drustvo-dvs.si. Posebej opozarjamo na razpis za »Naj vzdrževalskipripomoček«, v katerem lahko sodelujejo vsi razstavljavci. Obrazec za prijavo izdelka na razpis najdete na www.drustvo-dvs.si.PREDAVATELJIPrijazno vabimo vse zainteresirane avtorje, ki bi želeli predstaviti svoje poglede in izkušnje na vzdrževanje, ali predstavitisvoja raziskovalna dela s področja vzdrževanja, da nam pošljejo prijavo svojega prispevka.Okvirna izhodišča glede tematike posvetovanja: vpliv vzdrževanja na okoljske vidike poslovanja; zmanjševanje energijskihemisij z učinkovitim vzdrževanjem; zanesljivost in vzdrževanje; kontrola in diagnostika; izobrazba v vzdrževanju;menedžment in vzdrževanje; logistika in vzdrževanje; zagotavljanje kvalitete vzdrževanja (novejše metode); primeri dobreprakse; zakonodaja in standardi.Avtorje vabimo, da svoje referate prijavijo najkasneje do 20.7.2008. Prijava referata je mogoča preko spletne strani www.drustvo-dvs.si ali na elektronski naslov tajnik@drustvo-dvs.si.DIPLOMANTITudi na 18. TPVS bo Društvo vzdrževalcev Slovenije izvedlo natečaj za izbor najboljših diplomskih del s področja vzdrževanja.Vsi, ki ste diplomirali v študijskem letu 2006/2007 in 2007/2008, ste vabljeni, da sodelujete na natečaju in svoja delapredstavite širši javnosti.Diplomante vabimo, da svoja diplomska dela prijavijo do 20.7.2008 preko spletne strani www.drustvo-dvs.si ali na elektronskinaslov tajnik@drustvo-dvs.si.UDELEŽENCITehniško posvetovanje je namenjeno vsem, ki se pri svojem delu neposredno ali posredno srečujete s področjem vzdrževanja.Udeležence vabimo, da svojo udeležbo prijavijo najkasneje do 26.9.2008 s pomočjo prijavnice, objavljene na spletnistrani www.drustvo-dvs.si, kjer si lahko rezervirajo tudi prenočišče. Prijave udeležencev so mogoče tudi preko telefona,faksa, e-pošte ali osebno.Rogla, 9. in 10. oktober 2008DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJEStegne 21 c, 1000 Ljubljana Telefon: 01 5113 006 Faks: 01 5113 007 GSM: 041 387 432E–pošta: tajnik@drustvo-dvs.si www.drustvo-dvs.siVentil 14 /2008/ 3221

DOGODKI – POROČILA – VESTIKladivar certificiral prvo delavnico za izdelavo sestavov gibkih cevi ParkerPodjetje Serpa zRavennaKoroškemje pridobilo certifikatParker za izdelavo sestavov gibkihcevi in s tem jasno zaïrtalo svojopristop k ponudbi visoko kakovostnihgibkih cevi za zahtevnejšeodjemalce s podroïja fluidnetehnike. Certificiranje smo izvajaliv Kladivarju, saj smo kotdistributer podjetja Parker usposobljeniin pooblašïeni za razvojin preverjanje zmožnosti našihpartnerjev na podroïju izdelavesestavov gibkih cevi.Podjetje Parker velja za enega najveïjihsvetovnih proizvajalcev spodroïja fluidne tehnike. Znatendel ponudbe pa obsegajo tudi ceviin prikljuïki, s katerimi se uvršïa vsam svetovni vrh. Podjetja, ki želijoponujati gibke cevi Parker na svojihtržišïih, imajo možnost, da se zustreznim sistemom dela, usposobljenimiizvajalci in jasno predpisanimipostopki dela kvalificirajo za pridobitevParkerjevega certifikata “Hoseworkshop”. S tem pa lahko svojimkupcem dokazujejo kakovostni nivosvoje ponudbe, ki ga periodiïno preverjaeno izmed najveïjih svetovnihpodjetij na tem podroïju.Serpa velja za eno najvidnejših slovenskihpodjetij s podroïja vzdrževanjazahtevnejše strojne opremein ima moïne reference v jeklarstvuin sorodnih podroïjih industrije, zrazvojem programa gibkih cevi paso zapolnili pomembno vrzel v svojiponudbi. S strani Kladivarja smov uvajalni fazi predlagali ustreznoopremo za izdelovanje sestavov,organizirali izobraževanje ter pomagalipri pripravi navodil za izvajalce.Pomembno je bilo tudi, da smo seuskladili gledenabora cevi inprikljuïkov, kijih imamo v Kladivarjustalno nazalogi in so zatohitro dobavljivi.V Serpi so opremilizelo liïno,urejeno in funkcionalnodelavnico in zagotoviliprimerno opremoza izdelavosestavov gibkihcevi. Posebejprijetno preseneïapomen, kiga dajejo navodilomin prikazupravilne izdelave sestava. Slovenskanavodila in Parkerjevi plakatis podatki so razporejeni na vidnemmestu, zato so delavcu enostavnodosegljivi, možnosti napak pa so stem bistveno manjše. Tako sta bilapreverjanje in podelitev certifikata leše prijetna formalnost. Certifikat je obsvojem priložnostnem obisku predalg. Thilo Ittershagen, strokovnjak podjetjaParker s podroïja gibkih cevi.Podelitev certifikata v delavnici Serpe. Od leve proti desniMitja Laure in Danilo Viderman iz Serpe ter Thilo Ittershagen,predstavnik podjetja Parker. V ozadju so lepo vidniplakati s podatki.Aleš Bizjak, Kladivar Žiri, d. d.Mednarodna Easy konferenca – vloga zakonodaje prispodbujanju investicij v inovativna podjetjaCenter za razvoj malega gospodarstvaje v sodelovanju s Tehnološkimparkom Ljubljana organiziral mednarodnokonferenco »Pomen davïnegaokolja in zakonodaje pri spodbujanjuïezmejnih investicij v inovativna podjetjav zaïetnih fazah razvoja«.Konference se je udeležilo preko 100predstavnikov iz 15 držav, med njimitudi mag. Miran Pleterski, direktor Direktorataza podjetništvo in konkurenïnostna Ministrstvu za gospodarstvo.Zakljuïke in povzetke konference jepodala Mateja Vadnjal, direktoricaCentra za razvoj malega gospodarstvaLjubljana:– država naj pomaga pri izobraževanjuin usposabljanju podjetnikov;– država naj omogoïi podjetnikomdostop do kvalitetnega svetovanja,saj bodo tako dobili zadostnoštevilo inovativnih podjetij, vkatera bi poslovni angeli vložilisvoja sredstva;– Evropa se bo veliko hitreje približalarazviti kulturi vlaganj poslovnihangelov tudi tako, da ti ne bodovlagali le denarja, ampak bodopodjetjem resniïno pomagali tudis svojim znanjem in mreženjem;– države, ki vzpodbujajo vlaganjaposameznikov v inovativna podjetjaz davïnimi olajšavami, so prirazvoju uspešnejše.www.tp-lj.si222 Ventil 14 /2008/ 3

Spoštovani,vabimo vas, da se udeležite Poletne terminološke šole, ki bo potekala od 4. do 6. septembra 2008 v Ljubljani,v prostorih ZRC SAZU, Novi trg 4, v organizaciji Sekcije za terminološke slovarje in Leksikološke sekcijeInštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani ter organizacij EAFT (The European Association for Terminology) in TermNet (International Network forTerminology).Poletna terminološka šola bo organizirana v obliki predavanj, praktičnih delavnic in okroglih miz. Predavatelji bodopredstavili različne terminološke teme, okrogli mizi z mednarodno udeležbo pa bosta obravnavali terminologijo vnarodnem jeziku in dvo-/večjezičnost globalne družbe ter načrtovanje terminologije v slovenskem prostoru.Ker je število prostih mest za udeležence na delavnicah omejeno, vas prosimo, daob prijavi navedete, katerih delavnic bi se želeli udeležiti.1. Vojko Gorjanc, Nataša Logar: Oblikovanje terminoloških korpusov2. Darja Fišer, Špela Vintar: Delo s terminološkimi korpusi3. Borislava Košmrlj Levačič: Predstavitev uporabniške računalniške aplikacijeSlovarRed 2.1 za redakcijo terminoloških slovarjevKer je število udeležencev omejeno, vas prosimo, da se do 15. 07. 2008 prijavitena e-naslov: mojca.zagar@zrc-sazu.si oz. po pošti na naslov: Inštitut za slovenskijezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Sekcija za terminološke slovarje), Novi trg 2,1000 Ljubljana. Telefonska številka za dodatne informacije: 01 4706 231 (MarjetaHumar). Prijava naj vsebuje: ime in priimek, poklic, ime ustanove, kjer stezaposleni (za študente ime fakultete), e-naslov za obveščanje in podatek o tem,katerih delavnic bi se želeli udeležiti.Kotizacija je 200 evrov (za študente ni kotizacije). Udeleženci bodo dobili certifi kat,na podlagi katerega lahko študentje v določenih študijskih programih uveljavijokreditne točke.Podrobnejši program terminološke šole bo v kratkem objavljen na:http://isjfr.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/35.Z veseljem pričakujemo vašo prijavo na Poletno terminološko šolo.Marjeta Humar, spec. v hum.predsednica organizacijskega odbora

NOVICE – ZANIMIVOSTIA. Stušek – uredništvo revije VentilSenzorika v fluidni tehnikiRevija Fluid je svojo prvo posebnoizdajo za leto 2008 namenila izïrpniobravnavi senzorike za fluidno tehniko.Zvezek obsega 18 strokovnihprispevkov z izïrpno predstavitvijoizdelkov (okoli 60 objav) in njihovihizdelovalcev oz. dobaviteljev (okoli48 naslovov). Strokovni prispevki sorazdeljeni v skupine, ki obravnavajonaslednja vprašanja: splošna problematika,merilni sistemi, merjenjeznaïilnih veliïin: položaja, poti,tlaka, nivoja in toka.Vsebine prispevkov so naslednje:Splošno:– Blizu kupcem v svetovnem merilu– intervju z L. Zimmerjem, ifmpower, Essen– VeliÏine v višini oÏi – intervju stremi menedžerji iz firme AMA osenzorikiMerilni sistemi– Zanimanje je neznansko – intervjuz eksperti iz firme Argo-Hytos onovih izvedbah senzorjev– Ugotavljanje napak z radijsko zvezo– brezžiïni merilni dajalniki insenzorji– Mi ne produciramo zahtevnegapodatkovnega materiala – intervjuz direktorjem K. Duragom izSenGenuityjaMerjenje položaja– Preciznost doloÏa izplen –merjenjepoložaja pri hidravliïnifiltrski stiskalnici– Optimalno izkorišÏanje sonÏneenergije – merjenje položaja za regenerativnopridobivanje energije– Ko krmiljenje potrebuje podatke opoložaju – izvedbe kotnega kodiranjaza velike stroje in postrojeMerjenje poti– Vedno pravi impulz – dajalnikzasuka v kleti za penino– Merjenje poti pri hidravliÏnemvalju – možnosti uporabe senzorjevpoti– NatanÏno delo v tlaÏnem obmoÏju– magnetostriktivni odjemniki potiv mobilni tehnikiMerjenje tlaka– Eden za vse – zahteve za merilnepretvornike tlaka– Varnost je na prvem mestu – senzorjitlaka pri kritiïni uporabi– Boljša tehnika ob 30 % nižjihstroških – senzorji tlaka z integriranodiagnostiko I/O – povezavoMerjenje nivoja– Îe naÏelo induktivnosti odpove– kapacitivni senzorji za merjenjenivoja– NatanÏno merjenje tudi pri agresivnihmedijih – ultrazvoïni senzorjiza merjenje nivojaMerjenje toka– Temperiranje zagotavlja delovanjenaprave – merjenje prostorninskegatoka pri hladilnikihVir: Fluid SPEZIAL – Senzorik, 1– 2008 (zv. 41)Nova organizacijska zamisel strokovne konference in razstave SENSOR + TESTNemška strokovna združenja za informacijskotehniko pri zvezi elektroinženirjev(InformationstechnischeGeselschaft im VDE - ITG), za merilnoin avtomatizacijsko tehniko pri zvezahinženirjev in elektroinženirjev(VDI/VDE – Gesellschaft Mess undAutomatsierungstechnik – GMA) instrokovno združenje za senzoriko(Fachverband für Senzorik – AMA) sose dogovorili za sodelovanje tako, dabo strokovna konferenca z naslovomSenzorji in merilni sistemi (Senzorenund Messsysteme) od leta 2010 naprejzasedala v okviru konference o»senzorjih in preskušanju« (SENSOR+ TEST). Skupni organizator in strokovninosilec konference bo združenjeVDE-ITG.Skupna strokovna konferenca bo takopostala najpomembnejša konferencain sejem merilne tehnike v Evropi. Prof.dr. G. Gerliach s Tehniške univerze vDresdnu je nad odloïitvijo navdušen.Konferenca se idealno združuje s tradicionalnimikongresi SENSOR + TESTin priïakovati je pomembne sinergetiïneuïinke za vse udeležence. Tudidrugi organizatorji in vodje dosedanjihkonferenc (iz Darmstadta, Erlangna,Nürnberga) so zadovoljni in prepriïanio pozitivnih uïinkih dogovora.Strokovne konference Senzorji in merilnisistemi sicer potekajo bienalno že30 let in veljajo za najpomembnejšaznanstvena sreïanja na obravnavanempodroïju v nemškem jeziku.Njihovo težišïe je na obravnavi senzorikev industriji, vozilih in sodobnihnanostrukturah.Sejem SENSOR + TEST pa je bil ustanovljenleta 1982 in do sedaj 15-krat organiziran. Velja za svetovnonajpomembnejšo tovrstno prireditevin forum senzorike, merilne tehnikein preskušanja. Vse od prve razstavega spremljajo številni obsejemski mednarodnikongresi in konference. Pritem so posebno odmevne konferenceOPTO (o optiïnih tehnologijah,senzorjih in merilni tehniki) in IRS (oinfrardeïih senzorjih in sistemih).Od 2009 bodo tako vsi ti kongresibienalno zasedali skupaj pod imenomSenzorji in merilni sistemi.Dodatne informacije so na voljo na spletnemnaslovu: www.ama-sensorrik.de.Po O + P 52(2008)3 – str. 67224 Ventil 14 /2008/ 3

Nova visokotlačna gibka cev za tlake do 42 MPa in najmanj500 impulznih ciklovNOVICE – ZANIMIVOSTIA. Stušek – uredništvo revije VentilMednarodno uveljavljeno podjetjeEaton Aeroquip v juniju pošilja na trgnove gibke cevi z oznako GH 200.To so gibke cevi s štirislojnim spiralnimopletom 4SH za uporabo navisokotlaïnem podroïju, ki prekašajotehniïne zahteve po standardu DINEN 856/4SH, za tlake do 42 MPa, zimpulznim faktorjem 1,33, namesto1,2, kar zahteva omenjeni standard.Nove gibke cevi Eaton Aeroquipa sorazvite po zahtevah sodobnega trgaza potrebe visokotlaïnih hidravliïnihnaprav. Cevi GH200 bodo najprejna voljo za imenske velikosti ND12 in ND 16 kot dopolnilo sedanjimproizvodnim programom takšnih ceviza standardno uporabo. Veïina dosedanjihgibkih cevi sodi med 4SH-spiralnegibke cevi GH506 z zdržljivostjodveh milijonov tlaïnih ciklov.Z novo gibko cevjo GH200 pa uporabnikidobivajo na voljo cev zastandardno uporabo z zdržljivostjodo 500.000 impulzov ob precejugodnejših nabavnih cenah. To veljatako za gibke cevi kot za potrebnocevno armaturo, ki je na voljov izvedbah z okoli 60 razliïnimisestavnimi deli. GH200 zagotavljabistveno boljše zmogljivosti, kot jihzahteva standard DIN EN 856/4SH,ne samo v pogledu števila tlaïnihciklov, ampak tudi z višjih impulznimfaktorjem 1,3. Tako je ob zadržanemfaktorju varnosti 4 sprejemljiva zadelovne tlake 42 MPa. Dovoljenipolmer ukrivljenosti je 210 mm priimenski velikosti ND12 in 340 mmpri velikosti ND16.Za vse gibke cevi so na voljo vsi standardniprikljuïki, od SAE kode 61 in62, prek JIC, DKO in ORS do NFPTzunanjih navojev s stožcem 24°. Zamontažo prikljuïkov je cev GH200potrebno olušïiti z notranje in zunanjestrani. Standardni prikljuïkise izdelujejo kompletirani v sestavu.Na voljo pa so tudi posebne izvedbe.Mogoïe je certificiranje po željahkupcev in prilagojeno razliïnimprojektom in izvedbam strojev oz.naprav.Po O + P 52(2008)5 – str. 36Izobraževanje – usposabljanje za praksoNiï ne more nadomestiti lastnegaznanja in izkušenj. Uïni sistem, oblikovanpri podjetju Bosch Rexroth,zato smiselno združuje dognan didaktiïnipristop in praktiïno zasnovaneuïne komponente, ki eksperimentalnoomogoïajo kreativne rešitveproblemov pogona in krmiljenja.Praktiïno delo na realnih projektihomogoïa razumevanje teoretiïnihosnov in doživljanje živega delovanjavezij in naprav.CMS – uÏni sistem za avtomatizacijoVisokoregalno skladišïe v miniaturniizvedbi se simulira s CMS-strežnimmanipulatorjem. Jedro sistema jetroosna strežna roka za transportobdelovancev. Funkcije in komponenteustrezajo izvedbam v realnosti.Študentje, dijaki in drugi udeleženciizobraževanja lahko spoznajopraktiïne rešitve avtomatizacije terprogramska in raïunalniška krmilja.Na voljo je programsko orodjeIndraWorks.Ventil 14 /2008/ 3UÏni komplet za osnove hidravlikeOsnovni uïni paket obsega vse potrebnekomponente za spoznavanjein razumevanje delovanja hidravliïnihnaprav. Vse komponente sozasnovane tako, da do napaïnegaravnanja z njimi ne more priti. Takoso npr. prikljuïka za ïrpalke in povratnivod v rezervoar razliïni, dane more priti do zamenjave, v praksiznaïilne napake.Stavek pnevmatiÏnih krmilnikovSodobno stanje pnevmatiïnega krmiljenjaje s paketom pnevmatike enostavnokot še nikoli. Obsega vse pomembnekomponente za usvajanje inrazumevanje delovanja pnevmatiïnegakrmilja in regulacije.V paket soditudi pomnilniško programsko krmilje,tako da udeleženci izobraževanjalahko spoznajo najnovejše stanjetehnike na tem podroïju. Potrebnaprogramska oprema sodi v kompletin je prilagodljiva vsakokratni stopnjiznanja udeležencev izobraževanjaoz. usposabljanja.TS-DSA – uÏni komplet za industrijskoin mobilno hidravlikoZ uïnim kompletom TS-DS4 jeudeležencem izobraževanja omogoïenospoznavanje in razumevanjetreh osnovnih tehnologij mobilnehidravlike, kot so vezja s senzorjemobremenitve (Load Sensing – LS),tlaïno neodvisno krmiljenje prostorninskegatoka in krmiljenje zdušenjem. Novo razviti hidravliïniagregat deluje povsem tiho, varnoin zanesljivo. Z dvema vgrajenimaïrpalkama lahko soïasno napaja dveuïni delovni mesti.Dodatne informacije so na voljo naspletnem naslovu: www.boschrexroth.de.Po O + P 52(2008)4 – str. 144225

NOVICE – ZANIMIVOSTIA. Stušek – uredništvo revije VentilEnerpacov dvižni sistem zagotovil varovanje pri gradnji pregrade svetovnoznanega hidrosistema Snowy Mountain v AvstralijiZa ravnanje z osmimi po 300 tontežkimi varnostnimi pregradamiHidroplus Fusegate pri gradnjipomožne protipoplavne napraveza zašïito jezu Jindabyne vAvstraliji je zasnovan posebnihidravliïni dvižni sistem.Po 335 m dolgem in 71 m visokemnasipnem jezu poteka avtocesta Monaro,ki povezuje osrednje mesto sštevilnimi smuïišïi v okolici. Je edenmed 16 jezovi v sistemu Snowy,kijebil zgrajen leta 1967 za oblikovanjepoplavah odteka voda, kar omogoïanagibanje varnostne pregrade. DirektorHydroplusa Avstralija B. Hakinposebej poudarja izredno lastnostizvedbe, da se pregrada samodejnoprekucne po vnaprej doloïeni sekvenciglede na prednastavljeni nivo vode.Pregrade se pri umerjenih poplavahne aktivirajo. V tehniïnem pogleduje njihova velika prednost, da nezahtevajo mehanskega aktiviranja, sonezahtevne glede vzdrževanja in zelovarne in zanesljive.Gre za dvosmerne hidravliïne valjev skupinah po štiri, ki zagotavljajovarno in precizno krmiljenje posameznepregrade. Sistem napaja novageneracija elektriïno gnanih ïrpalkserije ZE z delovnim tlakom 70 MPa,minimalnim številom sestavnih delov,z manj trenja in generacije odpadnetoplote ter 18 % manjšim potrebnimtokom napajanja.îrpalke so prikljuïene na 40-litrskikrmilni modul z roïnimi krmilnimiventili V82, ki zagotavljajo zanesljivodržanje bremen, ko se med posameznimkorakom dviganja med bremein valje vstavljajo vmesne podložneplošïe.Slika 1. Jindabyne jez z varnostnimi pregradami v hidrosistemu Snowy Mountainv AvstralijiSistem omogoïa opravljanje naslednjihnalog:– dviganje osmih varnostnih pregradza 325 mm (v dveh korakih),da se lahko odstranijo jekleneforme, potrebne za oblikovanjeosnovnih betonskih prekatov,– nadzorovanje, da pri vlivanju pregradene pride do vezave med osnovnimprekatom in podnožjempregrade,– tehtanje in nadzorovanje težišïapregrade, da se konstrukcijskapredvidevanja in pravilna teža betonskegabalasta lahko preverjajo.velikih zalog vode za navodnjavanjein pridobivanje elektriïne energije.Podjetje Snowy Hydro Limited jezasnovalo vzorïni primer zašïiteljudi in imetja tudi proti najvišjimpoplavnim vodam.Pri varnostnih pregradah Jindabyne jeuporabljen Enerpacov dvižni sistems patentiranim protipoplavnim krmiljemHydroplus z delovnim tlakom70 MPa, ki se uporablja že pri 41pregradah na svetu.Vsaka enota Jindabyne ima po 9 do11 m globokih jaškov, imenovanihtudi »kamini«, skozi katere pri visokihKo se voda pri narašïanju nivojapreliva ïez pregrado, zaïne pri nastavljenemnivoju odtekati v jaške oz.prekate na dnu posamezne enote.Tlak vode v prekatih narašïa, doklerne doseže vrednosti, ko se celotnastruktura prekucne, sprosti vodo,da zaïne odtekati in tlak za jezompade. Pregrade se prekucnejo drugaza drugo v sekvenci od ena do osem,tako da se sprosti zahtevana koliïinavode.Enerpacova oprema obsega visokozanesljivevisokotlaïne hidravliïnevalje CLRG 20012 z nosilnostjo 200t in delovnim gibom 300 mm ter dovoljenopreïno obremenitvijo v višini10 % imenske nosilnosti.Slika 2. HidravliÏni dvižni valj podvarnostno pregrado226 Ventil 14 /2008/ 3

Slika 3. HidravliÏni agregat z visokotlaÏno Ïrpalko in krmilnimmodulom z roÏnimi ventiligiba vstavljajovmesne podložneplošïe zaomejitev povratnegagiba prisicer malo verjetniodpovedikakšnega od dvižnihvaljev terza zagotavljanjemožnosti oz.merjenja vodoravnostipoložajapregrade.Skupni ïas dviganjain spušïanjaje naïrto-NOVICE – ZANIMIVOSTIA. Stušek – uredništvo revije Ventilvan za najveï petur. Vse je potekalobrez kakršnihkoli težav in vpredvidenem ïasu.Kompletnaizvedba sistemaz izrednimi zahtevamiglede varnostiin zanesljivostije, ob omejenihfinanïnihsredstvih, potekala izredno uïinkovito.Slika 4. Dviganje sekcije varnostne pregrade s pripravljenoEnerpacovi dvižnisistemi so sevmesno podložno plošÏos svojo zmogljivostjo,natanïnostjo krmiljenja, zanesljivostjoin varnostjo, pa tudi uporabnostjosodobnega raïunalniškovodenega krmiljenja v Avstraliji žepred tem uveljavili pri 3.500-tonskemrudniškem bagerju v Curraghu vQueenslandu ter pri gradnji in obnovištevilnih mostov. V zadnjem ïasu paso se še posebno izkazali pri gradnjina svetu najvišjega (343 m visokega)viadukta Millau v Franciji in številnihnaftnih plošïadi v Severnem morju.Vir: Enerpac’s power lift helps Hydroplusprotect key dam inworld famous Snowy MountainsScheme – Enerpac MarketingCommunications; e-mail:irene.kremer@enerpac.com300 mm visoki osnovni betonskiprekati se oblikujejo v jeklenih formah,s štirimi sekcijami, ki morajobiti po vlivanju betona odstranjene.Vsaka varnostna pregrada ima zatoštiri dvižne podporne toïke, ki omogoïajodviganje in odstranjevanjeje-klenih form.Dvižni sistem je zasnovan tako, datudi najtežjo pregrado lahko dvignejole trije valji. Ob upoštevanju oblikeposamezne pregrade in enakomernostiobremenitve je med dviganjemdodatno upoštevana varnostz vlaganjem vmesnih podložnihplošï med pregrado in njenim podnožjem.Dviganje je opravljeno nadzorovanoin poïasi, tako da se po vsakih 25 mmZnanstvene in strokovne prireditveAMB 2008 – Internationale Ausstellung fürMetalbearbeitung (Prva mednarodna razstava o obdelavikovin)9.–13. 09. 2008Stuttgart, ZRNOrganizator: Neue Messe StuttgartInformacije:– internet: www.amb-messe.dePumps and Valves 2008 (Konferenca o črpalkah inventilih)15.–17. 10. 2008Antwerpen, BelgijaOrganizator: ASME EuropeInformacije:– e-pošta: pva@pumps-valves.com– internet: www.pumps-valves.comnadaljevanje na strani 238Ventil 14 /2008/ 3227

NOVICE – ZANIMIVOSTIAvtomatiziran sistem za nadzorovanje proizvodnjePred kratkim je LEOSS, d. o. o., vpodjetju Hyla, d. o. o., uvedel sistem,ki na osnovi kombinacije tehnologijeïrtne kode in tehtalnega sistemaskrbi za preverjanje vsebine pakiranjaproizvedenih izdelkov. Bistvodelovanja nadzornega sistema je preverjanjeustreznosti vsebine škatle vodvisnosti od mase in serijske številke,ki se skriva v ïrtni kodi.Uporabljena strojna oprema:• fiksni ïitalnik Metrologic MS3580QuantumT s posebnim dodatkomza zajemanje težko berljivih ïrtnihkod,• elektronska industrijska tehtnicaMetler Toledo IND425-B60 zosvetljenim LCD-zaslonom instopnjo industrijske zašïite IP65 ter vgrajenimi senzorji visokeloïljivosti, ki zaznavajo manjkajoïevrednosti,• valjïnica za tehtalno platformo, kiomogoïa delo na tekoïem traku,• sklop za proženje zajemanja podatkov.Uporabljena programska oprema:• skrbniški program za kreiranjedelovnega naloga – DN – in administrativnihpodatkov v bazi, kiomogoïa izbiro vrste artikla, vnosDN, nadzor nad proizvodnjo termodul za kreacijo novih DN,• preko skrbniškega programa seupravlja s šifranti izdelkov (šifra,naziv, teža, dolžina serijske številke,ki je prav tako vezana naizdelek),• uporabniški program za sprejem inFiksni Ïitalnik Metrologic MS3580QuantumTobdelavo podatkov, ki delavcemomogoïa nadzor nad ustreznostjovsebine škatel (ali je bilo izdelanotoïno doloïeno število sesalnikovza toïno doloïen trg, skladno zdoloïili DN),• Microsoftova podatkovna bazaSQL.DelovanjeNa osnovi ustvarjenega DN z intervalomserijskih številk steïe proizvodnja.Odvisno od DN delavec nakoncu linije vstavi v embalažo vsepotrebne elemente, ki jih zahteva kupec,vkljuïno s serijsko številko. Nakoncu tekoïega traka se sproži branjeserijske številke in tehtanje. Kadarje serijska številka znotraj obmoïjaserijskih številk za ta DN, se šteje, daje izdelek proizveden. Kadar je masaznotraj doloïenih meja, ki ne smejopresegati tretjine teže najmanjšegakosa, se celotni proizvod šteje zapravilno pripravljenega, kar se oznaïitudi v tabeli podatkov.Postopek za korekcijo se sproži:• v primeru odstopanja mase moradelavec ugotoviti, ali v pakiranjumorda manjka kakšen kos. Ïe nemanjka niï, se bodisi spremeni intervalmase za ta proizvod bodisise opravi ponovno tehtanje,• kadar ïrtna koda ni ustrezna.Ob uvajanju sistema za nadzor proizvodnjeje LEOSS poskrbel tudi zastandardizacijo tehtnice (IPac), sïimer se zagotovi zakonska skladnosttehtnice s predpisi EU, njenainštalacija in zagon, kalibracija oz.justiranje tehtnice z izdanim certifikatomo kalibraciji, izvedba nalokaciji postavitve, funkcionalni testtehtnice, zakljuïno poroïilo.Bistvene funkcionalnosti sistema:• sistem preverja vsebino pakiranjana koncu proizvodne linije,• sistem preverja potek proizvodnjena podlagi delovnih nalogov,• sistem skrbi za vnašanje DN inpredvidenega intervala serijskihštevilk, na osnovi katerih preverjaproizvodnjo.Vir: LEOSS, d. o. o., Dunajska c. 106,1000 Ljubljana, tel.: 01 530 90 20,faks: 01 530 90 40, internet: www.leoss.si, e-mail: leoss@leoss.si, g.Gašper LukšiÏ228 Ventil 14 /2008/ 3

NOVICE – ZANIMIVOSTIPodjetje Parker Aerospace bo zagotavljalo sistem za gorivo in hidravlikona novem letalu Airbusa A350 XWBAirbus je izbral podjetje ParkerAerospace za dobavo sistemaoskrbe z gorivom in hidravliïnegasistema za novi model zraïnegaplovila A350 XWB. Posel jevreden dve milijardi dolarjev.Podjetje Parker bo poskrbelo za celotensistem goriva, vkljuïno z inertnimsistemom, merjenjem gorivain upravljanjem z njim, hidravliïnomehaniïnimisistemi, napajanjemmotorjev in ïrpalkami za preïrpavanjegoriva. Inertni sistem rezervoarjaza gorivo uporablja modules patentiranimi vlakni za separacijozraka. Moduli proizvajajo zrak, obogatenz dušikom tako, da odvzemajomolekule kisika iz zraïnega vira inpošiljajo dušik v vse rezervoarje zgorivom. S tem se zmanjša možnostvžiga hlapov v rezervoarju in poveïavarnost letal.Sistem za merjenje goriva uravnavakoliïino goriva v rezervoarjih,namešïenih v krilih in trupu letala,kakor tudi nadzoruje porazdelitevgoriva, medtem ko upravlja ïrpalkein ventile v sistemu za pretakanjegoriva in polnjenje rezervoarjev.Hidravliïno-mehaniïni sistemi innapajanje motorjev ter ïrpalke zapreïrpavanje goriva so novi Parkerjeviproizvodi na Airbusovih letalih.Ti proizvodi bodo poskrbeli za veïfunkcij na letalu, vkljuïno s polnjenjemin praznjenjem rezervoarjev,preïrpavanjem goriva, napajanjemmotorja in prezraïevanjem rezervoarjev.Med letom ïrpalke preïrpavajo gorivoiz rezervoarja v rezervoar in ga dostavljajomotorju. Hidravliïno-mehaniïnisistemi bodo poskrbeli za varnostneventile za zaporo in izolacijo goriva,za zaporo goriva v primeru nevarnostiter zraïenje rezervoarjev.Podjetje Parker Aerospace bo skrbe-Ventil 14 /2008/ 3Airbus A350 XWBlo tudi za proizvodnjo hidravliïneenergije in sistem prenosa na novemA350 XWB. Ta kompleksni sistemsestavlja sedem posamiïnih paketov,ki vkljuïujejo ïrpalke, rezervoarje,razvodne bloke, hranilnike, termalninadzor, izolacijo in programska orodja.Ti proizvodi skrbijo za potrebnehidravliïne funkcije za napajanje inkrmiljenje letala. Podjetje Parker stemi proizvodi veïa svojo zmožnostin širi svojo ponudbo v letalski industriji,vkljuïno z novo ïrpalko, gnanodirektno z motorjem, elektriïnoïrpalko s funkcijami za nadzor invarnost, avtomatskim odzraïevanjemrezervoarjev in nadzor hidravliïnegasistema, kontrolni programi po DO-178 Level B standardu.Parker podpira mnoge Airbusoveletalske programe, vkljuïno z A300,A310, A320, A330, A340, A340-500/600 in A380.Podjetje Parker Aerospace je operacijskisegment Parker Hannifin Corporation.Parker Aerospace razvija,proizvaja in servisira hidravliko,goriva in pnevmatske komponente,sisteme in sorodne elektronskekontrole za letalstvo in ostala vi-sokotehnološka tržišïa. Z osrednjolokacijo v Irvinu, Kalifornija, njihovproizvodni progam vkljuïuje aktuatorjein komponente za sistemenadzora letenja, aktuatorje za sistemezaviranja, elektrohidravliïneservoventile, pomožne hidravliïnesisteme in komponente, DC-ïrpalke,ïrpalke za gorivo in mazanje, sistemeza merjenje in uravnavanje goriva,instrumente v pilotski kabini, sistemeza preverjanje letenja, pnevmatiïnepodsisteme in komponente, kolesain zavore, gibke in toge cevi, spojketer prikljuïke.Vir: PARKER HANNIFIN Corporation,Podružnica v Novem mestu, VelikaBuÏna vas 7, 8000 Novo mesto,tel.: 07 337 66 50, fax: 07 337 66 51229

INTERVJUUniv.-Prof. Dr.-Ing. SiegfriedHelduser – vodja Inštituta zafluidno tehniko na TU DresdenSvoja razmišljanja in poglede na stanje, razvoj fluidne tehnike in dejavnost Inštituta za fluidno tehniko v Dresdnu,ki ga vodi, je prof. Helduser podal v pogovoru ob priložnostnem obisku na inštitutu med potekom mednarodnestrokovne konference 6. IFK aprila letos v Dresdnu.Po odhodu profesorja Willa sem bil1. avgusta 1993 imenovan za profesorjaomenjenega inštituta za strokovnopodroïje hidravlike in pnevmatike,po ustanovitvi samostojnegaInštituta za fluidno tehniko (IFD) pasem od 1. decembra 1997 njegovdirektor. S 16 aktivnimi raziskovalcije IFD danes drugi najveïji razvojnoraziskovalnicenter s podroïja hidravlikein pnevmatike v Nemïiji.Ventil: Lahko na kratko orišete osnovnoposlanstvo Inštituta za fluidnotehniko?S. Helduser: V osnovi bi to poslanstvolahko razdelili na dve vrsti našihaktivnosti: ukvarjamo se z razvojnoraziskovalnodejavnostjo in s prenosomznanja s tega podroïja tehnikena študente.Siegfried HelduserVentil: Profesor Helduser, ali lahkona kratko predstavite Inštitut za fluidnotehniko v Dresdnu in njegovekorenine?S. Helduser: Podajanje vsebin spodroïja hidravlike in pnevmatikeima v Dresdnu že zelo dolgo tradicijo.Prve aktivnosti segajo že v leto1921, ko je profesor E. Sachenberg natakratni Tehniški visoki šoli v Dresdnuustanovil prvo nemško katedro zaproizvodne vede, organizacijo podjetijin strojegradnjo. Ta organizacijskaoblika se je v naslednjih letih spreminjala,dopolnjevala in usmerjala vpodroïje strojegradnje. Leta 1954 jetako bil ustanovljen Inštitut za orodnestroje, leta 1961 pa je bila dokonïanatudi zgradba inštituta z laboratorijem(preskuševalnico). Zgradba še danesnosi takratno ime: Kutzbach-Bau.Leta 1980 je dr. inž. D. Will dobilprofesuro za podroïje avtomatizacijena orodnih strojih (vkljuïno spodroïjem hidravlike in pnevmatike),ki je organizacijsko spadalo naInštitut za orodne stroje. Leta 1993se je inštitut preimenoval v Inštitut zaorodne stroje in fluidno tehniko.V okviru razvojnoraziskovalne dejavnostise ukvarjamo z izboljšavamikomponent, predvsem ïrpalk inventilov, z izboljšavami regulacijskihkonceptov za uporabo na hidravliïnihstrojih in napravah ter z metodamiza avtomatski prvi zagon in nadzorstrojev kot tudi s snovanjem konceptovizboljšane izrabe energije.Razen tega se ukvarjamo s pomembnimpodroïjem zmanjševanjahrupnosti hidravliïnih komponentin s simulacijskimi raziskavami takoposameznih komponent in njihovihdetajlov kot celovitih mehatronskihsistemov.Inštitut skrbi za nadaljevanje raziskovalnegadela študentov, ne samo na230 Ventil 14 /2008/ 3

INTERVJUZgradba Inštituta za fluidno tehniko v Dresdnu – Kutzbach-Baubaziïnih raziskavah, temveï tudi napodroïju industrijskih primerov uporabe.Tesna povezanost z industrijozagotavlja, da se tako raziskave kotpedagoški proces izvajajo v skladus praktiïnimi potrebami industrije.Kompleksnost in interdisciplinarnostfluidne tehnike in njena praktiïnanaravnanost predstavljajo konstantenizziv študentom tako do- kotpodiplomskega študija, npr. v oblikiprojektnih, diplomskih ali doktorskihnalog za podjetja. Takšno vkljuïevanjev široko podroïje znanostiin inženirstva omogoïa študentomodliïno nadaljevanje njihove strokovnekariere.Ventil: V katerih smereh poteka vašasedanja raziskovalna dejavnost?S. Helduser: Trenutne raziskovalneaktivnosti inštituta potekajo nekakov treh glavnih smereh.Prvo smer predstavlja raïunalniškopodprt razvoj komponent in sistemov– virtualni razvoj izdelkov. Vednovišje zahteve, ki jih mora izpolnjevatisodobna hidravliïna ali pnevmatiïnapogonska tehnika, se kažejo v vednovišjem izkoristku, boljši funkcionalnostiin robustnosti razvitih izdelkov.Pri tem je v veliko pomoï uporabametod raïunalniškega inženirstva.Razvoj virtualnih prototipov namreïomogoïa veliko hitrejši in cenejšiprehod od ideje do izdelave komponente.Tovrstne metode uporabljamotako za razvoj posameznih komponentkot tudi celotnih strojev. Napodroïju virtualnega razvoja komponentfluidne tehnike smo v Nemïijivsekakor med vodilnimi.Sodelavci Inštituta za fluidno tehnikoDrugo podroïje naših aktivnosti predstavljajoukrepi za poveïanje izkoristkain zmanjšanje hrupnosti komponent.Na teh dveh podroïjih je sicerv svetu opazen nenehen napredek,vendar ta poteka z majhnimi koraki. îenpr. primerjateïrpalko, ki je bilaizdelana v 70.letih, s sodobno,boste vsekakorslišali razliko intudi ugotoviliboljši izkoristek.Razliïne analizepovzroïiteljevhrupa so vednopripeljale do doloïenegaukrepaza zmanjšanjehrupa. Tudi izkorišïenostenergijeje pogosto obravnavanatematika,še posebej zaradinenehnegapoviševanja cenenergentov. Strojiza brizganjeplastiïnih masin load-sensingsistemi, uporabljanina mobilnihstrojih, so primer,kjer smo z raziskavamidosegli številne izboljšave.Tako so bili razviti in med seboj primerjanirazliïni pogonski koncepti, primerniza uporabo na gradbenih mobilnihstrojih, npr. nakladalnikih, za razliïneobremenilne cikle oz. delovnirežim.Tretji razvojni program je usmerjenv uporabo adaptivnih regulacijskihkonceptov in metod samodejneganadzora elektrohidravliïnih sistemov.Zaradi številnih nelinearnosti v tovrstnihsistemih je uporaba modernihregulacijskih strategij neizbežna zadoseganje optimalnih nastavitevpogona. To problematiko smo apliciralipredvsem na strojih za brizganjeplastiïnih mas – na primeru zapiralneenote. Vzvod zapiralnega mehanizmaje izrazito nelinearni sistem,povezan s hidravliïnim pogonom. Zuporabo sodobne regulacijske strategije,primerne za nelinearne sisteme,nam je uspelo obïutno poveïati dinamikozapiralnega sistema.Ventil: Poudarek vaših raziskav je nahidravliÏni pogonski tehniki. Ste aktivnitudi na podroÏju pnevmatike?Ventil 14 /2008/ 3231

INTERVJURaziskava razliÏnih pogonskih konceptov mobilnih strojevS. Helduser: Že omenjeni virtualnirazvoj komponent se seveda uporabljatudi za razvoj pnevmatiïnihkomponent. Na tem podroïju pa je šeposebej pomemben že omenjeni tretjirazvojni program – razvoj in uporabaprimernih regulacijskih konceptovza podroïje pnevmatiïne pogonsketehnike. V ospredju obravnave sovisoko zmogljivi pnevmatiïni pogoni,npr. manipulatorji, preskuševalni strojiali pa zelo dinamiïni pnevmatiïniservopogoni. Za tovrstne pogone jeznaïilna zelo velika množica konstrukcijskihparametrov, ki v zelo velikimeri vplivajo na obnašanje sistema injih je vsekakor potrebno upoštevativ procesu naïrtovanja stroja. Velikofleksibilnost pogona in prilagajanjedoloïeni nalogi je v teh primerihmožno doseïi le z uporabo adaptivnihregulacijskih strategij. Numeriïnooptimirani algoritmi v povezavi spodrobnimi simulacijskimi modeli seuporabljajo za izboljšanje obnašanjatako kompleksnih pogonov. Samo zuporabo teh tehnik bo fluidna tehnikaostala konkurenïna in med vodilnimina podroïju avtomatizacije.Ventil: V kakšno smer bo po vašemmnenju potekal nadaljnji razvoj napodroÏju hidravlike in pnevmatike?S. Helduser: V prihodnosti bo razvojna podroïju fluidne tehnike vse boljusmerjen v izboljšanje zanesljivostielektrohidravliïnih in elektropnevmatiïnihreguliranih pogonov. Tosmer nenazadnje spodbuja novi standardEN ISO 13849 kot tudi rešitvepogonov, ki se uporabljajo pri novihtehnologijah, kot je npr. globoki vlekvlaknatih materialov.Ventil: Lahko na kratko predstavite,kakšna je opremljenost vašegainštituta?S. Helduser: Inštitut za fluidno tehnikoima za eksperimentalno delona razpolago moderno opremljenopreskuševališïe v velikosti 600 m 2 .V grobem je razdeljeno na raziskaves podroïja hidravlike in pnevmatike.Razen tega pa razpolagamo šez dvema prostoroma za merjenjehrupa – z gluho in Hallovo komoro.Za napajanje hidravliïnega delapreskuševališïa imamo tri samostojneagregate s skupno kapaciteto500 l/min (180, 150 in 170 l/min) inmaksimalnim tlakom 350 bar. Posamiïnapnevmatiïna preskuševališïaoskrbujemo preko krožno položenegapnevmatiïnega voda s pomoïjokompresorske postaje z vijaïnim kompresorjem,sušilnikom zraka in rezervoarjemas po 1000 l volumna. îese dotaknem še programske opreme,potem lahko omenim, da za virtualnirazvoj izdelkov in najrazliïnejše simulacijeuporabljamo programske paketeAnsys - Fluent in CFX za preraïuntokovnega obnašanja v komponentahkot tudi za preraïune FEM (po metodikonïnih elementov). Za analizodinamike sistemov in snovanje regulacijskihkonceptov pa uporabljamoITI-SIM, SimulationX in MatlabSimulink.Pri tem moram omeniti, dase omenjena oprema uporablja takoza raziskovalne namene kot za laboratorijskevaje v okviru obiïajnegapedagoškega procesa.Ventil: Kaj lahko reÏete še o drugihdejavnostih inštituta?S. Helduser: Inštitut je vpet v mrežoevropskih univerz in inštitutov, ki seukvarjajo s fluidno tehniko – Networkof Fluid Power Centres in Europe(FPCE). Prav tako prirejamo Dresdenskefluidnotehniïne kolokvije. To sodejansko seminarji, namenjeni izmenjavimnenj med univerzami in industrijofluidne tehnike, proizvajalciin uporabniki. Aktualne tematike takos podroïja hidravlike kot pnevmatikepodajajo strokovnjaki iz industrijein fakultet ali univerz. Obravnavanatema se vedno objavi v koledarjudogodkov za tekoïi mesec.Ventil: Verjetno najbolj odmeven dogodekpa je organizacija MednarodnegafluidnotehniÏnega kolokvija?232 Ventil 14 /2008/ 3

INTERVJUDel preskuševališÏa za hidravlikoS. Helduser: Res je. V sodelovanju zInštitutom za fluidnotehniïne pogonein krmilja IFAS iz Aachna (Institut fürfluidtechnische Antriebe und Steuerungen)in Združenjem nemške strojegradnjeVDMA organiziramo brez dvomaeno najveïjih konferenc s podroïjafluidne tehnike na svetu – Mednarodnifluidnotehniïni kolokvij IFK. Ti kolokvijise organizirajo vsako drugo leto,menjaje v organizaciji inštituta IFAS izAachna in IFD iz Dresdna. Prvi mednarodnikolokvij je potekal leta 1998v Aachnu, letošnji šesti po vrsti pa jebil v aprilu pri nas. Ob tem pa moramdodati, da imajo tudi ti kolokviji svojozgodovino. V Aachnu so pred tempotekali t. i. Aachenski fluidnotehniïnikolokviji (AFK), menjaje medDresdnom in Magdeburgom (na vsakidve leti) pa so potekale konference znaslovom Hidravlika in pnevmatika.Zadnja je bila 10. po vrsti, kar pomeni,da ima prirejanje konferenc vDresdnu dolgo tradicijo. Kot prirediteljiletošnje konference smo še posebejveseli velikega števila udeležencev,strokovnjakov s podroïja fluidnetehnike, ki so prišli z vseh koncevsveta, kar potrjuje, da ima konferencares mednarodni sloves. Veï kot 550udeležencev je dokaz, da zanimanjeza dogajanje v branži narašïa, še posebejmed mladimi inženirji, ki bodoskrbeli, da bo fluidna tehnika tudi naprejostala sodobna in konkurenïna ostalimpogonskim tehnikam.Ventil: Profesor Helduser, hvala zapredstavitev inštituta in za vaš Ïas zapogovor z nami.Doc. dr. Darko Lovrec, Univerza vMariboru, Fakultata za strojništvoVentil 14 /2008/ 3233

PREDSTAVITEVLaboratorij za vodne in turbinskestrojeLaboratorij za vodne in turbinske stroje predstavlja skupina (slika 1), v kateri so poleg vodje rednegaprofesorja dr. Braneta Široka še dva docenta, raziskovalec z doktoratom in dva mlada raziskovalca.Razvil se je iz Oddelka za aerodinamiko Turboinštituta in je od ustanovitve leta 1998 del Katedreza energetsko strojništvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, v kateri danes nastopaskupaj z Laboratorijem za termoenergetiko in Laboratorijem za toplotne batne stroje. Poleg tegasmo tudi Ïlani ERCOFTAC-a, združenja Glass technology in Slovenskega društva za mehaniko.projekta na podroïju kavitacije, pa seraziskovalna skupina vkljuïuje v noveraziskovalne in izobraževalne projektev evropskem prostoru.Slika 1. Îlani Laboratorija za vodne in turbinske strojeV delu skupine se zrcalijo temeljne inaplikativne raziskovalne in pedagoškeaktivnosti, ki vsebinsko obsegajo numeriïnoin eksperimentalno modeliranjesnovnih in energijskih pretvorbv turbinskih strojih, konstruiranjeturbinskih strojev in eksperimentalnomodeliranje proizvodnih procesov.Moïno je poudarjeno sodelovanjez domaïo in tujo industrijo, kjer seLVTS pojavlja pri reševanju zahtevnihtehniïnih problemov, razvoju opremein izobraževanju.Za LVTS je znaïilno prepletanje naeni strani med raziskovalnim in pedagoškimdelom ter na drugi stranimed eksperimentalnim, analitiïnim innumeriïnim delom. Baziïne raziskavese preko aplikativnih pretvorijo vkonkretne projekte, ki jih izvajamo vsodelovanju z industrijo, kjer so našiglavni partnerji v slovenskem prostoruHidria, korporacija Knauf Insulation,Gorenje in Geoplin Plinovodi.Izhajajoï iz referenc na EU projektih,kot je bilo vodenje 5. okvirnegaNa pedagoškem podroïju je LVTSprisoten tako na dodiplomskemkot tudi na podiplomskem študiju.V okviru obstojeïih programov seštudentje sreïajo s predmeti îrpalke,Dinamika tekoïin v turbinskih strojih,Hidravliïni stroji, Hidroenergetskisistemi, Preizkušanje energetskihstrojev in Teorija turbinskih strojev,kjer jih predvsem skušamo usposobitiza samostojno delo pri raziskavah,uporabi, vodenju in razvojuobstojeïih strojev in sistemov napodroïju energetike, kjer bodo lahkokompetentno presojali procese in skrbeliza njihovo trajnostno delovanje.V ta namen študente še posebej spodbujamok samostojnemu kreativnemudelu, ki jih vodi v realni tehniïnisvet. Izkaz tega so tudi podatki, da jebilo v obdobju zadnjih petih let podokriljem LVTS opravljenih 5 doktoratov(in še eden s somentorstvom), 2magisterija in kar 32 diplom (in še 8s somentorstvom).LVTS izvaja pedagoške aktivnosti tudina Univerzi v Mariboru v sklopu predmetovEkoinženirstvo za programTekstilstvo na Fakulteti za strojništvoin Tehniške meritve na Fakulteti zakmetijstvo.S prepletanjem raziskovalno-pedagoškihaktivnosti pa se Laboratorij234 Ventil 14 /2008/ 3

PREDSTAVITEVza vodne in turbinske stroje povezuješe s tujimi inštitucijami, kot so Universityof Hertfordshire (Velika Britanija),SRH Hochschule Heidelberg(Nemïija), TU Darmstadt (Nemïija),E.N.S.A.M. Lille (Francija), Tehniïnauniverza v Bitoli (Makedonija) inCenter for Supercomputing ApplicationsSt. Petersburg (Rusija).Na podroïju raziskovalnega delavelik del še vedno izhaja iz tradicije,ki pokriva vodne in turbinske stroje,kamor sodijo npr. vizualizacijskediagnostiïne metode kavitacije vturbinskih strojih in razvoj simulatorjevturbopropelerskih letalskihmotorjev za letalo IL-114, precejšendel aktivnosti pa se je že preneseltudi na druga podroïja. Aktualnodelo je podrobneje predstavljeno vnadaljevanju.Slika 2. Laboratorij s preizkuševališÏema za kondenzatorje in aksialne ventilatorjeSlika 3. Hibridni aksialni turbinski stroj z votlimi lopaticamianalizator moïiin sistem za regulacijomerilnepostaje. Sodelovanjes HidriaInštitutom Klimaiz Godoviïa paomogoïa uporabotudi preostalenajnovejšeeksperimentalneopreme, kizagotavlja maksimalnokakovostopravljenegadela.Poleg tega na podroïjuventilatorjevraziskujemovpliv deformacij lopat aksialnegaventilatorja, kar merimo s pomoïjovizualizacije s hitro kamero. Razviliin izdelali smo prototipni hibridniaksialni turbinski stroj z votlimi lopatami,ki izkorišïa notranji – radialnitok za zmanjšanje odlepljanja mejneplasti po profilu lopatice (slika 3).V novozgrajenem vetrovniku lahkoprofile lopatic tudi preizkušamo.Poleg tega smo z uporabo vizualizacijskihmetod posneli tokovnerazmere na profilu, razvijamo pa tudimetodo za doloïevanje hitrostnegapolja s pomoïjo raïunalniško podprtevizualizacije (slika 4).Kvantifikacija kinematiïnih lastnostitoka predstavlja eno izmed pomemb-Na podroïju turbinskih strojev je laboratorijmoïno povezan z industrijo,kjer poteka sodelovanje pri izdelaviprototipnih radialnih in aksialnihventilatorjev (slika 2). Izvedenih je biloveï numeriïnih modeliranj in eksperimentalnihanaliz na integralnem inlokalnem nivoju. Za tovrstne meritveje na voljo oprema za lasersko merjenjehitrosti z laserskim Dopplerjevimanemometrom, merjenje hitrostiz vroïo žiïko, petluknjiïna sonda inhitrotekoïa kamera. Na voljo imamosodobno merilno opremo, ki vsebujenatanïne merilnike pretoka, tlaka,Ventil 14 /2008/ 3Slika 4. Vetrovnik z opremo za vizualizacijo toka (a) in primer vizualizacijetokovnih razmer na profilu (b)235

PREDSTAVITEVNa podroïju vodnih strojev se ukvarjamopredvsem s turbinami, v sodelovanjuz industrijo pa v zadnjemïasu tudi z ventili. Tu predstavljapomembno raziskovalno podroïjekavitacija (slika 6), saj nastanek kavitacijev hidravliïnih strojih vodik problemom, kot so vibracije, poveïanjehidrodinamskega upora,pulzacije tlaka, spremembe kinematiketoka, hrup in kavitacijska erozijatrdnih površin.V laboratoriju intenzivno preuïujemovse vidike kavitacije – od dinamikeposameznega mehurïka do vplivakavitacije na integralne karakteristikestroja. Poseben poudarek je narazvoju novih simulacij, s katerimi bilahko natanïno napovedali nastanekRazvili smo tudi model za napovedovanjeerozijskih poškodb zaradikavitacije, rezultati numeriïnih simulacijpa so bili veïkrat tudi eksperimentalnopotrjeni z vrhunskoopremo (PIV-merjenje hitrosti, vizualizacijas hitro kamero). Dosedanjeizredno obsežno raziskovalno deloje zaradi svoje kakovosti privedlo tudido izdaje monografije Kavitacija, kije prva takšna publikacija s tega podroïjav slovenskem jeziku.Kavitacijo pokrivamo tudi z baziïnimiraziskavami, kjer smo s hitroIR-kamero posneli temperaturnapolja, ki so posledica ultrazvoïno vzbujevanekavitacije, v zadnjem ïasupa nam je uspelo numeriïno simuliratikolaps kavitacijskega mehurïkaSlika 5. DoloÏevanje kinematiÏnihlastnosti toka z vizualizacijonih podroïij dela skupine. Metoda, kismo jo razvili, omogoïa oceno hitrostnegapolja preko polja koncentracijpolutanta v toku brez uporabe drugihmerilnih metod (slika 5). Vizualizacijatokovnih struktur neposrednoomogoïa vpogled v kvalitativno slikotoka na osnovi skalarnega polja koncentracij.Advekcijska enaïba omogoïadoloïitev kinematiïnih lastnostitoka preko polja koncentracij, ki gaz metodami raïunalniško podprtevizualizacije lahko merimo prekojakosti sivin na slikah. Poznavanje kinematiïnihlastnosti toka ima kljuïnovlogo v dinamiki tekoïin.Tako kot na podroïju ventilatorjevse s tokom zraka ukvarjamo tudi naeksperimentalni postaji za merjenjelastnosti prenosnikov toplote. Vprostorih laboratorija v sodelovanjuz Gorenjem izvajamo študije in meritveprenosnikov toplote in kondenzatorjevza sušilne stroje (slika 2). Spreteklimi raziskavami smo ugotovili,da je s stališïa emisije hrupa ugodno,da imajo kondenzatorji sušilnikovperila porozno strukturo. Trenutnopotekajo raziskave keramiïnih kondenzatorjev,ki bi bili izdelani izenega kosa.Slika 7. Merilna postaja za raziskovanje hidrodinamiÏne kavitacijekavitacijske erozije. Od lanskega letadalje pa lahko za eksperimentalnodelo na podroïju kavitacije uporabljamoraziskovalno kavitacijskopostajo, ki smo jo sami postavili inje locirana v prostorih Hidria InštitutaKlima v Godoviïu (slika 7).(slika 9). Kot osnovni mehanizem zaveïino negativnih posledic kavitacijepredstavlja to nov prispevek kboljšemu razumevanju pojava.Slika 6. Vizualizacija kavitacije in merjenjehitrostnega polja s PIV-metodoNaše znanstvenoraziskovalno delopa ne obsega le eksperimentalnega,ki veïinoma v nadaljevanju vodi kindustrijskim rešitvam, temveï smozelo aktivni tudi na podroïju numeriïnegamodeliranja (slika 8). Numeriïnomodeliranje je namenjeno študijskimraziskavam kompleksnejših tokovnihrazmer, npr. izboljšanje napovedi vplivakavitacije na izkoristek turbine.Slika 8. CFD-analiza tokovnic v Francisoviturbini236 Ventil 14 /2008/ 3

PREDSTAVITEVLVTS sodeluje tudi pri diagnostikihladilnih stolpov. Na podlagi numeriïnihin eksperimentalnih metod jebil razvit postopek doloïanja lokalnihtermodinamskih lastnosti, na podlagikaterih se lahko izboljša delovanjehladilnega stolpa in s tem dvigne izkoristektermoelektrarne (slika 11).Pri tem je bila za eksperimentalnodelo v zahtevnem okolju hladilnegastolpa razvita tudi mobilna enota(slika 12).Slika 9. Merjenje temperaturnih polj ultrazvoÏno vzbujevane kavitacije s hitroIR-kamero (a) in numeriÏno modeliranje kolapsa kavitacijskega mehurÏka (b)Na podroïju dinamike tekoïin pa se neukvarjamo le s stroji. V sodelovanju zMorsko biološko postajo v Piranu (Nacionalniinštitut za biologijo) raziskujemoplavanje meduz. Na podlagi predhodnegaeksperimenta nam je uspelonumeriïno simulirati premikanje meduze(slika 10). S strojniškega vidikaje problem zanimiv predvsem zaradikompleksnosti simulacij in tokovnihrazmer, poïasi pa se odpirajo tudimožnosti prenosa nekaterih spoznanjna strojniške aplikacije.Slika 10. CFD-analiza gibanja meduzeSlika 12. Mobilna enota za eksperimentalnodelo v hladilnih stolpihPomembno podroïje dela LVTS je povezanos proizvodnjo kamene volne.Na podroïju nastanka kamene volneje bilo opravljenih veï prvenstvenihraziskav v proizvodnem procesu,ki vodijo do konïnega produkta vobliki izolacijskih plošï. Na sliki 13 jepredstavljen nastanek kamene volnez razvlaknjenjem taline na centrifugiin tvorjenjem kosmov, posnet s hitroIR-kamero. V okviru laboratorijase razvijajo diagnostiïne metodev proizvodnem procesu kamenevolne in fenomenološki modeli razvlaknjenja,ki zajemajo procese solidifikacijetaline, oblikovanje osnovnevlaknaste strukture in oblikovanjeprimarne plasti kamene volne v turbulentnemzraïnem toku.Slika 11. Diagnostika delovanja hladilnih stolpovVentil 14 /2008/ 3Delo na tem podroïju obsega tudimeritve proizvodnega procesa od nastankataline do razreza izolacijskihplošï: meritve pretoka taline, meritvein analiza razvlaknjenja taline,CFD-analizo komor, poleg tega paše meritve, analizo in konstruiranjecentrifug, merilnih sistemov zatehtanje primarne plasti, polimerizacijskihkomor itd. V laboratorijuimamo na voljo merilno postajo zasimulacijo procesa polimerizacije vtrdilni komori. Merilna oprema omo-237

PREDSTAVITEVSlika 13. Tvorjenje vlaken kamenevolne, posneto s hitro IR kamerogoïa merjenje pretokov, temperaturin dovedene elektriïne in termiïneenergije.Na podlagi obsežnega znanja spodroïja kamene volne je bila pravpred kratkim pri priznani mednarodnizaložbi CRC izdana monografija.Znanstvenoraziskovalno delouspešno združujemo z industrijo,saj na podroïju proizvodnje kamenevolne sodelujemo s partnerji v Sloveniji,Hrvaški, Avstriji, Nemïiji, Rusiji,Veliki Britaniji itd.Med aktualna podroïja, ki jih ssvojim delom pokriva LVTS, spadatudi analiza tveganja na cevovodihza zemeljski plin. To podroïje jetudi v širšem evropskem prostoruzelo mlado, obravnava pa neželeneizpuste in vžige plina in posledice tehdogodkov na ljudi in okolico. V LVTSsmo razvili lasten model za ugotavljanjein doloïevanje oz. ocenopriïakovanih dogodkov na izbranihodsekih cevovoda, njihovih posledicna ljudi ter njihove pogostosti, sïimer je mogoïe neposredno ocenitiindividualno tveganje v odvisnostiod oddaljenosti od plinovodnegasistema. Model se opira na statistiïnepodatkovne baze, posledice nesreïpa so modelirane na podlagi iztokaplina iz cevovoda in toplotnegasevanja goreïega plina. Model nadgrajujemoz izboljšanjem napovediposledic nesreï, ki jih doloïimo spomoïjo numeriïnega modeliranja,in z razvojem novih metod za ugotavljanjevpliva zunanjih dejavnikovna pogostost nesreï, kot so npr. zemeljskadela, naravne nesreïe itd.Naj na koncu omenimo še eno zanimivopodroïje aktivnosti LVTS. Na podlagimednarodnega projekta Razvojrobotskega sistema za ciljni nanosfitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakihin vinogradih izvajamo študijokinematike toka v sadovnjakih in vinogradih,katere namen je zmanjšanjeporabe fitofarmacevtskih sredstev priškropljenju, na kar cilja okvirna uredbaEU o trajnostni rabi fitofarmacevtskihsredstev. Pri delu smo v sodelovanju spartnerji razvili robotizirani pršilnik, kina podlagi vizualizacije s kamero meridelež zelenih delov rastlin in glede nato vklaplja in usmerja šobe pršilnika.Lahko reïemo, da se ïlani LVTSukvarjamo s pestro paleto raziskovalnihpodroïij, ki jih tudi uspešno obvladujemo.Visok dosežen znanstveninivo se kaže v tem, da je bilo v zadnjihpetih letih objavljenih veï kot50 izvirnih znanstvenih ïlankov inveï konferenïnih prispevkov, ob tempa ne smemo spregledati soïasnegauspešnega sodelovanja z industrijo,ki je v tem ïasu privedlo do 8 patentovv Sloveniji in EU.Res pa je tudi, da je zadovoljevanjepotreb industrije precejšnjega pomenaza laboratorij, saj finanïniprilivi na osnovi uspešno izpeljanihindustrijskih projektov predstavljajodobršen del sredstev.Za delo v prihodnosti imamo jasnozaïrtane smernice. Na pedagoškemdelu želimo uspešno izvesti prehodna bolonjski študij, pri tem pa ohranitidosedanjo kakovost študija. Krepitiželimo povezovanje z industrijo medštudijem, na raziskovalnem podroïjuin pri reševanju konkretnih problemov,ki se pojavljajo v praksi. V tanamen želimo nadgraditi obstojeïesisteme in metode, kar vkljuïujetudi posodabljanje merilne opremein poveïevanje raïunske moïi raïunalnikovza izvajanje numeriïnihsimulacij. îe nam to uspe vsaj delomaizpolniti, potem ne dvomimo, da bonaše delo uspešno tudi po znanstvenihkriterijih.Aljaž Osterman, univ. dipl. inž.,Fakulteta za strojništvo Ljubljananadaljevanje s strani 225Making Virtual A reality VR 2009 (Svetovnakonferenca o virtualni realnosti – VR 2009)25. in 26. 02. 2009FrancijaOrganizator: ASME EuropeTematika:– Smeri razvoja VR – nizkocenovni pristop– Inovativna VR – razvoj in uporaba– Sistemi VR – tehnologija in metode– Napredni vmesnik– îloveški faktorji in aplikacije VR– Sodelovalna VR– Investicijski menedžment sistemov VR– VR pri izobraževanju in usposabljanjuInformacije:– internet: www.asmeconferences.org/WINVR09 (tudiinformacije o aktivnem sodelovanju – prispevki,sponzoriranju in razstavi)nadaljevanje na strani 274238 Ventil 14 /2008/ 3

Sistemi za avtomatizacijo proizvodnjeIzkušnje in kvalitetaIzkoristite dolgoletne izkušnjepodjetja Rexroth in OPL napodročju montažne tehnike,notranjega transporta inmanipulacije.Inovativni moduli vamomogočajo hitro pripravoproizvodnje in zagotavljajonajvišji standard kvalitete.Zagotavljamo vam najširšoponudbo kvalitetnih gradbenihmodulov , od : modulnegasistema Al-gradbenih profilov spripadajočimi spojnimielementi, ergonomske opremeročnih delovnih mest in sistemaza Lean production , paletnihsistemov do teže izdelka 241kgmagnetnih kodirnih sistemov, kiso integrirani v palete, verižnihtransportnih sistemov zapovezavo strojev v celice ,kartezičnih manipulatorjev terzagotavljamo servis za opremo.OPL d.o.o.Dobrave 2SI-1236 TrzinSlovenijaTel. 01 560 22 40Fax. 01 560 22 41valter.saksida@siol.netwww.opl.si

VENTIL NA OBISKUYdria Motors, d. o. o – izdelki zakakovostne gospodinjske aparateVentil je bil na obisku v podjetju Ydria Motors, d. o. o., v Cerknici. V pogovoru so sodelovali Franc Hiti, vodjaza zagotavljanje kakovosti; Bogdan Velikanje, vodja razvoja; Tina Menard, vodja projekta. Na osnovi pogovoraje strnjen kratek zapis o njihovih dosežkih, ki so plod lastnega inovacijskega dela in sodelovanja z matiÏnimpodjetjem v NemÏiji.Preselitev in ustanovitev lastnegarazvojnega oddelka leta 2004 stabili znaïilni prelomnici v razvojupodjetja.Leta 2005 so zgradili tudi mednarodnilogistiïni center, ki je namenjenprevzemanju materialov in odpremido matiïnega podjetja v Ladshutu inMulfingnu ter distribuciji proizvodovneposredno konïnim kupcem.Ker se je podjetje tako hitro širilo, jeto pomenilo tudi dodatna delovnamesta, saj se je število zaposlenih od187 leta 2002 poveïalo kar na 520.Podjetje Ydria MotorsKako so nastali in kje so?Podjetje Ydria Motors je bilo ustanovljenoleta 1993 kot mešana družbaza proizvodnjo malih elektromotorjev,in sicer med spodnjeidrijskoRotomatiko in nemškim podjetjem Alcatel SEL. Njegova zgodovinaje bila kar pestra. Proizvodnjamotorjev v Idriji se je priïela vnekdanjem obratu Iskre v Železnikih,ki se je kasneje vkljuïil vpodjetje Iskra Rotomatika oziromav kasnejšo Rotomatiko.V podjetju so s ïasom ugotovili, dazaradi prevelikih fiksnih stroškov nebodo mogli uspešno in samostojnonadaljevati proizvodnje, njeneširitve in trženja malih elektromotorjev.Rešitev je bila v povezovanjuz veïjimi sistemi. Tako so se odloïiliza sodelovanje z družbo Alcatel SELiz Landshuta, s katero so navezalistike in po posebni pogodbi zaïeliz vzorïenjem za redno proizvodnjomalih motorjev. Leta 1993 je bila naBledu podpisana pogodba o ustanovitvinove gospodarske družbe zimenom Ydria Motors, d. o. o., ki jepravzaprav rezultat skupnih vlaganjnemškega Alcatela SEL iz Landshutain slovenske Rotomatike iz SpodnjeIdrije. Rotomatika je svoj delež leta2001 prodala nemškemu matiïnemupodjetju ebm-papst iz Landshuta- Nemïija, ki je eno izmed vodilnihsvetovnih podjetij v proizvodnji elektromotorjevin ventilatorjev. Njenahïerinska družba Ydria Motors, d. o.o., pa od leta 2002 posluje na novilokaciji v Podskrajniku pri Cerknici.Preselitev je bila posledica prostorskestiske in želje po širitvi podjetja.DosežkiV zaïetku so v Ydrii Motors izdelovalile posamezne sestavne dele zaelektromotorje, v matiïnem podjetjuv Landshutu pa so jih sestavljali vkonïne izdelke in pošiljali kupcem– proizvajalcem gospodinjskih aparatov.Danes pa so priznani proizvajalci malihelektromotorjev in ventilatorjev.Njihovi najpomembnejši kupci soštevilni proizvajalci bele tehnikevišjega cenovnega razreda, med njimiBosch, Siemens, Miele, Gorenje,Electrolux, AEG, ter specializirani visokokakovostniproizvajalci opremeza industrijske namene.Pohvalijo se lahko s proizvodnjonajmanj treh unikatnih družin elektromotorjev,ki jih ne proizvaja vEvropi nobeno od sestrskih podjetijnemškega koncerna ebm-papst.240 Ventil 14 /2008/ 3

VENTIL NA OBISKURast podjetja je bila v zadnjih letihzelo velika, saj se je proizvodnjaelektromotorjev poveïala za veï kot60 odstotkov, in sicer s 4,8 milijonovna 10,3 milijone proizvedenihelektromotorjev. V letu 2008 obsegaplan proizvodnje 10,8 milijonovelektromotorjev in obseg prodaje48,6 mio. EUR.V podjetju Ydria Motors poleg nenehnegavlaganja v razvoj in posodabljanjeproizvodnje namenjamoprav posebno pozornost optimizacijiposlovnih tokov, izobraževanju zaposlenih,njihovi uïinkovitosti in ureditviergonomskih delovnih mest.Letos pa smo s pomoïjo subvencijedržave postavili še tretjo proizvodnohalo za proizvodnjo QL-ventilatorjev.Izdelki in njihove znaÏilnostiPodjetje Ydria Motors izdeluje predvsemmotorje, ventilatorje in puhalaza gospodinjske aparate. Med njimiradialna puhala z EC-motorji, puhalaza topel zrak, posebno prilagojenemotorje in puhala, ïrpalke in tangencialnapuhala.Pomembne znaïilnosti izdelkov sonizka poraba energije in velik izkoristek,kar je, predvsem za uporabnikegospodinjskih aparatov, izrednegapomena. Tega se zavedajo vsi vodilniproizvajalci in priznavajo kakovostRadialni ventilator R2KVentil 14 /2008/ 3Kombi ventilator EM25izdelkov Ydrie Motors in jih vgrajujejov svoje aparate že vrsto let.Srce kuhinjske nape je vsekakor ventilator,ki zagotavlja kakovost našegaživljenja v kuhinji in tam, kjer sezahteva gibanje zraka. Filter in ventilatorsta bistvena dela vsake kuhinjskenape in v moderni kuhinji zagotavljataprijazen zrak, brez nezaželenihvonjev in odveïne pare.Kompaktna oblika in dimenzije našihventilatorjev omogoïajo enostavnovgradnjo, delujejo brezhibno in zelotiho.Ventilatorji, ki so oblikovani za posameznekupce in proizvajalce pomivalnihstrojev, omogoïajo aktivnosušenje, ki je varno za posodo in nepušïa lis zaradi kapljic.Ventilatorji podjetja Ydria Motors seuporabljajo tudi v razliïnih peïicahv gospodinjstvu in industrijskemokolju. Odliïno delovanje zagotavlja,da so izredno tihi in energijskovarïni. Tovrstne ventilatorje izdelujejotudi namensko in v razliïnihcenovnih razredih.Aksialni ventilatorji se vgrajujejo tudiv zamrzovalne omare in skrinje zavtomatskim odmrzovanjem kakortudi v hladilnike in hladilne omare.Motorji so moïno obremenjeni inpogoji delovanja zelo zahtevni. Nizkatemperatura, velika vlažnost, veliketemperaturne spremembe postavljajovisoke zahteve, kar rešujejo s kakovostnoizdelavo.Bistvene izboljšavepuhal inventilatorjev jemogoïe doseïi zizbiro ustreznegamotorja. Uporabljase širokapaleta elektronskokomutiranihenosmernih motorjev– EC DC,med njimi so motorjiserije BG20EC idealni zazahteve uporabnikov.Glede nazasnovo lopatic,ventilatorja invezja lahko dosežejo moïi, manjšeod 2 W. Njihova asimetriïna zasnovaje podobna motorju z zasenïenimipoli. Integrirana elektronska vezja sozašïitena z lakom, sestavljen motorpa je integriran v plastiïno ohišje, karsestav še dodatno zašïiti.îedalje veï naših kupcev izbereventilator z EC-motorjem, ki imaglede na majhno porabo energijevisoko zanesljivost delovanja inizredno dolgo življenjsko dobo. Topa opraviïujejo rahlo višje cene vprimerjavi z navadnimi AC-motorji zzasenïenimi poli.V proizvodnem programu pa imajotudi razliïne ïrpalke.Kakovost v proizvodnji in izdelkihYdria Motors je tako eden vodilnihproizvajalcev motorjev in ventilatorjevza belo tehniko v Evropi insvetu tako po kakovosti kakor tudipo koliïini in fleksibilnosti. Za prvovrstnokakovost svojih izdelkovskrbijo s strategijo nenehnega izboljševanjakakovosti.Uspešnost poslovanja podjetja zagotavljajotudi pridobljeni certifikati:– ISO 9001:2000 Cert.No: FM 38774– ISO 14001: 1996, 2004241

VENTIL NA OBISKU– IT System BaaN IVUpgraded toAutomotive– Certifikat Družiniprijazno podjetje.Podjetje Ydria motors ima vpeljan sistemvodenja kakovosti po standarduISO 9001:2000. Z njegovo uporaboje zagotovljeno, da so vsi pomembniprocesi, njihove meje, njihovososledje ter njihovi lastniki toïnodefinirani. Poleg tega so doloïenicilji, periode spremljanja njihoveganapredovanja in odpravljanja motenj,ki bi lahko ogrozile njihovodoseganje.V procesu proizvodnje se pri naïrtovanjutehnologije izdelave in montažeizvaja analiza možnih napak in njihovihvplivov – FMEA, tako se vnaprejugotovijo možne napake procesa inpravoïasno uvedejo varnostni ukrepi.Ob vsaki uvedbi novega procesaizdelave se izvede presoja, da se ugotovijoodstopanja, ki bi lahko ogrozilaraven kakovosti izdelka.Tako je v toku materiala, od vstopamateriala v podjetje do izdelavekonïnega izdelka, veï nadzornihtoïk, ki naj zagotovijo visoko ravenkakovosti, ki jo zahteva kupec.Material se po predpisanem postopkupregleda v vhodni kontroli. Za nekateremateriale in dobavitelje, ki so biliizbrani na osnovi kakovostnih in pravoïasnihdobav v zadnjih petih letih,so letos zaïeli uvajati sistem STS (ShipDetajl iz linije za sestavljanje ÏrpalkVentil 14 /2008/ 3to stock), kjerse vhodna kontrolane izvaja.Dobavitelj dostavljamaterialin podsestaveneposredno vskladišïe oziromana montažnolinijo.Pri izdelavi podsestavovse vproizvodnji uporabljajotri vrstekontrole. Prva jepri proženju delovneganaloga,kjer delovodjapreveri nastavitve stroja in ustreznostmateriala. Operater na stroju v ïasuizdelave spremlja in preverja ustreznostsestavnih delov in ustreznostpolproizvodov, vzorec obsega petodstotkov sestavnih delov. Tretjiïse proces kontrolira vsake štiri urez vzorïenjem, vzorci se preverjajos predpisano dokumentacijo. Takose ugotavljajo odstopanja v procesuproizvodnje.Enota za sestavljanje ÏrpalkPodoben sistem kontrole uporabljajotudi v konïni montaži. Pri vseh konïnihizdelkih se preverijo elektriïniparametri, ki jih je doloïil kupec.Rezultati kontrole se shranjujejo vbazi podatkov. Vsak izdelek imalastno sledilno kodo, ki omogoïa,da za vsak izdelek na tržišïu vedo,kakšne so bile njegove karakteristikemed kontrolo v podjetju.V podjetju se v rednih presledkihizvaja presoja izdelka v laboratoriju,kjer se simulirajo pogoji njegovegadelovanja, ki soenaki tistim prikupcu.Napake, ki se pojavljajona izdelkihv proizvodnji,se zbirajo v posebnibazi podatkov.Skupina zaizboljšanje kakovostijih pregledujev meseïnihperiodah, definirarazloge za nasta-nek in opredeli korektivne ukrepe zaglavne vzroke napak in njihovo odpravo.V podjetju poteka proces stalnihizboljšav na vseh nivojih. Operaterjena napravah spodbujajo, da prijavljajoizboljšave, ki jih uresniïujejov za to organiziranih skupinah. Prikompleksnejših problemih sestavijoposebne skupine za njihovoreševanje.Vizija in kako naprejPodjetje se veliko ukvarja s posodabljanjemposameznih sklopov opremez namenom, da bi izboljšali uïinkovitostin storilnost strojev, posebej pomembnaje tudi prilagodljivost menjaviz serije v serijo. Velika pozornost jenamenjena ergonomiji in avomatizacijidelovnih mest, da je delo manjobremenjujoïe in monotono.Da bi podjetje doseglo priïakovanecilje in rezultate, mora delovati v skladuz vizijo. Vizija družbe je postavitevcentra za proizvodnjo motorjev inventilatorjev pa tudi njihovih sklopovza belo tehniko za celoten sistemebm-papst na lokaciji v Podskrajniku.Podjetje si prizadeva za zadovoljstvokupcev in lastnikov, za uspešen razvojdružbe in odgovorno ravnanje dodružbe in okolice.Hvala za pogovor in uspešno na trdemkonkurenÏnem trgu.Dr. Dragica Noe243

DISKRETNA SIMULACIJAControl of the FMS by the Product, inPresence of Stochastic Phenomena -Simulation and ResultsMarjan JENKO, Peter MITROUCHEV, Daniel BRUN-PICARDAbstract: This paper deals with a new multi-agent approach to control manufacturing process where agentsrepresent products, assemblies and parts, which results in increased reactivity and flexibility. The approach isbased on a bionic manufacturing paradigm, where raw materials carry information on possible processing. Theapproach results in a decentralized product-approach model with communication based on a social approachto production management. The manufacturing system (MS) is managed by a set of autonomous and intelligentagents just as the activities in a society result from actions of individuals. The discrete-event type simulation ofthe control system, built from agents of materials, parts and products, confirms the potential of self-schedulingproduction. An experimental case study is studied by simulation. Agents able to negotiate operations that thematerials, parts and products must undergo on the manufacturing workstations are attached to the former. Theseagents have all the necessary information on production environment, objectives, constraints and rules. Theymake decisions and they interact. This is how production is managed. The results show that our approach is ableto schedule and control a simple production system without a prearranged schedule.Keywords: flexible manufacturing systems, product approach, scheduling algorithm, multi-agent system1 Introduction1.1 Bionic manufacturingparadigmIndustrial manufacturing started withthe Taylorian manufacturing paradigmabout one century ago. At that time,the nature of manufacturing processeswas understood to be deterministic.Processes were designed to last andto produce enormous quantities ofproducts of the same type.Doc. dr. Marjan Jenko, univ.dipl. inž., University of Ljubljana,Department of Control and ManufacturingSystems, Slovenia;assoc. prof. dr. Peter Mitrouchev,univ. dipl. ing., G-SCOP Laboratory,INPG-UJF-CNRS, Grenoble,France; prof. dr. DanielBrun-Picard, univ. dipl. ing., CERENSAM-Equipe IMS, Aix-En-Provence,FranceNew manufacturing paradigms emergedwithin the last twenty years:holonic [1], fractal factory [2], complexmanufacturing system [3] andbionic [4].These paradigms address and solvechallenges of modern production,which needs to be flexible, distributed,adaptive, lean, cost and quality effective,and environmentally friendly.The present work builds on the principlesof the bionic manufacturingparadigm [5].The paradigm looks at Nature andbuilds from the principles that canbe discovered while studying survivaltechniques, evolution principles andbio-physical-chemical foundationsof life. While these work for Nature,they have the potential to work forhuman activities, even highly organizedand structured activities, i.e.manufacturing.The bionic paradigm looks at Natureon a scale from individual cells toecosystems. The mechanisms thatwere discovered while studying lifeon earth were distilled and reused forbionic control architectures in manufacturing.On a bio-cellular level, it isabout throughput of substances andenergy. It is enzymes within cells andhormones outside cells that controlthe throughput of substances andenergy through cell boundaries. Ina manufacturing cell, it is about thethroughput of material and energy.Control decisions are performed onan intra- and inter-cellular level.Biological cells build tissues, organsand bodies. Manufacturing cells arethe basis for designing productionfloors, factories and enterprises.The basic element in bionic manufacturingis the modelon [5]. It hasmechanisms for production, for decision-makingand for communication244 Ventil 14 /2008/ 3

DISKRETNA SIMULACIJAwith other modelons. A modeloncan consist of other modelons andit can be a part of a modelon – likeobjects in object oriented programming.A modelon structure is used todescribe part-system, entity-wholerelations, interaction and cooperationof building blocks and self-reflexiveresponsibilities. Structuring systemsinto modelons and relations amongthem provides the means to model,understand and design complexhierarchies of decision-making processesfor control.One example of implementation ofa bionic distributed control systemconsists of machines and AutomatedGuided Vehicles (AGVs). The exampleis proposed and annotated on atheoretical level and it is evaluatedby discrete event type simulation inthis contribution. Modelons of partsin production, and modelons ofmachines and AGVs correlate theiractivities for the success of the whole,which is optimized production.2 The product as a controlactor in FMSLet us remember that the problem ofmanufacturing control is in the classicalapproach typically approachedby planning (level of production system)and by scheduling (productionfloor level). The problem is posedin terms of production flow and ofresource allocation. The outcome ofthese steps is classically a Gantt chartthat freezes the operations allocatedto each resource, as a function oftime. It can be said for this approachthat it is mostly based on workwith manufacturing operations. It ischaracterized by giving answers tothree questions that are, in order:Which resource does the operation?– When does the operation take place?– What product is concerned bythe operation? [6].The product approach (PA) [7], aimsat higher flexibility and reactivity. Inthis context a product may representan elementary component, an assemblyof several elementary componentsor a set of similar components. PAisbased on a society model. Membersof this model are both, products andVentil 14 /2008/ 3resources. This approach leads torearranging the order of the questionsto: What product? Which resource?and When?The product becomes an active elementof the production system andtakes part in the decision makingprocess which defines its’ furtherproduction. Each product communicatesand negotiates with all theresources to make appointments foreach operation. The products arelike customers and the resources areservice providers. As a result, the productionsystem is made up of a set ofautonomous members, i.e., productsand resources, and they cooperate toachieve their goals. Agent structurescan be a method to implement sucha system.A fundamental question of the applicabilityof this reasoning is thefollowing one: if each member of thesystem optimizes his behavior for hisbenefits, how does that correlate tothe benefit of the whole?The question might seem trivial – atleast it is not that much addressedin the technical literature. Based onthe fact, one might conclude, thatthe skepticism is not justified. Onthe other hand, our approach tomanufacturing imitates principlesfrom animal and human world.Does such organization (group oflocal optimizations equals to globaloptimization) work for animals andhumans? Regarding former, it looksit works for highly organized species,as bees are. It is just we do not knowmuch, what kind of reasoning do theycarry in their genes and pass on fromgeneration to generation.Regarding humans, history and dailylife give us pro and contra exampleson individual vs. collective optimization.Principles of democracy seemto correlate benefits of individualsand benefits of society the most. Butprinciples of democracy involve lotsof consideration and empathy, whichdon’t promise much as mechanismsof optimization in manufacturing.Besides, many activities of humanindividuals are optimized for theirindividual well being (wild privatization,taikunization, shattering financialmarkets by intention), but theyare catastrophic for the society. Theseexamples convince us in relevanceof questioning one to one mappingbetween individual and collectivewell being. However, a general positivecorrelation between the two cannot be overseen. It convinces us thatthe socio approach to manufacturingis worth of exploration. Especially,since it is the designer of a manufacturingsystem, who plays God whendesigning a control system. He hasfree will to decide, what to take fromthe fields of sociology and psychology,and what to take not. One way toevaluate correlation between individualreasoning and its’ benefit to theoverall system is simulation.2.1 Implementation of PAPrinciples of PA associate all theknowledge and all the decision capacitythat are required for productioncontrol. As a result, the productpossesses the specific knowledge tosearch for and to process informationon the production process: productiongoals, decision rules, equipmentfeatures and production environment[8]. This specific knowledgebase contains all information on theproduct, as it passes phases of theproduction process, including:– its identity, its functional and structuralfeatures, its parameters,– the process and the operational sequenceto produce the product,– the priority weights,– the equipment features and productionenvironment.Products’ knowledge base also containsinformation on the prearrangedschedule, on the up-to-the-timestate of advancement and quality ofperformed operations, on productiongoals and decision rules. This informationor knowledge is used to findout a heuristic solution to achievethe planned objectives, taking intoaccount the unexpected events. Regardingbehavior of resources, theyare autonomous, as products are.Resources have a specific knowledgebase containing required informationto perform operations.245

DISKRETNA SIMULACIJATwo special entities are introduced tocomplete this structure, Figure 1.– The first entity specializes insupervision and man/machinerelationships. It acts when humandecision is essential. Thanksto this entity, overall reliability ofthe system is increased becausethe human operator is always informedabout, and involved intoquantitative decisions, if neededor wanted.– The second special entity is anexpert system, which gives to theagent of each product (context of‘product’: cf. section 2, paragraph2) all the initial information, andthe specific knowledge base requiredto schedule and to controlitself and, from the product perspective,data on relevant systemactivities.Behavior of these two entities dependson the global environment,on the global production goals andon course of production events. Theyform a link between the planninglevel, which defines the manufacturingobjectives, and the control of thesystem [8]. Their global knowledgeinsures global consistency and verticalintegration of production data.Figure 1. General architecture of the product-oriented approachThe proposed PA is characterized bydecentralization of control. The controlis based on a set of autonomous,homogenous and cooperative entities.In some previous research, wewere developing a completely decentralizedcontrol approach [10, 11] inwhich each execution entity controlsresources of the whole system. Theseexecution entities are complementedare coordinated by their goals. Weconsider each element of the systemas an autonomous entity. Each hasa local knowledge base and abilityof communication, decision makingand action, Figure 2.The resulting schematic of the systemis shown in Figure 1.To establish a link with the wellknown CODECO approach (COordinatedDEcentralized COntrol) [9],let us explain that the two specializedentities (Figure 1) represent a coordinationlevel. Yet they do not interferewith the decision process and eachexecution entity is completely autonomous.The function of the twospecialized entities is to prepare theproduction context and the decisionframework to allow harmonizedbehavior of the manufacturing systemon the start of production.2.2 Architecture of theproduct-oriented approachFigure 2. Organization of an entity of the decentralized controlby specialized entities for man/machinerelationship and supervision toform a working management system.The new step in this approach is toconsider that products are the entitiesthat have power to manage production.As a result, products (context of‘product’: cf. section 2, paragraph 2)become governors of a manufacturingsystem.The fundamental principle of controldecentralization relies on ahomogeneous set of elements, communicatingand making decisionsat the same time. These elementsare autonomous, cooperative andAction block represents the abilityto control the physical part in theprocess. Action corresponds to anelementary operation of the manufacturingprocess.Decision block gives the ability tocoordinate actions of the entity withother entities and to react on unexpectedevents.Communication block creates thelink for collaboration and informationexchange among entities.As a result, each entity is a performerof the control, able to accomplish246 Ventil 14 /2008/ 3

DISKRETNA SIMULACIJAdepending tasks in collaboration withother actors. It is understandable thatall levels of the classical hierarchy ofcontrol theory must be present insideeach performer of a product or aresource [12].The proposed decentralized approachsimplifies control of a manufacturingsystem. It assigns a particularimportance to events that involveactions [12]. Autonomy, which isgiven to each module, results in thelocal ability to deal with disturbancesand, consequently, the system reactsphysically as close as possible tothe place where events occur [13].Furthermore, with this approach, architectureof a control system allowscomplete integration of all controllevels into a homogeneous, modularand open structure.2.3 Self-scheduling andcontrol, driven by theproductProduct (context of ‘product’: cf.section 2, paragraph 2) is an ordergiverin proposed control for manufacturing.The product negotiateswith production resources or servers,to determine the best productionschedule.Products (sub-products, parts) areable to not only organize and controltheir behavior, but also to controlthe machines. Each product keepsan agenda in which it records operationsto be carried out, for its’ flowof production. For each operation theidentity of the server, the time stampsof start and end are recorded. Resourcesare also autonomous and are ableto accept or to refuse order-givers’request. They have their own agendas.In order to avoid combinatoryexplosion and to reduce computingtime, a product searches for shortestoperation time for two or three consecutiveoperations only. In case of adisruption, autonomous entities reactrapidly and locally. Appointmentswith the stopped machine are cancelledand the products search foranother machine.A product is negotiating appointmentsfor its’ manufacturing since itVentil 14 /2008/ 3is equipped with the information onits’ sequence of operations and theirapproximate duration, its’ due dateand its’ production progress. It alsoknows the suitable resources for eachoperation. The negotiation protocol isthe following:1. For the first operation to carry out,the product communicates withall suitable resources and makesa provisional appointment. A startdate and an end date are negotiated.The product takes into accountthe transportation time andthe resource takes into account itspotential setup time.2. For the next operation, it communicateswith all the suitableresources and makes provisionalappointments. As a result, theproduct obtains one or moreappointment sequences for twoconsecutive operations. It cancommunicate further and makeprovisional appointmen ts for nextremaining operations.3. Then, the product chooses thebest sequence of operationsand communicates with all themachines to confirm the chosenappointments and to cancel theothers.If a breakdown occurs, the affectedautonomous entities react locallyand quickly: the appointments witha stopped machine are cancelledand the product tries to find anothermachine [14].When conflicts in search for appointmentsdo arise, a product with thehighest assigned priority makes itsappointment before others can. Manystandard decision rules may be used:FIFO (First In First Out), LIFO (LastIn, First Out), SPT (Shortest ProcessingTime), EDD (Earliest Due Date),MOR (Most Operation Remaining),FOR (Fewest Operation Remaining),and others.2.4 Quality of solutions andfunctions of supervisionEach product and each resource aimat satisfying its own criteria. The qualityof the global solution (in terms ofproductivity) depends on the propersuccession of all the operations forall the products on all the resourcesof the manufacturing system. Productsand resources do not take intoaccount the global state of the systemand only solve local problems.However, the presented negotiationprotocol allows consecutive operationsto be linked to find favorablesequences, to control waiting timefor the products, to control idle andsetup time for resources and to controltransport time.An almost just-in-time behaviorwith a steady flow of production isexpected, even if it cannot be absolutelydemonstrated (in the currentstate of our work and other knownwork). Effectively, with the appointmentmechanism and with the useof priority rules, each product isprogrammed to progress as fast aspossible and each resource is to sequenceoperations with a minimumlost time.3 Simulation of productionin a Robotic cell and resultsThis approach has been validated byqueuing simulation [15]. All entities(products and machines) have beenrepresented as objects (literally, itis object programming that is usedin the simulation). The objects possessthe necessary information forcommunication, negotiation anddecision. Simulation of activities andevents gives us insight into workingsof a proposed manufacturing system,either with or without disturbances.We modeled the prototype of anFMS, which is shown in Figure 3 below.This system consists of:– an automated storage and retrievalsystem (AS/RS),– a storekeeper robot (R1),– three process robots (R2-R4),– four belt conveyors (a conveyorfor each robot),– a central conveyor.The assumptions are that:– the robots are able to carry outsix different operations with aspecific tool, operations have adifferent setup time and a differentprocessing time,– the operation process is madeup of no more than six different247

DISKRETNA SIMULACIJAFigure 3. Structure of the FMSoperations, but one operation canbe repeated several times– the priority weight of each itemin production depends on itsdue-date and on estimated durationof the remaining operations.The priority weight is graduallyincreasing as more time passesfrom the last operation.3.1 Conflict problem andcoordination mechanismTo avoid communication conflictsamong products and machines, onlyone communication token is usedfor all the products that are presenton the conveyor. In this way, at anyone time, only one product can communicatewith machines and requestappointments. This is not a problembecause the required time to makean appointment is very short. If twoor more products need the tokensimultaneously, the product with thesmallest ratio of available time overthe priority weight gets the token.When a product tries to find a machinefor assigning one of its operations,it communicates with all the suitablemachines. The products have all therequired information to compute thetransport time from one machine toanother. The resources have all therequired information to find out theset-up time and the duration of operations.Furthermore, each resource andeach product have an agenda (bookof appointments). These agendas representthe negotiated appointmentsamong products and resources, theoperations to carry out, the start andend times. The interactive procedurebetween a product and resources isorganized in four steps:– The product requests the earliestavailable date for each machineand the expected duration for theoperation. It checks if it is possibleto reach the machine before thisdate and proposes a provisionalappointment.– Taking into account the results ofa first step, in case of remainingoperations, the product communicatesagain to request appointmentfor the next operation.– The product keeps the solution,which gives the best end timefor the second operation (or forthe first operation if it is the lastone).– It communicates once again toconfirm the chosen appointmentsfor the two consecutiveoperations. If the product has ahigh level of priority, it immediatelymakes another sequence ofappointments.Afterwards, the product materializesthe appointments in order to carryout its production operations. The appointmentmechanism begins againwhen its last operation ends, in orderto take into account the effective endtime of this operation.3.2 Disruption case.Simulation resultsWhen a breakdown is detected for amachine, its appointments that havenot been carried out are not validand the products that were assignedto this machine need to find anothermachine. We choose to cancel allnext appointments with all the machinesand to restart the appointmentprocedure. This proposal is motivatedby the following reasons:– in a new situation, priority levelsof products need to be respected,– since it is a new situation, schedulesfrom the old situation shouldnot apply,– the number of products on theconveyor is limited and the decisiontimes are very short comparedwith the operation time.When a failure occurs, all theappointments can be cancelledand the appointment procedurebegins again, without loss of productiontime for new decisions.In the first simulation, without introductionof unanticipated events, weassumed that:– there is no breakdown in theproduction system, and the priorityweight is the same for eachproduct,– the machines are able to carry outseveral operations and an operationcan be carried out on severalmachines,– the conveyor capacity is unlimited.Results of this simulation show thatthe:– average machine utilization timefor this system is eighty seven248 Ventil 14 /2008/ 3

DISKRETNA SIMULACIJApercent,– average processing time for anitem in production is forty-ninepercent. Average waiting time foran item is forty-three percent. Therest of the time, eight percent onaverage, is spent in transport.– decrease in number of productsbeing simultaneously present onthe conveyor results in a decreaseof the waiting time (obvious),– reduction in the number of operationsthat each machine can perform,results in increased waitingtime and in decreased transporttime.The results show also, that:– a reduction in the number of operationsthat each machine cancarry out results in increase ofwaiting time and in a decrease oftransport time.– the increase in the priority weightdoes not change the global results.Generally, in the first simulated situation,the machine utilization rate isalways more than eighty-six percent.In the second situation, breakdownconstraints were imposed. On average,the machine utilization rate, thetransport time and the waiting timedo increase. In general, a very goodrate of utilization for the machines(almost identical to the first case)has been obtained but the rate oftransport time has increased by thirtypercent. The best conditions for selfschedulingare observed in the casewhere duration of the operations isquite conforming. As a result, it isprofitable, if possible, to group shortoperations in one operation and tosubdivide long operations.4 ConclusionsIn this paper, a self-scheduling approachand control approach, in whichthe products as order-givers are autonomousand intelligent entities, hasbeen presented. Each product hasall the information on its manufacturingprocess (operation sequence,production rules, priority weight,due date) and has a direct access toinformation of all other entities. TheVentil 14 /2008/ 3results are very encouraging whenthis approach is applied, because themachine-utilization rate in both cases(normal case and disruption case) ishigh. Moreover, using this approach,waiting time is short and a nearjust-in-time control is obtained. Theresults also show that our approachis able to schedule and control asimple production system withouta prearranged schedule. This aspectwill be explored further.References[1] H. Brussel, J. Wyns, P. Valckanaers,L. Bongarts, P. Peeters,Reference architecture for holonicmanufacturing systems:PROSA. Computers in Industry,vol. 37, p. 255-274, 1998[2] H. J. Warnecke, The fractalcompany: a revolution in corporateculture. Springer-Verlag,Berlin, 1993[3] J. Peklenik, Complexity inmanufacturing systems. Manufacturingsystems , vol. 24/1, p.17-25, 1995[4] N. Okino: Prototyping of bionicmanufacturing systems,International Conference onObject-Oriented ManufacturingSystems, Calgary, Kanada, proceedings,p. 297-302, 1992[5] N. Okino: Bionic ManufacturingSystems, CIRP - FlexibleManufacturing Systems Past-Present-Furure, Ljubljana, p.73-95, 1993[6] R. Dindeleux, A. Lamia and A.Haurat. A Formal Modelling ofControl Processes control, EuropeanJournal of OperationalResearch, 1:306-309, 1998.[7] M. Jenko, Peter Mitrouchev,Daniel Brun-Picard, Managementof Distributed Productionfor Stochastic Events - ProductModel, submitted to Ventil,ISSN: 1318-7279[8] B. Buchmeister, A. Polajnar andK. Pandza. Simulation study ofeffects of resources’ downtimeson shop performances, InternationalJournal of SimulationModelling, 1, 1:23-30, 2002.[9] A. Jain, P. K. Jain and I. P. Singh.Performance modeling of FMSwith flexible process plans - APetri net approach. InternationalJournal of Simulation Modelling,5, 3:101-113, 2006.[10] D. Brun-Picard, H.A Baboli.Self-scheduling for FlexibleManufacturing Systems: a productoriented approach, Proceedingsof The 13-th InternationalConference on ProductionResearch (E.M. Dar-El, R. Karni,Y.T. Herer Ed.), Freund PublishingCompany Ltd., London,England, 306-308, 1995.[11] A. Ferrarini, L. Couvreur andD. Brun-Picard. A new decentralizedapproach for F.M.S.control. Computer in designmanufacturing and production,COMPEURO’93, IEEE ComputerSociety press. Los Alamitos,California, 410-416, 1993.[12] D. Brun-Picard, P. Mitrouchev.Production Synchrone EntreDonneurs d’Ordre et Soustraitants,Rapport d’activité pourl’année 3, mars 1997, Laboratoire3S, Grenoble.[13] P. Baillet. Contribution àl’amélioration de la réactivitédes systèmes de gestion de productionpar la mise en œuvredu concept de décentralisationdes fonctions de décision.Thèse de doctorat. Universitéd’Aix-Marseille III, Marseille,1994.[14] H. Manier. Contribution aupilotage d’ateliers flexiblesréactifs, Thèse de doctorat,Université de Franche Comté,Besançon, 1995.[15] M. Jenko. Queuing simulationof distributed manufacturingsystems. Proceedings of the11th International Conferenceon Flexible Automation and IntelligentManufacturing : FAIM2001, Dublin City University,16-18 July 2001. Dublin: DublinCity University, vol. 2, p.694-705.AcknowledgmentAuthors collaborated in the frameworkof Virtual Research Laboratory– Knowledge Community inProduction, VRL-KCiP.249

DISKRETNA SIMULACIJAUpravljanje proizvodnega sistema z vidika proizvoda, ob prisotnosti nakljuÏnih dogodkov– simulacija in rezultatiRazširjeni povzetekPredstavljeno je agentsko vodenje proizvodnje, kjer agenti predstavljajo produkte, sestave in dele v proizvodnji.Zasnovano je na bionski proizvodni paradigmi, kjer materiali vsebujejo informacije, potrebne za potencialnoobdelavo. Proizvodni sistem upravljajo avtonomni agenti tako, kot nastajajo aktivnosti v družbi preko aktivnostiposameznikov. Diskretna simulacija upravljavskega sistema, sestavljenega iz agentov delov, sklopov in proizvodov,potrjuje potencial samoupravljanja proizvodnje. S simulacijo študiramo eksperimentalni primer. Agentidelov, sklopov in proizvodov so opremljeni z informacijami o potrebnem procesiranju, omejitvah, pravilih in oproizvodnem okolju. Agenti odloïajo in komunicirajo in s tem upravljajo proizvodnjo. Simulacija pokaže, dapredlagani pristop lahko vodi enostaven proizvodni sistem brez vnaprejšnjega planiranja, tudi ob pojavljanjunakljuïnih dogodkov.Pri poroïanju o upravljavskih sistemih, sestavljenih iz agentov in interakcij med njimi, je smiselno vprašanje okvaliteti in zanesljivosti tako izvedenega odloïanja. To zato, ker gre za distribuirano odloïanje in komunikacijomed relativno enostavnimi entitetami odloïanja. Konceptualno gre za lokalno odloïanje oziroma za lokalne optimizacije.Ali je skupek lokalnih optimizacij identiïen globalni optimizaciji oziroma optimiziranemu delovanjucelotnega proizvodnega sistema? Narava nas uïi, da enoliïnega odgovora na to vprašanje ni. Na primer: ïlovekovalokalna optimizacija transporta (avtomobil) uniïuje zemeljski ekosistem (globalna optimizacija?). îebelja lokalnaoptimizacija in interakcije v panju rezultirajo v skladnem življenju v panju s konkretnim produktom. Problempreslikave lokalnih optimizacij v globalno optimizacijo ni problem arhitekture distribuiranega odloïanja, paï palokalno uporabljene logike in vsebine interakcij.Raziskavo o potencialu kratkoroïnega lokalnega odloïanja ob prisotnosti nakljuïnih dogodkov smo namenomazasnovali na enostavni proizvodni celici, sestavljeni iz obdelovancev, štirih robotov, petih transportnih trakov inavtomatiziranega lokalnega skladišïa. Odloïanje agentov obdelovancev in orodij poteka sekvenïno, odloïitveso kratkoroïne. Ob vnosu nakljuïnih odpovedi strojev sistem distribuiranega odloïanja reagira tako, da prekineproizvodni scenarij in se samoorganizira v novih okolišïinah.Simulacija odloïanja pokaže, da v obeh primerih, z nakljuïnimi odpovedmi strojev ali brez njih, dosegamo primerljivovisoko obremenitev razpoložljivih strojev. V primeru odpovedi je poveïan transport. Simulirani proizvodniproces poteka brez vnaprejšnjega planiranja, kar motivira k delu za samoorganizacijo vsaj manj zahtevnihsegmentov proizvodnega procesa.KljuÏne besede: proizvodni sistemi, produktni pristop, planiranje, agentski sistem,Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvoLaboratorij LASIMnajavljaposvetAVTOMATIZACIJASTREGE IN MONTAŽE 2008 – ASM ‘08v četrtek, 20. 11. 2008, ob 9. uriv prostorih GZS, Dimičeva ulica 13, Ljubljana.250 Ventil 14 /2008/ 3

UREDNIŠTVOVentil 14 /2008/ 3251

MERITVENatančnost atributivnegalaserskega merilnika prisotnostiAndrej LEBAR, Mihael JUNKARPovzetek: Laserski merilniki za zaznavanje prisotnosti so pomemben instrument v avtomatizaciji proizvodnje.Nekatere izvedbe teh merilnikov lahko uporabljamo tudi za merjenje dimenzij. Zanimalo nas je, kako natanïneso te meritve in kako bi se lahko izognili napaki pri merjenju zaradi napaïne lege merjenca. Pokazali smo, kakolahko simuliramo meritev širine senïnega polja in kako uskladimo izmerke in modelno funkcijo pri meritvahrotirajoïega merjenca.KljuÏne besede: laserski senzor prisotnosti, napaka meritve, pozicioniranje, simulacija meritve,1 UvodLaserji so že kmalu po iznajdbi našlisvoje mesto v merilni tehniki. Danesuporabljamo laserske merilnike zatako razliïne aplikacije, kot so merjenjerazdalje, hitrosti, tlaka, pretokain onesnaženja atmosfere. Od leta1983 je celo osnovna dolžinska enotameter definirana kot razdalja, ki josvetloba He-Ne laserja prepotuje v1/299.792.458 sekunde.V inženirski metrologiji se laserskimerilniki uporabljajo za merjenjerazdalje. Iz te osnovne aplikacije soizpeljane metode za merjenje 3Doblik, hrapavosti površin, kotov inprisotnosti predmetov.in predlagamo metodo, pri kateri bise lahko izognili tej napaki.2 OptiÏni mikrometri inmerilniki prisotnostiOptiïni mikrometri so naprave, sestavljeneiz izvora svetlobe in senzorja,ki meri velikost svetlega oz. temnegapolja, kot vidimo na sliki 1.merjeni objekt, svetlejše dele pa kotozadje. Nenazadnje mora biti merilniktudi neobïutljiv na nenadnespremembe svetlosti ozadja.Zahtevnejše izvedbe merilnikovuporabljajo kot izvir svetlobe polprevodniškesvetilne diode (LED), zasenzorje pa posebne izvedbe CCDkamerin merijo s ponovljivostjo 0,5V tem prispevku predstavljamo rezultatepreverjanja natanïnosti razširjenegadelovanja laserskega merilnikaprisotnosti. Ker je pri tovrstnihmerilnikih natanïnost meritve kljuïnoodvisna od postavitve merjencaglede na merilnik, poroïamo tudi osimulaciji napake, ki nastane zaradinapaïnega pozicioniranja merjenca,Dr. Andrej Lebar, univ. dipl. inž.,prof. dr. Mihael Junkar, univ.dipl. inž., Univerza v Ljubljani,Fakulteta za strojništvoSlika 1. ShematiÏni prikaz principa delovanja optiÏnega mikrometra [1]Merjenec postavimo v snop svetlobetako, da meïe senco na svetlobno tipalo,ki je lahko linijsko ali matriïno.Elementi takšnega tipala so obïutljivina intenziteto vpadlega svetlobnegatoka. Signal s tipala obdela procesnaenota, ki mora biti nastavljenatako, da pravilno loïi med svetlimiin temnimi polji, torej prepozna vsetemnejše dele senïnega polja kotμm, natanïnost pa je ocenjena na2–3 μm. Najpreprostejše izvedbe tovrstnihmerilnikov služijo kot atributivnimerilniki, ki z ozirom na prednastavljenovrednost širine senïnegapolja dajejo na izhodu le digitalnisignal z dvema vrednostma: ustrezaoz. ne ustreza (logiïna ena oz. logiïnaniï). Obiïajno jih uporabljamoza doloïanje prisotnosti ustreznega252 Ventil 14 /2008/ 3

MERITVEizdelka na tekoïem traku ali kot toleranïnimerilnik dimenzije.Slika 2. Izvor svetlobe [2]Shemo izvora svetlobe takšnegamerilnika vidimo na sliki 2. Snopsvetlobe iz polprevodniške laserskediode vpada na zrcalo, ki ga odbijena stekleno prizmo. Prizma svetloboenakomerno porazdeli v svetlobnoïrto, in tako definira ravnino, ki jopresekamo z merjencem.Na sliki 3 vidimo tipiïno izvedbotipala atributivnega laserskega merilnika.Slika 3. Linijsko tipalo svetlobe [2]z analogno-digitalnim (A/D) pretvornikom,ki smo ga krmilili iz programskegaokolja Matlab [3] prekoUSB-vmesnika. Uporabljali smoA/D-pretvornik NI USB-6008, ki imaosem analognih vhodov z 12-bitnoloïljivostjo. Dovoljeno obmoïjevhodnih signalov je programskonastavljivo vse do ±20 V. Pretvorniklahko vzorïi signale z maksimalnofrekvenco vzorïenja 10 4 izmerkov vsekundi, ïe uporabljamo le en analognivhod.Najprej smo merilnik umerili z vrstomerilnih kladic od 3 do 10 mm.Meritev smo ponovili trikrat, tako dasmo kladice vsakiï ponovno postaviliv svetlobno polje. Po vsaki postavitvikladice je raïunalnik zajel 10 meritev,pri ïemer je vsaka trajala 0,1s, analogni signal pa smo vzorïili sfrekvenco 1 kHz. Zajete podatke smopovpreïili in doloïili še standardnodeviacijo. Iz tako pridobljenih podatkovsmo z linearno regresijo dobilifunkcijsko odvisnost med dimenzijomerjenca in izmerjeno napetostjotipala. Na sliki 4 vidimo vrednostinapetosti, izmerjene na analognemizhodu merilnika LV-H300, v odvisnostiod dimenzije merjenca, inpremico, prilagojeno izmerkom.V nadaljevanju smo izmerili velikostin šum signala pri povsem odprtemin povsem zaprtem tipalu. Ker smomerilnik že umerili, lahko sedajpodajamo podatke v dolžinskihenotah. Naredili smo 100 izmerkov sfrekvenco vzorïenja 1 kHz v trajanjupo 0,1 s.Pri povsem odprtem svetlobnempolju znaša standardna deviacijasignala 0,032 mm. Pri meritvahzaprtega izvora in tipala smo dobilipovsem enaka rezultata. Standardnadeviacija je znašala 0,026 mm.Izmerjene skrajne vrednosti so bilepri povsem zaprtem tipalu 29,90 mm,kar je za desetinko milimetra manjod nominalne maksimalne širine 30mm. îe je merjenec odsoten, dobimovrednost –0,69 mm, kar kaže na to,da merilnika ne moremo uporabljatiza kvantitativne meritve poljubnomajhnih merjencev.V nadaljevanju smo preverili, kakšnaje ponovljivost meritve, ïe merjenecvsakiï ponovno postavimo v merilnik.S tem bolj kot merilnik preverjamo,ali je mogoïe ponovljivo meriti zoptiïnim merilnikom. Merjenec smo100-krat postavili na ravno podlagona isto mesto v snop svetlobe. Takokot prej smo pri vsaki od stotih meritevzajeli po 10 signalov s frekvencovzorïenja 1kHz, pri ïemer je vsaksignal trajal po 0,1 s. Shranili smosrednjo vrednost 107 zajetih meritevin pripadajoïo standardno deviacijo3 MeritveMeritve smo izvedli z univerzalnimlaserskim merilnikom LV-H300(Keyence, Japonska) s kontrolno enotoLV-H51M (Keyence, Japonska).Kontrolna enota ima dva atributivnadigitalna izhoda, ki podajata rezultatprimerjalno glede na prednastavljenovrednost. Za razliko od preprostejšihmerilnikov ima LV-H51M tudi analogniizhod. Napetost na tem izhodu jesorazmerna velikosti svetlega polja(slika 1), tj. širini tistega dela svetlobnegasenzorja, ki ni zastrt s sencopredmeta [2].Pri našem delu smo analogni signalmerilnika Keyence LV-H300 vzorïiliVentil 14 /2008/ 3Slika 4. Umeritvena krivulja253

MERITVEsignala. Histogram porazdelitve izmerkovlahko vidimo na sliki 5.4 RazpravaPonavljajoïe se roïno postavljanjemerjenca prosto v svetlobno polje jepokazalo, da pazljiv merilec lahkoznotraj uporabnega intervala, kateregameje bo potrebno še natanïnejedoloïiti, doseže raztros meritev znotraj2 % dimenzije merjenca. Kosmo postavljali merjenec ob dobropozicioniran prislon, smo dobili pri100 ponovitvah meritve raztros 0,5 %dimenzije merjenca. Izmerjena napakapri 100-kratni ponovitvi je celoprimerljiva s kvantizacijsko napako12-bitnega analogno-digitalnegapretvornika merjenega signala.Slika 5. Histogram stotih meritev merjenca z dimenzijo 10,00 mmV industrijskem okolju zaradi nerazpoloženostimerilca ali nakljuïnegapozicioniranja, npr. na tekoïem traku,rezultati ne bi bili tako zanesljivi, kotsmo jih dobili v laboratorijskemokolju. Zanimalo nas je, kolikšno bibilo sipanje meritev, ïe bi merjenecnamenoma izmaknili iz prave legev svetlobnem polju merilnika, zatosmo simulirali meritev pri napaïnipostavitvi merjenca.5 Simulacija meritveîe postavimo predmet, ki ni osnosimetriïen, v snop svetlobe, bo širinasence odvisna od zasuka merjencaokoli njegove osi, tako kot prikazujeslika 6.Oglejmo si geometrijske razmerenatanïneje na sliki 7. Pri zasukumerjenca za kot ϕ merilnik izmerivelikost senïnega polja:y = asinϕ + b cosϕ (1)Slika 6. Širina senÏnega polja na senzorju je odvisna od zasuka mejencaîe narišemo odvisnost senïnegapolja od zasuka merjenca s stranicamaa = 5 mm in b = 9 mm, dobimoodvisnost, kot joprikazuje modrakrivulja y 1nasliki 10. Vidimo,da je graf prisukanju merjencaza 360° simetriïenglede naizhodišïe, v kateremje stranicaa pravokotna nasvetlobni snop.v simulaciji tako, da je povpreïnavrednost kota ϕ = 0 in standardna deviacijazamika kota σ = 1 Na slikio8Slika 7. Komponenti senÏnega poljana senzorju v odvisnosti od kotaorientacije kladicePoglejmo, kakose obnaša raztrossimuliranih meritev,ïe pozicioniramomerjenecSlika 8. Histogram zamika pozicionirnega kota254 Ventil 14 /2008/ 3

MERITVEiz prave lege, bo krivulja premaknjena,tako kot kaže rdeïa krivulja na sliki 10.Neznani zaïetni zasuk ϕ 0je mogoïedobiti iz križne korelacije med y 1iny 2, ki jo v primeru diskretnih signalovzapišemo kot:∑Yy1 , y2n)= y1,ky2,k + n( (4)Maksimume poišïemo z raïunalniškimprogramom in jih oznaïimo zrdeïim krožcem. Prvi je pri 15°, kolikorznaša vneseni zamik na sliki 10.Slika 9. Histogram širine senÏnega poljaIzkaže se, da je preprosteje izrazitivsoto vseh razlik med modelno in faznopremaknjeno krivuljo kot funkcijovidimo histogram generirane zalogevrednosti kotov in na sliki 9 histogramizraïunanih vrednosti širine senïnegapolja za simulirani merjenec z meramaa=10inb=9mm.Vidimo, da bi se toïnost merjenjaznatno poslabšala glede na razmere,pri katerih smo merjenec prislonili obfiksno oporo (slika 5).6 Rotacija merjencaDa bi se izognili napaki zaradi slabegapozicioniranja, smo postavilimerjenec na vrtljivo mizico, ki smojo obraïali s koraïnim motorjem. Privsaki meritvi smo zavrteli merjenecza 360°. Uporabljeni koraïni motorima korak 7,5°, tako da smo dobili49 meritev. Vzorïili smo na enaknaïin, kot je opisano v razdelku 2.Z vrtenjem merjenca dobimo vrstoizmerkov širine senïnega polja, ševedno pa ne poznamo zaïetnegazamika.Slika 10. Modra krivulja predstavlja odvisnost y 1(ϕ ) (en. 2) in rdeÏay ( )2ϕ+ ϕ0 (en. 3). Simulirani merjenec ima stranici a = 5 in b = 9 mm, za-Ïetni zasuk ϕ 0je 15°Zapišimo enaïbi za širino senïnegasenïega polja pri nezamaknjenemmerjencu y 1(en. 2) in za primer, daje merjenec na zaïetku zasukan zaϕ 0 ,y 2(en 3):y = a sinϕ + cosϕ (2)1b( + )( ϕ+ )y2 = a sin ϕ ϕ 0++ b cos ϕ 0(3)îe postavimo merjenec v zaïetnempoložaju za kot ϕ 0= 15°, izmaknjenVentil 14 /2008/ 3Slika 11. Križna korelacija modelnega in zamaknjenega signala s slike 10255

MERITVE(Rs) zamika med krivuljama in tofunkcijo minimizirati. Kljuïne vrsticeizvedbe tega pristopa v programskemokolju Matlab so na sliki 12.Metodo iskanja smo preverili tudi napodatkih, pridobljenih z meritvami.Na slikah 13 in 14 vidimo zelo dobroujemanje med meritvami (rdeïakrivulja) in modelno funkcijo (modrakrivulja). V prvem primeru (sl. 13) jestandardni odstopek med toïkamimodelne funkcije in izmerki 0,21mm oz. 0,15 mm v drugem primeru(slika 14).Slika 12. Izsek iz raÏunalniškega programa v jeziku Matlab,ki poišÏe zamik med krivuljama7 ZakljuÏekPreprosti laserski merilniki prisotnostilahko v nekaterih izvedbah služijotudi kot ekonomiïnaalternativamnogo dražjimoptiïnim mikrometrom.Takopri prvih kot pridrugih se moramozavedati, kakopomembnoje pravilno pozicioniranjemerjenca.Pokazalismo, kako drastiïno naraste napaka,ïe niso izpolnjeni vsi pogoji pravilnemeritve. Nakazali smo možnost, darotiramo merjenec v svetlobnem snopuin s prilagajanjem parametrov modelnefunkcije izboljšamo meritev.Literatura[1] Doebelin, Ernest O. 2004. Measurementsystems applicationand design; 5th ed., McGraw-Hill series in mechanical engineering.[2] http://www.keyence.co.uk/.[3] http://www.mathworks.com/.Accuracy of an attributivelaser through-beam sensorSlika 13. Odvisnost, dobljena z merjenjem, in modelna funkcija potem, ko smopoiskali zaÏetni zamik. Merjenec je imel stranici a = 5 in b = 9 mmAbstract: Universal laser throughbeamsensors are important piecesof equipment in productionautomation. Some of the configurationscan also be used for themeasurement of dimensions. Inthis research we were interested inhow precise these measurementsare and how can the error due tothe misalignment of the measuredpiece be avoided. We haveshown how the dark-field widthcan be simulated and how theparameters of the model functioncan be fitted to measurementresults performed with a rotatingmeasured object.Keywards: through-beam lasersensor, alignment error, measurementsimulation,Slika 14. Odvisnost, dobljena z merjenjem, in modelna funkcija potem, kosmo poiskali zaÏetni zamik. Merjenec je imel stranici a = 8 in b = 9 mmZahvalaZahvaljujemo se podjetju Gazela,d. o. o., ki je odstopilo opremo,uporabljeno v tem prispevku.256 Ventil 14 /2008/ 3

KAKOVOST V MONTAŽIZagotavljanje kakovosti v procesuizdelave hermetičnega kompresorjaZmago KOZINA, Petar JANČAN, Marijan MARŠIĆ, Matija ABSECPovzetek: Hermetiïni kompresor za vgradnjo v zamrzovalne aparate je plod velikoserijske proizvodnje. V podjetjuDanfoss Compressors, d. o. o., îrnomelj, letno izdelamo 5 mio. kompresorjev in s tem pokrivamo5%svetovnihpotreb. Povpraševanje na trgu teži k energetsko optimiranim proizvodom, katerih uporaba strmo narašïa. Trgnarekuje tudi zahteve glede kakovosti, ki je postala samoumeven pojem. Danfoss je zaradi specifiïne proizvodnjekorakoma razvil lasten model zagotavljanja kakovosti. Ta sistem se je izkazal kot uïinkovit in zaokrožujekakovost od nastanka proizvoda preko vseh faz proizvodnje do uporabe pri konïnem kupcu. Predstavljamo gana primeru procesa montaže hermetiïnega kompresorja.KljuÏne besede: hermetiïni kompresor, energetsko optimiranje, model zagotavljanja kakovosti, krogi kakovosti,proces montaže kompresorja,1 UvodHermetiïni kompresor, ki se vgrajujev gospodinjske hladilnike in zamrzovalnike,mora brezhibno opravljatisvojo funkcijo do izteka predvideneživljenjske dobe, ki je med 10 in 15let (slika 1). Dejansko to pomeni 4do 5 let neprekinjenega obratovanjaali v povpreïju 10-krat veï delovnihur, kot jih opravi motor osebnegaavtomobila. Proizvajalci hladilnih inzamrzovalnih aparatov pa po drugistrani zahtevajo ustrezno visok nivokakovosti ob vgradnji. Meja 200–300ppm (število defektnih kompresorjevna milijon vgrajenih) se hitro spušïaproti 100 ppm, kar je tudi naš internicilj.Zahtevano kakovost lahko doseže leizdelek, ki je skrbno sestavljen iz komponentvrhunske kakovosti in s procesommontaže, ki je skrbno naïrtovan,izvajan in nadzorovan. Za doseganjeustrezne kakovosti je podjetje DanfossSlika 1. HermetiÏni kompresor za vgradnjoHC (ang. Household Compressors)razvilo lasten model zagotavljanjakakovosti v proizvodnem procesu, kiima osnovo v tako imenovanih petihkrogih kakovosti (angl. Quality ControlCircle - QCC) [1].zani obliki v podjetjuDanfossHC, oprt je tudina naïela ISO9000, poudarjakljuïne vloge sodelujoïihv procesuzagotavljanjakakovostiin se izvaja:• v osnovni proizvodnicelici,ki jo imenujemotemeljnaenota dela– TED,• v strokovnihoddelkih, ki sodolžni zagotovititehniïnotehnološkerešitve (postopki dela,oprema, material) za kakovostnodelo, in• v vodstvu posameznih enot, ki najzagotovijo ustrezne organizacijsko-kadrovskepogoje.Zmago Kozina, dipl. inž., PetarJanïan, inž., Marijan Marši¢,dipl. inž., Matija Absec, dipl.inž.; vsi Danfoss Compressors,d. o. o., îrnomelj2 Model zagotavljanjakakovostiModel zagotavljanja kakovosti, ki bazirana tako imenovanih petih krogihkakovosti (slika 2), je bil razvit v prika-V proces zagotavljanja kakovosti jevkljuïen širok krog ljudi. Kljuïni delso prvi trije krogi, ki so neposrednovezani na proizvodni proces. Celotensistem je strokovno voden preko 4.in 5. kroga. V tem modelu ni zajeto258 Ventil 14 /2008/ 3

KAKOVOST V MONTAŽIpodroïje zagotavljanja kakovostikupljenih izdelkov in razvoja dobaviteljev,saj je to organiziranovzporedno in prav tako koordiniranos 4. in 5. ravnjo. Pristop je v skladuz dejstvom, da imamo znotraj kompresorskeskupine skupni prodajni innabavni trg.V Danfossu velja naïelo, da je dolžnostvsakega posameznika, ne gledena vsebino njegovega dela, da znotrajsvojega podroïja opravlja delokakovostno in tudi preverja njegoverezultate. Glede na to, da se vlogein naloge po razliïnih nivojih medseboj prepletajo, je vsakdo v podjetjukakor koli vkljuïen v posameznekroge kakovosti.parametri in karakteristike izdelka, kise izvajajo v celoti – 100-odstotno.Pri svojem delu ima stalno podporos strani vodje TED-a, tako s tehniïnekakor tudi organizacijske plati.Ker noben sistem ni brezhiben, je potrebnotudi v tem modelu zagotovitinadzorni mehanizem. V Danfossovemmodelu je to izvedeno s pomoïjo2. kroga – nadzornika kakovosti.Njegova glavna naloga je skrbništvoza pravilnost funkcioniranja 1. krogain ukrepanje v primeru, ko neskladniproizvodi zaobidejo nadzor s strani1. QCC-ja, ne glede na nastali vzrok.Iz tega sledi, da so podroïje nadzora:osebje, postopki, oprema, material instatus kakovosti.Vloga tretjega kroga kakovosti jedodeljena vodji nadzora kakovostiv proizvodnji. Medtem ko sta prvadva kroga kakovosti vezana le naproizvodni proces, pa 3. QCC »komunicira«tudi izven proizvodnegaprocesa, tako z razvojem kakor tudiposredno preko 4. kroga s kupcemin dobaviteljem. Poglavitna smernicaje zašïita kupca pred neskladnimiproizvodi. Podroïje nadzora so konïniizdelek in njegove karakteristiketer proizvodni procesi in njihova skladnostz ustreznimi specifikacijami.Tu se pokaže nuja po vzpostavitviuïinkovitega sistema zagotavljanjakakovosti ter skrbništva za njegovonenehno izboljševanje.Zavedajoï se dejstva, da je proces,katerega stabilnost je v veliki meriodvisna od usposobljenosti sodelujoïih,se zaradi nenehnega preverjanjanivoja kakovosti zbirajo podatkiv razliïnih oblikah, tako zvezni kotatributivni. Te obravnavamo na dnevnibazi na tako imenovanih Q24(Q-Quality; 24 ur) sestankih.3 Montažni sistem invkljuÏitev zagotavljanjakakovostiProizvodnja kompresorjev je razdeljenana izdelavo oziroma obdelavosestavnih delov (skupno jih jeveï kot 80) in na montažo konïnegaizdelka – kompresorja. Montažakompresorja vkljuïuje razliïne proizvodno-kontrolnekorake in tehnološkepostopke. Ker izdelujemomed 150 in 200 razliïnih izvedenkkonïnega izdelka, je oprema koncipiranatako, da je možen hiter prehodna nov tip izdelka, kar nam poveïujefleksibilnost. Izdelke sestavljamo natreh montažnih linijah.Slika 2. Shematski prikaz modela kakovostiProizvodne serije so velike od nekajtisoï do nekaj deset tisoï kosov. Z vidikakakovosti je to tako prednost kotpomanjkljivost. Prednost se kaže vlažjem vzdrževanju predpisanih procesnihparametrov. Slaba stran pa jeveïje tveganje za nastanek sistemskihnapak, posebno pri hitrih spremembahizdelkov zaradi uvajanja novihkonstrukcijskih rešitev, tehnološkihpostopkov in materialov.V proizvodnem procesu izdelave hermetiïnegakompresorja je vsekakorodloïilna vloga 1. QCC-ja, katereganajpomembnejši ïlen oziromanosilec je operater avtokontrolor.Ta »vgrajuje kakovost v izdelek« obupoštevanju delovnih in kontrolnihpostopkov. Njegova osnovna nalogain odgovornost je izdelava izdelkaskladno z njegovimi specifikacijami.Pri tem je dolžan upoštevati naïrte,navodila in splošno veljavne standarde.Predmet nadzora so procesniVentil 14 /2008/ 3Znaïilnost obstojeïega naïina proizvodnjeje tudi to, da je delovnointenzivna. Ob nekaterih avtomatiziranihin robotiziranih postopkihobstajajo še proizvodno-kontrolneoperacije, ki jih opravlja izkljuïnoïlovek. To narekuje ustrezen pristoppri zagotavljanju kakovosti, kateregaosnova sta samokontrola in nadzornisistem, poimenovan »pet kontrolnihkrogov«.Montažni sistem vkljuïuje pred-259

KAKOVOST V MONTAŽImontažo, ki je razdeljena v dvadela: KARE 1 in KARE 2, in konïnomontažo, razdeljeno v: EMO1 inEMO 2. Za vsak del montažnegasistema je bil izdelan potek zagotavljanjakakovosti.3.1 PredmontažaV prvem delu predmontaže (Kare 1) sena krožnem avtomatu sestavijo stator,blok in nosilci vzmeti (slika 3 in 4).Sestav se premesti z montažnega mestana krožnem avtomatu na paleto napaletnem prenosnem sistemu, kjer sesestavljajo še drugi sestavni deli rotorja.Montažno gnezdo, ki je na paleti, nositudi podatke o opravljeni montaži(slika 5). V tem delu predmontaže stadve kontrolni mesti s 100-odstotnokontrolo. Na prvem je kontrola zraïnostiv statorju in na drugem kontrolaaksialne zraïnosti v sklopu. Nepravilnisestavi gredo v popravilo.Slika 3. Shematski prikaz procesa sestavljanja Ïrpalne enote – KARE 1merilnikom izmeri premer cilindra terna osnovi te meritve izbere ustrezenpremer bata, ki se vgradi v obstojeïisklop. Bati so razvršïeni po premerihv štiri razrede, z odstopki v premerupo 1,5 μm. Podatek o razredu bata jeodtisnjen na njegovem vrhu in morapri vgradnji sovpadati z meritvijopremera cilindra. Izbira bata je roïna.Pred vgradnjo bata in kolenastegredi se vse drsne površine naoljijoz esterskim oljem. Sledi vtiskovanjepuše. Sila vtiskovanja je krmiljena, dase prepreïi poškodba ojnice.Slika 4. Krožni avtomat za sestavljanje statorjaPred montažo ventilskega sistema sesamodejno izvede meritev izstopabata. Rezultat meritve je doloïitevin izbira tesnila v drugem deluPo prenosu sestava na paleto se zvaljastim kontrolnim trnom preverizraïnost med statorjem in rotorjem.Paleta z nepravilnim sestavom potujebrez vmesnega ustavljanja na mestoza popravilo, kjer se informacija onapaki prikaže na kontrolni plošïi.Operater na osnovi informacije onapaki to odpravi oziroma razdresklop.Paleta z dobrim sestavom potuje nanaslednjo operacijo, kjer se na naslednjipostaji s posebnim pnevmatskimSlika 5. Kompresorska enota na paleti260 Ventil 14 /2008/ 3

KAKOVOST V MONTAŽISlika 6. Palete na montažnem mestu – bati, gredi in pušeZ montažo inlotanjem tlaïnecevke se vzpostavipovezavamed ïrpalnoenoto in tlaïnimprikljuïkomna zunanjemdelu ohišja. Tejoperaciji sledifunkcijski test,kjer se preverijokarakteristike,pomembne zadelovanje sklopa.To so porabatemperatura je pogoj za uparitevvlage, saj prevelika vsebnost škodnovpliva na delovanje hladilnika. Operacijasušenja predstavlja zakljuïekpredmontaže kompresorja.Kontrola vsebnosti vlage na kompresorjihse meri pred odpremo. Sampostopek merjenja vlage zahtevastabilno stanje kompresorja, ki sedoseže po štiriindvajsetih urah, kose temperatura kompresorja izenaïis temperaturo okolice. Vlaga v kompresorjune sme presegati vrednosti125 ppm.predmontaže (KARE 2), kar zagotavljaoptimalni škodljivi prostor medvrhom bata in ventilsko plošïico.Sklop ventilskega sistema se zaradikompleksnosti operacije roïno prednastavina ventilsko površino bloka.Vijaïenje se izvede z avtomatskimivijaïniki v treh stopnjah, kar onemogoïideformacije. Pri vijaïenju sev posameznih stopnjah avtomatiïnokontrolirata moment in kot zasuka.Montaži ventilskega sistema sleditanakrïevanje rotorja in natis oljne ïrpalkev spodnji del rotorja. Po izvedbivtiskovanja ïrpalke se opravi 100-odstotna kontrola aksialne zraïnostimed rotorjem in kolenasto gredjo terkontrola globine vtisa oljne ïrpalke.V drugem delu predmontaže – KARE2 – se vgradijo še tesnila, cevke, tlaïnipokrovi, sklop se oznaïi in pošljena sušenje (slika 7).Ta del predmontaže je povezan z varilnolinijo, ki oskrbuje predmontažoz okrovi. Pred vstavljanjem sestava vohišje se na njem predhodno zakrivijoprikljuïki in vanj vstavijo tlaïnevzmeti. Naloga vzmeti je dušenjevibracij, ki nastajajo pri zagonu, delovanjuin ustavljanju kompresorja.Sledi avtomatiïna kontrola prisotnostitujkov in tipa vzmeti.Tesnila so razporejena v 14 razredovin so shranjena v namenskih zalogovnikih.Razlika debeline posameznihrazredov tesnil je 23 μm. Primontaži tesnilk se nad izbranim tesnilomzasveti luïka in odpre zapora.Na ta naïin je zagotovljena vgradnjale izbranega tesnila.Ventil 14 /2008/ 3Slika 7. Potek sestavljanja Ïrpalne enote – KARE 2moïi, volumski pretok, tlaïni padecin prevodnost navitja motorja.Po uspešni izvedbi funkcionalnegapreizkusa potuje sklop v tunelskosušilno peï. Ta je ogrevanas pomoïjo elektriïnih grelcev, kivzdržujejo temperaturo 165 o C. TaSlika 8. Diagram poteka konÏne montaže – EMO 13.2. KonÏna montažaKonïna montaža je razdeljena v dvadela. V prvem delu – EMO 1 – potekajomontaža pokrova, varjenje,zapiranje prikljuïkov, natikanje konvejerjevin lakiranje. V tem delu stadve kontrolni mesti – kontrola višine261

KAKOVOST V MONTAŽIrazpliniti, saj v nasprotnem primeruvlaga preide v kompresor in kasnejev hladilno tekoïino in s tem onemogoïipravilno delovanje hladilnegasistema. Vsebnost vlage v olju seizmeri po vsaki menjavi tipa in vsajenkrat dnevno na vsaki montažniliniji.Slika 9. Preskus tesnosti(veï tipov pokrovov) in kontrola tesnosti(slika 8).Varjenju sledi zapiranje tlaïnega insesalnega prikljuïka z aluminijastimikapicami (kapsoluti), v katerih jenamešïena tesnilna guma. Tesnostzvara med ohišjem in pokrovom inzvarnih spojev se kontrolira s posebnonapravo (helij). Naprava kontrolirauhajanje medija iz kompresorja(slika 9). Zgornja dovoljena meja predstavljapušïanje 1 g hladiva v obdobjuenega leta. Na testu izloïenekompresorje operater roïno popravi.Vsi popravljeni kompresorji morajoiti v ponovno testiranje.Po uspešno opravljenem testu kompresornapolnimo s suhim zrakom(2 bar). Naloga suhega zraka jeprepreïiti vdor vode in laka medpostopkom lakiranja v notranjostkompresorja.Prva operacija po lakiranju na drugemdelu konïne montaže – EMO-2– je iztikanje sklopov iz konvejerjalakirnice in prelaganje na trak konïnemontaže (slika 10). Sledi kontrolanadtlaka, s katero se prepriïamo,da v postopku lakiranja v ohišje niprišla vlaga.napetosti na ohišje.Polnjenje olja je povezano s podatkovnobazo, kjer so shranjeni podatkio tipu in koliïini olja, ki je predpisanaza posamezen tip kompresorja.Identifikacija sklopa je s ïrtno kodo.Polnitev je nadzorovana z merilnikipretoka. Olje se mora pred uporaboKonïni test uporabnosti kompresorjapredstavlja test šumnosti (slika 11).Osnova testa šumnosti je v primerjavizvoka delovanja kompresorja na liniji zetalonskimi kompresorji z znano napako.Test šumnosti še vedno temeljina slušnih sposobnostih operaterjevna liniji. Operaterji so posebej izurjeniin testirani. Operater na testušumnosti se menja vsaki dve uri. Stem se izognemo preutrujenosti innapaïnemu zaznavanju napak.Kompresorji brez napak se zložijo napalete in odpremijo v skladišïe.Ustreznost izdelkov in s tem procesmontaže nadzorujemo z vzorïnimimeritvami kompresorjev na konïnikontroli. Vsakemu 80. kompresorjupreverimo funkcionalne karakteristike.Naslednja operacija je visokonapetostnipreskus. Pri tem se izloïijo vsisestavi, ki nimajo povezave z elektromotorjem,ter vsi sklopi s prebojemSlika 10. Potek konÏne montaže – EMO 2262 Ventil 14 /2008/ 3

KAKOVOST V MONTAŽImed avtomatiziranimi procesi insamokontrolo. V tem primeru predstavljajozaposleni kljuï do uspeha.Pri analizi pretoïnosti montažnelinije opažamo, da je tukaj še precejneizkorišïenega potenciala. Zadosego zaïrtanih ciljev se moramoosredotoïiti na izboljšanje kakovostivhodnih komponent, sposobnostiin stabilnosti dela proizvodne opremeter postopoma zamenjati tistekontrole, ki so izkljuïno odvisne odsposobnosti in zbranosti operaterja,kot je to na primer test šumnosti.Slika 11. Test šumnosti4 ZakljuÏekV podjetju Danfoss temelji procesmontaže kompresorja na 100-odstotnikontroli vsake izvedene operacije.Quality assurance in thecompressor-assemblyprocessAbstract: Producing hermeticalcompressors for householdappliances involves large-scaleproduction. Danfoss Compressorsd.o.o. produces 5 millioncompressors per year and covers5% of the needs of the globalmarket. Customer demands resultsin highly energy-optimisedproducts, where the numberof orders is rapidly increasing.Global players are setting therules for quality - it has become asynonym without the need to sayanything. Danfoss has developedhis own Quality Assurance Module,which is rounding up all theproduction processes, includingthe final customer. The efficiencyof such a module is representedby the assembly process for thehermetic compressor.Key words: Hermetical Compressor,Energy optimisation, QualityAssurance Module, Quality Circles,Assembly process,Žal ni mogoïa avtomatizacija vsehmontažnih operacij in je kakovost ševedno odvisna od sposobnosti operaterjev.Danfossov model zagotavljanjakakovosti skuša najti optimalno potGlede na tehniïne karakteristike inzanesljivost je Danfoss dosegel inohranja status svojih izdelkov v srednjemoziroma zgornjem kakovostnemrazredu.Literatura[1] Quality Control Circles, DanfossHC Standard 502G011, 2007.Ventil 14 /2008/ 3263

FLUIDNA TEHNIKAGibanja na tržišču fluidne tehnikeDarko LOVRECKakšno je stanje na podroïju strojegradnje v Evropi? Kakšna je klima v podjetjih? Kakšne so tendence in gibanjana podroïju strojegradnje in fluidne tehnike? Ali imajo strokovna združenja kakšen vpliv na dogajanje?… Takšnain podobna vprašanja si zastavljamo vsi, ki smo na kakršen koli naïin vpeti v dogajanje na podroïju strojegradnje,še posebej fluidne tehnike. Na ta in na podobna vprašanja je poskušal odgovoriti gospod Christian H. Kienzle,predsedujoïi Strokovnega združenja za fluidno tehniko, ki deluje pod okriljem VDMA – Združenja nemškestrojegradnje. Gospod Kienzle, sicer tehniïni vodja podjetja ARGO-HYTOS GmbH, je omenjena razmišljanjain dejstva podal v okviru svojega otvoritvenega govora na mednarodni strokovni konferenci 6. IFK 2008 aprila vDresdnu v Nemïiji. Razmišljanja se sicer navezujejo na nemško strojegradnjo in podroïje fluidne tehnike, ki jes slabimi 5 milijardami evrov prometa, ki jih ustvari 27.000 zaposlenih, svetovni prvak na tem podroïju. Zaraditega so te informacije glede dogajanj v Nemïiji zanimive tudi za celotno Evropo in tudi za našo branžo.Svojo prvo misel v nagovoru je gospodKienzle namenil prisotnim študentomz razliïnih evropskih univerz, ki so selahko brezplaïno udeležili letošnjekonference, kajti ravno v strokovnempodmladku, kot se je izrazil, je prihodnostbranže, prihodnost podjetij instroke nasploh. Ali vidijo mladi ljudjekot ïlani nekega podjetja možnostsvojega strokovnega razvoja in svojoprihodnost? îe je odgovor pritrdilen,potem bo svojo prihodnost imelo tudipodjetje. Pri tem pa je posebej pomembnaklima, ki vlada v podjetju,ïe je ta ugodna, predstavlja osnovotehnološke prednosti in njegoveganadaljnjega razvoja. Zato bo marsikjepotrebna sprememba miselnosti, kerje po mnenju g. Kienzla sožitju delavcevv podjetju treba dati prednostpred domnevno uporabo vrhunskihtehnologij.Veliko težje pa je vzpostaviti mreženjepodjetij in se uspešno prilagajatidružbenopolitiïni situaciji. Ravnona teh podroïjih pa so še skriti velikipotenciali, ki jih Nemïija kot ena vodilnihin uspešnih evropskih gospodarstevže uspešno izrablja – ljudjein tehnika : tehnika in ljudje.Pri tem se je navezal na prispevek,pred kratkim objavljen v reviji FinancialTimes, vezan na stanje gospodarstvav Nemïiji in Evropi. Avtorprispevka, vodilni ekonomist Bankof America, gospod Gilles Moëc jetam zapisal, da v Ameriki vse veïproizvodnih delovnih mest izginja.Podobno, vendar v veliko manjšimeri, je to opazno povsod v Evropi,razen v Nemïiji, ki se ji je uspelo stehnološko visoko razvitimi proizvodiupreti tem trendom. Vzrok je vdoseganju nižjih stroškov na enotoproizvodov v zadnjih letih, kar jepoveïalo konkurenïnost – slika 1.K pozitivnim gibanjem in rasti sopripomogli boljša politika nagraje-vanja, poveïana neto kupna moïter ok. 100.000 novih ustvarjenihdelovnih mest, vkljuïno z delavci, kiso zaposleni za doloïen ïas – takorekoï najeti.Po napovedih VDMA bo tudi vletošnjem letu v strojegradnji ustvarjenihnovih 10.000 delovnih mest,seveda ïe bo ustrezna kvalificiranadelovna sila sploh na razpolago.Delo za doloïen ïas ne predstavljasamo pomembnega »ventila« vgospodarstvu, temveï je uspešenukrep in priložnost, da se jo kasnejepritegne na kvalitetna delovna mestav strojegradnji oz. industriji nasploh,pri tem pa ti najeti delavci države nestanejo niti evra. Dejansko jih je zatoDoc. dr. Darko Lovrec, univ.dipl. inž., Univerza v Mariboru,Fakulteta za strojništvoSlika 1. Gibanje stroškov na enoto proizvoda v NemÏiji264 Ventil 14 /2008/ 3

FLUIDNA TEHNIKABranže kot strojegradnja so bile potisnjenev predalïek z domnevnomanjšim potencialom razvoja zaradisvoje razvojnoraziskovalne dejavnostioz. zaradi strahu konkurenïnostis strani Kitajske in Indije. Vendarprevladuje mnenje, da je strojegradnjav resnici veliko bolj inovativna,kot kažejo študije kvot ïiste razvojnoraziskovalnedejavnosti velikihraziskovalnih inštitucij. Dejanskainovativnost branže in industrije pa vNemïiji ne temelji na osnovi baziïmedjanuarjem 2006 in decembrom 2007Slika 2. Razmerje med stalno zaposlenimi in zaposlenimi za doloÏen Ïaspotrebno obravnavati »kot božji dar inne kot prekletstvo«.V nemški strojegradnji je najmanj polovicadelavcev, ki so bili zaposlenihza doloïen ïas oz. so najeti, kasnejev vsakem ïetrtem podjetju sklenilodelovno razmerje za nedoloïen ïas(glede na anketo VDMA). Iskalcevzaposlitve, ki bi bili že kvalificirani zadoloïeno delo in bili takoj na razpolago,je namreï vedno manj.ekspertna komisija za razvoj in inovacijezvezne vlade, sicer pritrjuje,da Nemïija dosega dobro pozicijopredvsem zaradi svoje uspešne »OldEconomy« – v katero spadajo strojegradnja,avtomobilska in kemijskaindustrija ter elektrotehnika, vendarpoudarja, da je konkurenïnost potrebnograditi na potencialnih trgih.Pri tem pa gre za vlaganje ogromnihvsot denarja v baziïne raziskave int. i. vrhunske tehnologije (predvsemv razvoj komunikacijske tehnike,letalsko in vesoljsko industrijo, farmacevtskoin biotehniko itd.). Obtem se je postavilo vprašanje, ali nebi bilo namesto teh ogromnih vlaganjdrugam smotrneje pospeševatiin jaïati moï lastne industrije kot paodpravljati doloïene slabosti, npr. žepred leti zaigrane možnosti na podroïjuteh t. i. visokih tehnologij, priïemer se »dober« denar razmetavaza »slabega«. Kot primer je bilo izpostavljenopodjetje Nokia Bochum(kot tuje podjetje), ki je sámo dobilo10 milijonov evrov zveznih sredstevza razvoj, medtem ko je preostalih6.000 nemških podjetij dobilo skupajvsega 40 milijonov evrov! Odtod oïitek vladi, da razmetava zdenarjem branže, ki ga je uspešnoustvarila s svojim delom.Bodoïnost Evrope – naša bodoïnost– je vsekakor v »inteligentni«proizvodnji. îetrtina vse ustvarjenevrednosti se nanaša na predelovalnoindustrijo. Vzrok temu je vsesplošenkliše oz. mnenje, da izdelovalnaindustrija nima veï nobene prihodnosti.Ravno nasprotno. Nemškastrojegradnja je dokazala, da ima tabranža velik potencial in je sposobnaustvariti donosna delovna mesta.Rezultati raziskave, ki jo je opravilaOECD (Organisation for EconomicCo-operation and Development – Organizacijaza gospodarsko sodelovanjein razvoj), prikazani na sliki 3,potrjujejo besede gospoda Moëca. Vzadnjih letih izkazuje pozitivno rastsamo Nemïija. Vzroki so v visokitehniïni ravni strokovnih delavcevin inženirjev, v številu inovacij terzelo samozavestni družbenopolitiïniklimi. Ekspertiza, izdelana na osnoviraziskav, ki jih je v marcu opravilaVentil 14 /2008/ 3Slika 3. Deleži na mednarodnem trgu gospodarstva (vkljuÏno z energijo) vbrutodružbenem proizvodu v %nih raziskovalnih projektov, saj je vNemïiji kar 90 % podjetij, ki imajomanj kot 250 zaposlenih. Ta podjetjapogosto nimajo razvojnih oddelkov,so pa tam zaposleni razvojni inženirjiin konstruktorji zelo aktivni v stalnemprocesu izboljšav, ki predstavlja integracijoznanj z razliïnih podroïij265

FLUIDNA TEHNIKAK temu je veliko prispevalo tudi Strokovnozdruženje za fluidno tehniko,ki je bilo v zadnjih dveh letih zelo aktivno,saj je inovacijsko in tehnološkokompetentnost dolgoroïno postavilona stabilna tla. Združenje je izvedloin analiziralo obsežno in hkrati poglobljenostrateško raziskavo svojegapoložaja in branže, tudi npr. kakšneso dejanske kapacitete fluidne tehniketako doma kot tudi njihovih podjetij vtujini. Celotna vsota denarja, ki je bilanamenjena raziskavam na podroïjufluidne tehnike, je znašala 6 mio.evrov, pri ïemer se je 1 mio. sredstevobrnil preko raziskovalnega skladaZdruženja fluidne tehnike Nemïije.Slika 4. Delež inženirjev v strojegradnji v 2007: stalen trend rastiZdruženje je še slabo leto nazaj imelo40 ïlanic. Pred dvema letoma sopriïeli z naïrtno akcijo jaïanja svojepozicije, še posebej moïnejšegaangažiranja v okviru raziskovalnegafonda. V predsedstvu združenjaso skupaj s predsedujoïim in predstavnikomraziskovalnega fondastroke – senzorike, elektronike, informatike,ki jih uporabljajo za modernein boljše proizvode. Od tod tudizahteva, ki jo naslavljajo na svojepolitike: »Namesto smešno nizkepodpore naj vlada vraïa prisluženidenar nazaj v branžo, tja, kjer je tudinastal, in naj se preneha igrati igrice,imenovane Nano in Bio!«Inovacijsko moï Nemïije je mogoïeprepoznati po tem, da njenastrojegradnja zaposluje daleï najveïinženirjev, pri ïemer je opazennenehen trend rasti – slika 4. Samona podroïju raziskav in razvoja vstrojegradnji je aktivnih 70.000 ljudi,skupaj še v ostalih vejah industrije pakar 300.000 razvojnih inženirjev.Slika 5. Gibanje prihodka v obdobju1980–2008: strojegradnja, fluidna tehnika,hidravlika, pnevmatikaTako je strojegradnja pravi nemškimotor inovacij, pri ïemer podroïjefluidne tehnike zavzema prav posebenpoložaj. Zato se ne gre ïuditidejstvu, da so še posebej dobaviteljistrojegradnje zmagovalci globalizacije,ki že leta dvigujejo zaposlenost.To še posebej velja za podroïje fluidnetehnike, ki je v zadnjih dveh letihdosegla porast zaposlenih od 27.600na skoraj 32.000, kar predstavlja plusveï kot 4.400 zaposlenih.Slika 6. Gibanje prihodka in naroÏil za hidravliko v obdobju januar 2003 dofebruar 2008 v 1.000 evrih266 Ventil 14 /2008/ 3

FLUIDNA TEHNIKAoblikovanje in izvedbo promocijeinženirstva. Nadaljnja skrb sta tudirast in ureditev podroïja dodatnegastrokovnega izobraževanja. Tako zanaslednje leto naïrtujejo izdajo t. i.Šolskega atlasa fluidne tehnike, ki boomogoïil bolj transparenten preglednajrazliïnejših ponudb vsebin in oblikizobraževanja s podroïja fluidne tehnike.Na ta naïin z zaupanjem zrejo vprihodnost in so prepriïani v obïutnorast in veïanje svojega potenciala natem strokovnem podroïju.Kakšna pa so dejanska gibanja napodroÏju fluidne tehnike?Slika 7. Prihodek in naroÏila za pnevmatiko v obdobju januar 2003 do februar2008 v 1.000 evrihBranža je v letu 2007 v Nemïijidosegla novo rekordno vrednostprof. dr. Feuserjem in dr. Postom razvilistrategijo rasti fonda združenja.Odloïili so se, da bodo poveïali prispevekza, reci in piši, 50 % in v naslednjihpetih letih vsako leto še za dodatnih10 %! Na ta naïin so svoje raziskovalneaktivnosti prenesli na velikovišji finanïni nivo. Tako so se približalisvojemu cilju 3 mio. evrov, karpredstavlja najmanj dvojno vrednostsredstev, ki jih dobivajo univerze zakonkurenïne raziskave.Hkrati so priïeli tudi reklamno ofenzivov okviru svoje branže, ki je žepokazala uspeh – združenju se jepridružilo še štirinajst aktivnih novihïlanov – podjetij. Poleg tega je vzvezi s tem potrebno omeniti, da sookrepili sodelovanje z Združenjemza mobilne delovne stroje, predvsemna podroïju raziskovalne mreže, sajje ta branža pomemben odjemalecin uporabnik proizvodov fluidnetehnike. Rezultat sodelovanja je tudistrokovna revija za mobilne stroje innaprave, ki je zaïela izhajati letos– Mobile Maschinen, v sodelovanjuz univerzo v Karlsruheju pa so izdalivodnik po podroïju mobilnih delovnihstrojev: Mobima-Roadmap(Roadmap Mobile Arbeitsmaschinen).Ventil 14 /2008/ 314 % 20 % 17 % 25 % 37 % 32 %9 % 10 % 10 % 9 % 9 % 9 %23 % 24 % 24 % 14 % 13 % 14 %17 % 13 % 15 % 16 % 11 % 14 %10 %6 %Slika 8. Promet na podroÏju hidravlike in pnevmatike v številkahV pripravi je podoben vodnik tudiza podroïje industrijske hidravlikein pnevmatike. VDMA skrbi tudi zavisoke šole in fakultete, sodeluje vsmislu snovanja kvalitetnih študijskihprocesov, pa naj gre za uïne vsebinebachelor ali master bolonjskegaštudijskega programa ali pa samo zaprometa – 6,3 mrd. evrov – slika 5.V primerjavi s preteklim obdobjem,Slika 9. Gibanje naroÏil po posameznih odjemalcih panoge za obdobje januar–december2007/06 v procentih267

FLUIDNA TEHNIKAprenaša neposredno v prihodek. Tudiprojekcija za leto 2008 predvidevapoveïanje prihodka: za 10 %vhidravlikiin 6 % v pnevmatiki.Slika 10. Vpliv posameznih ovir pri proizvodnji, izražen v %In kateri so najveïji odjemalci proizvodovin uslug s podroïja fluidnetehnike? Kot je razvidno na podlagigibanja naroïil, prikazanih na sliki 9,je strojegradnja s svojimi 19 % porastav zadnjem letu zelo uspešna. Kotkažejo številke, so za branžo sedajrožnati ïasi. Podobni obeti veljajotudi (vsaj) za prihodnje leto.v katerem je bila pnevmatika v prednostipred hidravliko, se je to stanjesedaj obrnilo. Vzrok je v veliko veïjirasti na podroïju strojegradnje, kise ukvarja z energijo in surovinami– Heavy-Duty-aplikacije, podobnokot jo je imela pnevmatika na primarnempodroïju avtomatizacije.Na podlagi gibanja naroïil za hidravliko,prikazanih na sliki 6, jerazvidno, da se branža giblje naprotisvoji novi absolutni vrednosti, kardokazuje tudi trend v zadnjih mesecihletošnjega leta. V februarju je bilzaradi manjšega števila delovnih dnisicer manjši upad, vendar je bila žev naslednjem mesecu, v marcu 2008,dosežena nova rekordna vrednost.Podoben trend lahko zasledimo tudina podroïju pnevmatike. Zanjo jeznaïilna vseskozi solidna, skorajenakomerna rast – slika 7.Poglejmo ta gibanja podrobneje še vštevilkah – slika 8. V preteklem letuSlika 11. Gibanje števila zaposlenih v zadnjih desetih letihje promet na podroïju hidravlikeporasel za 17 %, pri pnevmatiki paza 10 %. Gibanje naroïil pri hidravlikibeleži poveïanje v višini 32 %in pri pnevmatiki (le) 9 %, vendar pata svoja vhodna naroïila pravilomaTakšna gibanja seveda povzroïajozelo veliko izkorišïenost vseh razpoložljivihkapacitet. To se že ïuti vvsakdanu podjetij. Izkorišïenost se jev zadnjem letu približala 95 % maksimalneizkorišïenosti, kar je za 10 %veï kot pred desetimi leti. Ovire, ki sepojavljajo pri proizvodnji, so predvsemrazpoložljive kapacitete podjetij– gre za razpoložljivost materiala,delovne sile in strojev, nikakor pa nenaroïil (slika 10).Kot je bilo omenjeno na zaïetku,je situacija pri zaposlovanju na podroïjustrojegradnje v Nemïiji zelopozitivna, saj je skupaj z zaposlenimiza doloïen ïas prviï preseglamejo milijon zaposlenih – slika 11.Strojegradnja je tako eden najveïjihdelodajalcev v Nemïiji.Slika 12. Gibanje domaÏih naroÏil in poslovna klima v predelovalni industrijiPoglejmo še poslovno klimo predelovalneindustrije. Poslovna klima268 Ventil 14 /2008/ 3

FLUIDNA TEHNIKATako bi lahko zakljuïili: strojegradnjiin z njo ozko povezani fluidni tehnikise obetajo dobri ïasi. Zaradi vpetostiv evropski prostor in povezanosti znemško strojegradnjo lahko trdimo,da bomo te pozitivne trende, poslovnoklimo in uïinke obïutili oz. jihže obïutimo tudi v Sloveniji. Vsajv prihodnjem obdobju. To se kažein potrjuje v tem trenutku v popolnizasedenosti kapacitet nekaterih našihpodjetij, ki delujejo na podroïju fluidnetehnike. Zaostanek je v Slovenijimoï zaznati le na podroïju delovanjain aktivnosti strokovnega združenja natem podroïju.ViriSlika 13. Gibanja na podroÏju proizvodnje strojevin indeks priïakovanj vlagateljevin analitikov so se v Nemïiji protipriïakovanjem in napovedimizboljšali. Ekonomisti so sicer v povpreïjupriïakovali padec na vrednost–45, vendar teh napovedi analitikovna podlagi predhodno prikazanihkazalcev gibanja na podroïju strojegradnjeni ïutiti – slika 12.In še prognoza. Nemška strojegradnjaje podala za leto 2008 optimistiïnoprognozo: +5-odstotno rast v letu2008. Kot je razvidno s slike 13, jeod leta 2004 dalje moï zabeležitinenehno dinamiïno rast, kakršne jebila industrija nazadnje deležna obkoncu 60. let.[1] http://www.vdma.org/wps/portal/Home/en[2] www.fluid.vdma.org/[3] http://www.ifo.de/portal/page/portal/ifoHome[4] http://www.mobima.uni-karlsruhe.de/288.php[5] http://fachmedien.net/branche/news--berichte---objekte/vereinigte-fachverlage-launchenmobile-maschinen.htmlVentil 14 /2008/ 3269

IZ PRAKSE ZA PRAKSOProjektiranje kompaktnihhidravličnih sistemov*Denis BOŽIČ, Aleš BIZJAK, Robert JURCAIzvleÏek: Hidravliïni sistemi omogoïajo prenos velikih moïi ob uporabi relativno majhnih sestavin. Ravnota zgošïenost pa predstavlja eno bistvenih prednosti hidravlike, ki se izkaže v razliïnih aplikacijah tako napodroïju mobilne kot tudi industrijske hidravlike.V prispevku so prikazane metode projektiranja kompaktnih hidravliïnih sistemov, ki pa se ne omejujejo le naserijske ali ponavljajoïe se proizvode, kjer se nekoliko veïji vložek v zasnovo posebnega proizvoda lažje povrne,temveï se izvajajo tudi na posamiïnih projektih, ki so zasnovani po posebnih zahtevah. Proces projektiranjaje zato podprt s sodobnimi programskimi orodji, ki v precejšnji meri avtomatizirajo tako snovanje hidravliïnegasistema kot tudi pripravo dokumentacije in programov za njegovo izdelavo. Tipiïen primer je zasnova posebnegahidravliïnega krmilnega bloka in njegova izdelava na CNC-obdelovalnem centru.V nadaljevanju je predstavljenih nekaj konkretnih primerov s podroïja industrijske in mobilne hidravlike, kjer jebila kompaktna gradnja še posebej zaželena.KljuÏne besede: hidravliïni sistemi, kompaktna gradnja, 3D-modelirniki,1 UvodKontroliran prenos energije na relativnomajhnem prostoru je ena bistvenihprednosti hidravliïnih sistemov, ki jetudi pripomogla k prodoru hidravlikena najrazliïnejša podroïja njeneuporabe. Brez veïjega truda lahkopoišïemo primere v mobilni tehniki,kot so gradbeni stroji, kmetijska mehanizacija,plovila, cestna in komunalnavozila, kjer hidravliïni pogoni omogoïajoširoko funkcionalnost ob zeloomejenih prostorskih možnostih.Podobno je na podroïju stacionarnetehnike, kamor uvršïamo industrijskestroje in razne druge nepremiïne naprave.Kompaktna zasnova hidravliïnihsistemov se izpostavlja tako primanjših strojih in napravah kot tudi priveïjih strojih in postrojenjih. Željo poDenis Božiï, inž., mag. Aleš Bizjak,univ. dipl. inž., Robert Jurca,inž., Kladivar Žiri, d. d., Žiriïim boljši izrabi prostora zasledimopraktiïno v vsakem primeru, polegtega pa dobra konstrukcijska zasnovahidravliïnega sistema ugodno vplivaše na zanesljivost delovanja in enostavnostvzdrževanja.Mobilni stroji se naïeloma izdelujejov bistveno veïjih serijah kotstacionarni, kar vpliva tudi na konstrukcijskepristope pri snovanju hidravliïnegasistema. Pri prvih zatoveïinoma zasledimo posebne sestavine,ki so posebej zasnovane zadano aplikacijo in v veïini primerovzdružujejo veï funkcij (slika 1).Slika 1. Primer posebnega ventila spodroÏja mobilne hidravlikeHidravliïni sistemi s podroïja industrijske(stacionarne) hidravlike so vnajveïji meri prilagojeni zahtevamtoïno doloïenega stroja in se izdelujejokot individualni projekti, ki sele redko v celoti ponavljajo. Zato setu veïinoma uporabljajo sestavine,ki so na razpolago na tržišïu. Izdelatikompakten hidravliïni sistem ssplošno razpoložljivimi sestavinamipa pomeni izbrati takšne sestavine,ki so za dano aplikacijo z vidika prostorskihzahtev ïim bolj optimalne,in jih seveda v tem smislu tudi vgraditi.V nadaljevanju bo prikazan procesdela podjetja Kladivar pri snovanjuhidravliïnih sistemov, sestavljenih izsplošno razpoložljivih sestavin, in zagotavljanjukompaktne zasnove tudipri projektih, kjer se izdeluje manjšeštevilo ali celo le en sam proizvod.Izpostavljena bo predvsem kompaktnazasnova krmilnega dela (slika 2),torej izbor ventilov in njihove povezave,medtem ko se ostalih sestavinne bomo lotevali, saj bi posegli v270 Ventil 14 /2008/ 3

IZ PRAKSE ZA PRAKSOSlika 2. Primer posebnega krmilnegablokametode splošnega konstruiranja (npr.rezervoarjev) ali na podroïja, ki jih vKladivarju ne obvladujemo (npr. konstrukcijskespremembe batnih ïrpalk).2 Projektiranje in izdelavahidravliÏnega sistemaPri izdelavi hidravliïnih sistemovje znotraj Kladivarja vkljuïenih veïprocesov (slika 3). Hidravliïni sistemse zasnuje v procesu projektiranja,kjer se projekt oblikuje v tesnem sodelovanjuz odjemalcem oziroma znjegovimi zahtevami. Ob naroïilu seprojekt pripravi za izvedbo oziromaza izpolnitev naroïila. Projekt moraupoštevati zmožnosti dobave nabavljenihproizvodov ter tehnološkezmožnosti in proizvodnje.Slika 4. Izdelava na CNC-obdelovalnemcentruSlika 3. Procesi, vkljuÏeni pri izdelavi hidravliÏnih sistemovvljanju kompaktno zasnovanih hidravliïnihsistemov in posebnih krmilnihblokov. Vsak krmilni blok, ne glede nato, ali se izdeluje veïja serija ali le posamiïnikos, je izdelan na CNC-obdelovalnemcentru (slika 4), ki zagotavljaustrezno kakovost izdelave. To pa tudiZmožnost izdelave proizvodov poposebnih zahtevah kupcev je ena pomembnihkonkurenïnih prednosti, kiima zelo velik vpliv tudi pri zagotapomeni,da mora biti za proizvodnjopripravljena vsa ustrezna dokumentacija,od tehniïne risbe do CNC-programa,ter zagotovljena ustrezna sledljivost.Tovrstna priprava proizvodnjepa zahteva precejšnje angažiranjestrokovnega osebja in pri maloserijskihin posamiïnih proizvodih predstavljatudi velik delež stroškov. Zatoje v nadaljevanju opisana uporaba ekspertnihprogramskih sistemov kljuïnegapomena pri odzivnem in konkurenïnemzagotavljanju kakovostnihkompaktnih hidravliïnih sistemov terkrmilnih blokov.3 Programska orodjaV nadaljevanju bodo predstavljenasodobna programska orodja, ki sev Kladivarju uporabljajo za izdelavokompaktnih hidravliïnih sistemov.Od zamisli in zasnove sistema,preko hidravliïne sheme in vse dokonïnega izdelka:– Hydraw 410: je integriran kotdodatek v Microsoft Visio, uporabljase za izdelavo hidravliïnihshem sistema,– MDTools 910: je integriran kotdodatek v 3D-modelirnik Solid-Works, uporablja se za modeliranjeohišij blokov hidravliïnegasistema,– Camit 2.0: je samostojen programza popolno tehnološko rešitevmodeliranega hidravliïnega bloka.Skupaj z MasterCAM-om seuporablja za izdelavo NC-kodeohišij blokov.3.1 HyDraw 410Programski paket Hydraw 410 je dodatek(plug in), integriran v MicrosoftovVisio, ki se uporablja za izdelavo tudiSlika 5. Potek izdelave kompaktnega hidravliÏnega sistema (bloka)Ventil 14 /2008/ 3271

IZ PRAKSE ZA PRAKSONa sliki 6 je prikazan primer hidravliïnegabloka, modeliranega z uporabohidravliïne sheme, izdelane vprogramu HyDraw.3.2 MDTools 910MDTools 910 se uporablja za 3Dparametriïnomodeliranje ohišij blokov.Je »Plug-in« dodatek v okolju3D-modelirnika SolidWorks. Omogoïahitro in enostavno modeliranjehidravliïnega bloka z uporabo vsehinformacij o sestavinah in mreži povezavmed posameznimi sestavinamiv hidravliïni shemi iz prej navedenegaprograma Hydraw 410.Slika 6. Modeliranje bloka z uporabo programa HyDraw 410najzahtevnejših hidravliïnih shem.Zagotavlja nam enostavno izdelavosheme po sistemu “Pick & Place” invsebuje obsežno knjižnico t. i. pametnihsimbolov za industrijsko in mobilnohidravliko. Povezovanje simbolovje enostavno: preprosto povežemozahtevano zaïetno in konïno toïkona simbolu.Simboli v knjižnici so izdelani poISO-standardu. Knjižnica vsebuje ževeliko standardnih simbolov in omogoïadodajanje in shranjevanje novihsamostojnih in sestavljenih simbolov.Posamezen simbol lahko nosiinformacijo za eno ali veï sestavinistega tipa (varnostni ventil, prikljuïnaplošïa, …) iz informacijskegasistema podjetja. Želeno sestavinov shemi tako enostavno izberemoiz ustreznega menija in s tem hkrativnesemo tudi podatke za kosovnico.Za vsako sestavino posebej: vsebujenjen simbol, tudi podatke o vgradnjioz. tipu izvrtine za hidravliïniblok, razliïne karakteristike (velikostventila, prikljuïna napetost, ...), pripnemopa lahko tudi kataloški listin vpišemo morebitne ostale internepodatke.Hydraw omogoïa tudi avtomatskooštevilïenje dodanih sestavin, roïnooznaïevanje vhodnih in izhodnihprikljuïkov bloka, vse to pa se lahkoprenese na model bloka in avtomatskoobnavlja v primeru spremembe,tako da nimamo skrbi glede identiïnostioznak v hidravliïni shemi inbloku. Glavne izhodne informacijeHyDrawa, ki jih bomo potrebovali vMDTools-u za modeliranje bloka zahidravliïni sistem, so torej:– informacija o vstavljeni sestavinioz. sestavinah v bloku,– oznake vhodnih, izhodnih in merskihprikljuïkov na bloku,– avtomatsko procesirane mreže povezavmed sestavinami in prikljuïkina bloku, ki se razliïno obarvajo.V fazi modeliranja lahko med glavneinformacije o sestavinah štejemologiïno, hidravliïno in tehnološkoknjižnico vgradnih izvrtin (slika 7),tako da dodane izvrtine na blokudejansko niso samo skupek geometrije,ampak med sabo povezanacelota, nadzorovana vsak trenutekmodeliranja. Velika knjižnica izvrtin,ki je razdeljena po posameznihproizvajalcih, je že dodana v osnovniprogram, lahko pa izvrtine samiizdelamo s posebnim samostojnodelujoïim modulom in dodajamo vsvoje knjižnice. Dodatna informacijav fazi modeliranja je definicijahidravliïnih mrež, procesirana v hidravliïnishemi v programu HyDraw.Obarvane hidravliïne mreže so lepoSlika 7. Prikaz informacij vgradne izvrtine sestavine272 Ventil 14 /2008/ 3

IZ PRAKSE ZA PRAKSOvidne na slikah. Ta informacija jekljuïnega pomena pri povezavahmed sestavinami v hidravliïnembloku.Vsaka povezava med sestavinami,pa naj si bo narejena neposrednomed sestavinami ali pa z dodatnimitehnološkimi izvrtinami, se takojavtomatsko obarva v vnaprej definiranobarvo posamezne mreže.Barvno oznaïene izvrtine in barvnooznaïene povezave in mreže mednjimi omogoïajo boljšo preglednost.Tako sledimo pravi povezavi inimamo takojšnjo vizualno kontrolo.S tem precej zmanjšamo možnostnapak oziroma nepravilnih povezavmed sestavinami.Izvrtine na hidravliïnem bloku enostavnododajamo na želeno ploskevbloka. Dodane izvrtine je mogoïeenostavno premikati, kopirati alimenjati med seboj po ploskvah bloka.Izvrtine, tudi tehnološke, lahkododajamo na blok tudi pod kotom.Dimenzije in material bloka doloïamoroïno ali pa ga izberemo izdomaïe knjižnice glede na standardnozalogo. Blok je v fazi modeliranjamogoïe kadarkoli poveïati alizmanjšati na poljubni koordinatnistrani (slika 8).Program MDTools nam omogoïazelo hitro izdelavo 2D-tehniïne dokumentacije.Ko doloïimo meriloin velikost papirja, vnesemo blok vrisbo. Izvedemo lahko samodejnokotiranje bloka, zaïnemo s procesiranjemtabele izvrtin z vsemi potrebnimipodatki in parametri. Ko risboopremimo še s potrebnimi interniminavodili in opombami, je tehniïnadokumentacija konïana.Med procesom modeliranja hidravliïnegabloka lahko z uporaborazliïnih poroïil modeliranje kontroliramo,najbolj obsežen je t. i.Design Report [2]. V tem poroïiluso podana odstopanja in informacijeo:– stanju povezav v hidravliïni mreži– izpiše križanja napaïnih izvrtinoz. hidravliïnih mrež v bloku;– celotni mreži povezav med sestavinamiin prikljuïki;– debelini materiala – izpiše vsakritiïna mesta, kjer je debelinamateriala med izvrtinami ali medizvrtinami in zunanjimi ploskvamipod želeno mejo;– nepovezani mreži v bloku –izpiše slepe, nepovezane povezavemrež v hidravliïnem bloku.Slika 9. Prikaz poroÏila “Design Report”Zelo moïno dodatno orodje v MD-Tools-u, ki nam prihrani veliko ïasapri risanju sestava hidravliïnegasistema, je možnost avtomatiïneizdelave sestava hidravliïnega blokas samo nekaj kliki na miško, toje t. i. vmesnik »Assembly interface«[2] (slika 10). Z njim v opciji modeliranjasestava izvrtinam na blokudoloïimo ustrezne 3D-sestavine(ventile) iz domaïe knjižnice. Gledena definirane geometrijske relacijena izvrtini in sestavini se samodejnoopravi poravnavanje med njima povseh treh prostorskih oseh.Slika 8. Spreminjanje dimenzij hidravliÏnega blokaVentil 14 /2008/ 3Ob zakljuïku procesa modeliranjazmodelirani blok prenesemo v ustreznoobliko datoteïnega zapisa.xml, ki jo lahko sprejme programza tehnološko obdelavo Camit. Takosmo z enim klikom miške opraviliprenos informacij v Camit in zagotoviliustrezno obdelavo hidravliïnegabloka še s tehnološke strani.273

IZ PRAKSE ZA PRAKSO3.2 Camit 2.0Camit 2.0 je programsko orodje zatehnološko obdelavo hidravliïnegabloka, v povezavi s programom MasterCampa lahko avtomatsko izdelamoNC-kodo (slika 11).Slika 10. Primer izdelave sestava hidravliÏnega bloka v »Assemblyinterface«Camit pridobi vse potrebne informacijeiz ene same datoteke, zapisa.xml, ki smo ga ustvarili v programuMDTools. V Camitu tehnolog ustvarivrstni red tehnološke obdelave posameznihploskev bloka in doloïikoordinatna izhodišïa za ploskvebloka. Pregleda oz. dopolni ali spremeniposamezne tehnološke operacijena izvrtinah posameznih sestavin.Tako si tehnolog lahko sprotiustvari tehnološko bazo z vsemipotrebnimi podatki orodja (premer,dolžina, obrati, podajanje, ...) za posameznoizvrtino.Slika 11. CAMit procesni diagram [3]274 Ventil 14 /2008/ 3

IZ PRAKSE ZA PRAKSOPo obdelavi tehnolog izdela procesninaïrt, ravno tako v obliki datoteke tipa.xml, ki se izvozi v program Master-Cam. V MasterCamu se opravi kontrolaoz. simulacija vseh tehnološkihoperacij na hidravliïnem bloku in pouspešnem pregledu postprocesira NCkodaza konkretne CNC-obdelovalnestroje. Ravno tako se lahko, po izbiriv meniju, postprocesirajo podatki vobliko datoteke tipa .csv, v katerem sozajeti podatki o ïasih izdelave posameznihtehnoloških operacij, potrebnihza kalkulacijo cene, in podatkiorodne liste za hidravliïni blok.4 Primeri izdelavhidravliÏnih sistemovSlika 12. Tehnološka obdelava hidravliÏnega bloka v CamituNa slikah 14 in 15 so prikazani primeritako zasnovanih kompaktnihhidravliïnih sistemov.Na sliki 14 je prikazan kompaktnihidravliïni sistem, njegova hidravliïnashema, izdelana v HyDrawu, inpripadajoï hidravliïni blok, izdelanv MDToolsu. Blok vsebuje vse povezavein omogoïa vgradnjo razliïnihsestavin na majhnem prostoru. Tu souporabljeni patronski ventili.Na sliki 15 so prikazani trije primerikompaktnih hidravliïnih blokov, kidelujejo kot podsestav razliïnih hidravliïnihsistemov.5 ZakljuÏekSlika 13. Simulacija strojne obdelave v MasterCamuZ uporabo opisanih programskih orodijsmo vsekakor poveïali konkurenïnostnašega podjetja. îas modeliranjahidravliïnega bloka je sedajprecej krajši, s tem pa smo tudi poveïaliproduktivnost tako proizvo-Slika 14. Primer kompaktnega hidravliÏnega sistemaVentil 14 /2008/ 3275

IZ PRAKSE ZA PRAKSOSlika 15. Primeri kompaktnih hidravliÏnih blokovdnje kot tudi strokovnega osebja, kisodeluje v pripravi dokumentacije. Spovezavo omenjenih orodij je že vfazi predkalkulacije možno enostavnoizraïunati predvideni ïas izdelavebloka in s tem zagotoviti hitre intoïne podatke za stroškovno ovrednotenjeobravnavanega hidravliïnegasistema. Zmanjšali smo možnosti napaktako znotraj procesa projektiranjakot tudi znotraj procesov potekanjain izpolnjevanja naroïila. Tu smopredvsem zmanjšali vpliv ïloveškegafaktorja. Priïakujemo tudi, da bodo tuopisani sodobni pristopi pri snovanjuproizvodov bistveno pripomogli knadaljnjemu zagotavljanju zadovoljstvanaših odjemalcev.Literatura[1] Vest, Inc. 2004–2005: HydrawV410 User manual: R2-051101.[2] Vest, Inc. 2006: MDTools 910User manual.[3] Vest, Inc. 2006: Camit 2.0 Usermanual: R1-060902.[4] Mastercam 2003: MastercamVersion 9 Mill/Design Tutorial[5] P. Drexler, H. Faatz 1988:Projektovanje i konstrukcija hidrauliïkihpostrojenja – MannesmannRexroth GmbH[6] W. Gotz 1997: Hydraulik inTheorie und Praxis – Bosch* Prispevek je bil objavljen na konferenciFluidna tehnika 2007 v MariboruDesigning compact hydraulic systemsAbstract: A hydraulic system can produce large power transfers by using relatively small hydraulic componentsand parts. This is one of the major reasons for using hydraulic systems and leads to a wide range of different applications,for example, in mobile hydraulics and in industrial hydraulics. In this article we will present modernmethods for designing compact hydraulic systems, not only for serial manufacture, where you can expect lowerdesign costs, but also for hydraulic systems with special customer specifications and unique projects. The wholeprocess of designing and constructing these compact hydraulic systems is supported by modern 3D softwaretools, which provides the designer with more help in the sense of more automation in the design cycle, from theplanning, through the technical documentations, and on to the tool list for the finished CNC machine. At the endof article there are some concrete examples from industrial hydraulics and mobile hydraulics, where a compactstructure is required.Keywords: hydraulic system, compact hydraulic block, hydraulic scheme, compact design, 3D softwarenadaljevanje s strani 236ISGATEC Dichten – Kleben – Elastomer –Messe & Kongress 2008 (Sejem in kongreso tesnjenju, lepljenju in elastomerih)21.–23. 10. 2008Nürnberg, ZRNOrganizator:– Mesago Messe Frankfurt GmbHTematika:– Izdelovalni in predelovalni stroji– Dozirne in mešalne naprave– Dinamiïno tesnjenje– Elastomerni deli in profilinadaljevanje na strani 283276 Ventil 14 /2008/ 3

Ventil 14 /2008/ 3277

ALI STE VEDELIProtikorozijska zaščita hidravličnih vodovHidravliïni kovinski vodi se pogostouporabljajo v korozivnih okoljih, kilahko odloïujoïe vplivajo na njihovotrdnost. Brez ustrezne protikorozijskezašïite zato njihove popolne funkcionalnostini mogoïe zagotoviti.Najveïkrat se, tako pri hidravliïnihkot pri pnevmatiïnih napravah, uporabljajohladno vleïene jeklene cevipo standardu DIN EN 10 305-4.Takšne cevi se uporabljajo tudi prigradbenih in kmetijskih strojih, vrudarstvu in kemijski procesni industriji,kjer so izpostavljene zelogrobim delovnim okoljem. Brez posebnepovršinske zašïite jeklo takojreagira z okoljem in je izpostavljenogalvanski koroziji.Navadna zašïita takšnih cevi je površinskaprevleka s cinkom. Zašïita selahko izvede npr. z galvaniziranjem,navadno s prevleko debeline 8 do12 μm, vïasih tudi do 15 μm. Cinkovaprevleka dejansko opravlja dvenalogi: prepreïuje neposreden stikjeklene površine z okoljem, soïasnopa deluje tudi kot žrtvovana anoda,ki korodira, preden agresivna sredstvaiz okolja prodrejo do jekla. Sevedalahko korodira do osnovnega materiala.Zato se plast cinka navadnododatno zašïiti. Na voljo sta dve vrstitakšne zašïite: ali s kovinsko plastjo,ki vsebuje krom Cr(VI), ta naïinimenujemo tudi kromatiranje in dajerumeno ali olivnozeleno površino, alis kovinsko plastjo brez kroma Cr(VI),naïin, ki ga imenujemo pasiviziranje,z znaïilno srebrno, modro ali ïrnopovršino. Debelina te plasti je okoli0,5 μm in zagotavlja odliïno dodatnozašïito. Vïasih se aplicira še tretjatesnilna plast površine.Seveda te zašïitne plasti nimajo neomejenegatrajanja. Mehanske obremenitve,posebno krivljenje cevi, lahkopoškodujejo zunanjo kromatiranooziroma pasivizirano plast. Mestomatako lahko pride do korozije cinka, kise pojavlja v obliki bele rje ali belepraškaste obloge. îeprav je bela korozijaindikacija, da je zašïita naïeta, toše ne pomeni, da je cev poškodovana.Pri dodatnem širjenju korozije, tudi nanajmanjših delih površine, pa potemlahko pride do reakcije z okoliškimkisikom ali vodo in do pojava rje naosnovnem materialu. Popolna funkcionalnostcevi je s tem ogrožena.Preverjanje ustreznosti površinskezašïite se opravlja s slano kopeljopo standardu DIN EN ISO 9227.Preskušanec se izpostavi standardnislani kopeli in ob segrevanju se meriïas do prvega pojava bele oz. rdeïerje. Rezultati takšnih preskusov neomogoïajo toïne ocene ïasa zdržljivostizašïite, vseeno pa zagotavljajozanesljiv naïin za primerjalno preskušanjerazliïnih vrst zašïite.Dve vrsti kromaObstaja pomembna razlika medzašïito s kromatiranjem in pasiviziranjem.Kromatirana plast zašïitevsebuje strupeni heksavalentni kromCr(VI), pasivizirana plast pa le trivalentnikrom Cr(III), ki ni strupen. Poevropski direktivi iz julija 2007 je navozilih prepovedana uporaba strupenihsubstanc, kot so heksavalentnikrom Cr(VI), svinec, živo srebro inProtikorozijska odpornost tlaÏnih cevi do pojava bele rje pri uveljavljenihpostopkih zašÏiteNaïin zašïite Vsebnost Cr(VI) [μg/cm 2 ] Odpornost do bele rjerumeno kromatiranje 5–20 > 120 holivnozeleno kromatiranje 10–40 > 140 hmodro pasiviziranje < 0,02 > 24 hvisokokakovostno pasiviziranje < 0,02 > 200 hkadmij. Pomembni izdelovalci takšnihcevi, med njimi tudi poznaninemški Mannesmann Präzisionsrohr,zato izdelujejo le še pasivizirane cevibrez nevarnega kroma Cr(VI).Opravljeni so bili primerjalni preskusiv slani kopeli (glej preglednico),ki so pokazali, da je visoko kvalitetnopasiviziranje lahko tudi najboljuspešna sodobna protikorozijskazašïita, ïeprav zaenkrat še ni standardizirana.Veï informacij na spletni strani:www.mhptubes.dePo H & P 61(2008)2 – str. 17pripravil A. Stušek278 Ventil 14 /2008/ 3

ALI STE VEDELIHidravlično krmiljenje že 50 let uveljavljeno tudi na rečnih ladjahElektrohidravliïno krmiljenje reïnegavlaïilca Cypress je že pred petdesetimileti omogoïalo veliko možnostimanevriranja. Tako je takrat poroïalarevija Hydraulics & Pneumatics vrubriki Uporaba hidravlike. Krmilnistroj je zagotavljal odklon krmila izene v drugo skrajno lego s skupnimkotom 80° v dobrih 10 sekundah.Tudi pri vzvratni plovbi s hitrostjo 9vozlov so bila krmila lahko prekrmiljenav enakem imenskem ïasu.Elektrohidravliïna sistema za glavnoin boïno krmilo sta neodvisna.Vsakega od sistemov napaja elektromotornaïrpalka z moïjo 11 kW.Krmila poganjajo dvosmerni hidravliïnivalji. Vsako krmilo ima vgrajenindikator odklona s ponavljalnikomna poveljniškem mostu. Boïna krmilaimajo neodvisni krmilni sistem, kini povezan z glavnim avtomatskimkrmilnim sistemom. Pri vzvratni plovbiomogoïajo izrabo propelerskegatoka za izboljšanje sposobnosti manevriranja.Vgrajene so ïrpalkes spreminjanjemiztisnnine– variabilnimtokom dobave– in takratnova izvedbaelektro-hidravliïnihservoventilov.Hidravliïniagregat zaboïna krmila pase lahko uporabitudi kot pomožniagregat zaglavna krmila. Spomoïjo elektromagnetnov-krmiljenih ventilov se prekrmiljenjelahko opravlja s poveljniškegamostu.HidravliÏni agregat elektrohidravliÏnega krmilnega sistemareÏnega vlaÏilca CypressPo H & P 61(2008)4 – str. 18A. StušekVentil 27914 /2008/ 3Ventil 14 /2008/ 2793

AKTUALNO IZ INDUSTRIJESlika 4. Nastavitev mehanskih parametrov in omejitevse bodo prenašali med krmilnikomin servoregulatorjem, pa je odvisnood primera uporabe.Za osvetlitev poteka nastavitve soizbrani naslednji krmilni parametriza servoregulator.Izbrani parametri stanja:– P-0-4078 Fieldbus: status word(vodilo, statusna beseda),– S-0-0386 Active position feedbackvalue (aktivna povratna vrednostpozicije),– S-0-0040 Velocity feedback value(povratna vrednost hitrosti),– S-0-0390 Diagnostic messagenumber (številka sporoïila).Skupna dolžina statusnih parametrovje 7 besed (word), zato izberemo izknjižnice »Input 7 words«:– P-0-4077 Fieldbus: control word(vodilo, krmilna beseda),– S-0-0282 Positioning commandvalue (ukazne vrednosti za gibanje),– S-0-0259 Positioning velocity(vrednosti za hitrosti gibanja).Skupna dolžina krmilnih parametrovje 5 besed (word), zato izberemo izknjižnice »Output 5 words«.Servoregulator zahteva, da mora bitikonfiguracija narejena v doloïenistrukturi, kar je razvidno s slike 1. Tostrukturo sestavimo iz knjižnice, ki jev GSD-datoteki RX010107.GSD.S tem je strojna konfiguracija narejena.Da pa bo krmilnik komunicirals servoregulatorjem, je potreben šenaslednji program s slike 2, kigajepotrebno cikliïno klicati.Konfiguracija servoregulatorja IndraDriveNajprej je potrebno nastaviti, katereparametre bo regulator sprejemalin katere oddajal. To nastavimo vprogramu IndraWorks Engineering voknu, ki ga prikazuje slika 3.Komunikacija bi sedaj morala delovati.Nastaviti je potrebno le še naïindelovanja in hitrostne omejitve. V tejaplikaciji je naïin delovanja linearenv modulo formatu 20.000 mm, karpomeni da se motor lahko giblje vpoziciji od 0 mm do 20.000 mm.Hitrostna omejitev pa je 50.000 mm/min., kar prikazuje slika 4.To je kratek opis nastavitev, ki sopotrebne za delovanje komunikacijemed servoregulatorjem IndraDrive inSimatic S7. îe bi želeli preko vodilaProfiBus prenašati dodatne parametre,je potrebno prilagoditi dolžinobesed v konfiguraciji krmilnika(slika1) in te parametre tudi vpisati vregulator (slika 3).Matjaž Šolar, Domel, d. d., ŽeleznikiVentil 14 /2008/ 3281

AKTUALNO IZ INDUSTRIJEPredstavitev laserske merilne opreme KTEKPredstavitev programa laserskemerilne opreme ameriškegaproizvajalca merilnikov nivoja inpretoka KTEK, katerega zastopnikza Slovenijo je podjetje HPE,d. o. o., je potekala v sejni sobi vokviru sejma Energetika, Terotech– vzdrževanje ter Varjenje inrezanje v Celju 16. 5. 2008. Merilnoopremo je predstavil StefanBackeljauw, vodja izobraževanjaKTEK za Evropo.2D-laserski merilnikKot prva revolucionarna novost natrgu laserskih merilnih naprav jeV prvi fazi merilnik doloïi 3D-oblikoprostora pod njim in jo shrani kotreferenco. Pri morebitnem kopiïenjuPredstavljeni so bili izdelki za merjenjenivoja materialov, masnega involumskega pretoka na transportnihtrakovih in merilnik volumna materialav silosih ali odprtih deponijah.KlasiÏni laserski merilnikMerjenje volumskega pretoka na tekoÏem trakuV uvodnem delu je bil predstavljenklasiïni merilnik nivoja oziromamerilnik oddaljenosti odbojnegaelementa. V navpiïni montaži ga jemogoïe uporabljati za obiïajno merjenjenivoja v silosih, bazenih, jaškihin ostalih aplikacijah, kjer je nivopomemben. V vodoravni montažipa je lahko uporaben kot merilnikrazdalje.KlasiÏni laserski merilnikbil predstavljen 2D-laserski merilnikvolumskega pretoka na tekoïihtrakovih.Naprava je sestavljena iz laserskegamerilnika profila materiala natekoïem traku in radarskega merilnikahitrosti premikanja traku.Kombiniranje obeh meritev omogoïakontinuirano merjenje volumskegapretoka materiala. Njegova glavnaprednost pred masnimi tehtnicami jepredvsem nedovzetnost za tresljaje.Njegov pogrešek je ±1,5 %, vendarse v praksi izkaže za boljši instrumentprav zaradi zgoraj omenjeneprednosti.3D-laserski merilnikMerilnik je namenjen uporabi v silosih,bunkerjih ali odprtih deponijahmateriala.Princip delovanja temelji na doloïanjurazdalje od izhodišïa, kjerje montiran merilnik, do sten oziromavnaprej doloïenih mej prostoraskladišïenja. To mu omogoïa vrtljivaglava, ki se lahko premika pod kotom360º v horizontalni in 90º v vertikalnismeri.materiala merilnik še enkrat premeriprostor in primerja prvotno sliko znovo nastalo.Tako lahko zelo natanïno doloïipoveïanje prostornine materialaoziroma zmanjšanje prostornine skladišïenegaprostora.3D-laserski merilnik282 Ventil 14 /2008/ 3

AKTUALNO IZ INDUSTRIJE4D-merilnikZa konec je bil predstavljen tudi4D-merilnik. Ta je 3D-izvedba laserskegamerilnika z dodano možnostjomerjenja temperature skladišïenegamateriala.Vir: HPE, d. o. o., Dolenjska cesta83, 1000 Ljubljana, tel.: 01 563 1352, faks: 01 563 13 51, info@hpe.si,www.hpe.si, g. Sebastjan TeržanRezultat merjenja 3D-oblike skladišÏnega prostoraVentil 14 /2008/ 3283

NOVOSTI NA TRGUIzredni dosežek pri razvojupnevmohidravličnihčrpalkPri Enerpac-u so s povsem novo zamislijopnevmohidravliïnih ïrpalkserije XA s tržno zašïiteno tehnologijokrmiljenja XVARI ® napravili pravipreboj na trgu hidravliïnih ïrpalk inpri ergonomiji ravnanja z njimi.Povsem na novo razvite pnevmohidravliïneïrpalke z uporabo tehnologijeXVARI ® imajo tri nove znaïilnelastnosti:– visoko zmogljivost,– odliïno krmilnost in– dobro ergonomijo.Nobena od do sedaj znanih izvedbtakšnih ïrpalk ne združuje teh trehpomembnih lastnosti. Enerpac s tempovsem spreminja 50 let staro tehnologijoin izvedbo pnevmohidravliïnihïrpalk, ki temelji na uporabi komercialnegapremoïrtnega pnevmohidravliïnegavalja z uveljavljenimstandardnim pnevmatiïnim krmilnimvezjem in ergonomsko ne posebnodomiselnim roïnim vkrmiljenjem.Nova ïrpalka stehnologijoXVARI ® ima sicerenako funkcionalnostkot dosedanjeizvedbepodobnihïrpalk, uporabnikompa nudinekaj pomembnihprednosti. Znovo zasnovo ergonomskodomišljenegavkrmiljenjatakooblikovno kotfunkcionalno niveï primerljivas starimi izvedbami.Poleg tega ta tehnologija omogoïaoptimalno krmiljenje hidravliïnegatoka tako, da je mogoïe natanïnonastavljanje hitrosti gibanjadelovnega valja, tako pri njegovempremikanju naprej (navzgor) kotpri premikanju nazaj (navzdol).Zmogljivost ïrpalke je veïja in njenizkoristek boljši kot pri dosedanjihizvedbah. Vkrmiljenje se z uporaboizvedbe XVARI ® opravlja nožno in neveï roïno, tako da so roke proste zadruga opravila ob uporabi ïrpalke.Nova Enerpac-ova pnevmohidravliÏna Ïrpalka serije XA zXVARI ® tehnologijo krmiljenjaNa koncu lahko še enkrat poudarimo,da bo uporaba nove zasnove pnevmohidravliïnihïrpalk s tehnologijoXVARI ® pomenila konec petdesetletnedominacije ïrpalk s pogonom spomoïjo premoïrtnega pnevmatiïnegamotorja.Vir: Enerpac BV, PO Box 8097, 6710AB Ede, The Netherlands, Tel: +31 318535911, Fax: +31 ?? 525613, Info@enerpac.com, www.enerpac.comOperaterski paneliMitsubishi E1000Nova modela E1012 in E1022 Mitsubishidopolnjujeta uspešno serijooperaterskih panelov E1000.Izdelovalci pakirnih linij, strojev zaživilsko industrijo in industrijo pijaïbodo v novih produktih prepoznalimnoge prednosti. Oba modela imatatipkovnico in monokromatski FSTNzaslonz resolucijo 160 x 32 ali 240x 64 znakov. Še vedno obstaja velikapotreba po omenjenih operaterskihpanelih v aplikacijah, kjer je omejitevprostora velika in ni potrebe pozaslonih, obïutljivih na dotik.Nova operaterska panela E1000 staodliïna za aplikacije, kjer moratabiti zagotovljeni vizualizacija inmožnost spreminjanja procesnih instrojnih parametrov. Nastavitev parametrovpoteka preko vgrajene nu-meriïne tipkovnice. Na voljo je tudišest funkcijskih tipk, ki se lahko programirajoza najveïkrat uporabljeneukaze in tako omogoïajo neposrednoizvrševanje ukazov, ter šest indikacijskihLED za doloïitev statusa.Po vzoru veïjih modelov iz serijeE1000 sta ohišje in sprednja plošïaiz aluminija. Modela se ponašataz zašïito IP66. Vgrajena je podporaza upravljanje z alarmi, podporaza veïjeziïnost in obvladovanje receptovter komunikacijski vmesnikiRS232/422/485.Uporabniki starejših modelov lahko spomoïjo programskega orodja E-Designer7.4 enostavno pretvorijo obstojeïoaplikacijo in jo prenesejo v novejšoserijo E1000 operaterskih panelov.Vir: INEA, d. o. o., Stegne 11, 1000Ljubljana, tel.: 01 513 81 30, 51381 00, faks: 01 513 81 70, e-mail:anton.accetto@inea.si, http://www.inea.si, www.mitsubishi-automation.com/index.html, g. Tone Accetto284 Ventil 14 /2008/ 3

NOVOSTI NA TRGUInteligentni variatorhitrosti – MOTO INVERTER ISVMOTO INVERTER ISV (Intelligent SpeedVariator) združuje sposobnosti mehanskonastavljive sklopke in zanesljivostelektronskega krmilja. ZMOTO INVERTER ISV nastavljamo vrtilnofrekvenco sistema.Vstavljanje parametrov je preko tipkna ïelni strani ISV-ja.Lastnosti:• Naprava omogoïa znižanje stroškovtako zaradi skrajšanja ïasa zakalibriranje kot zaradi zmanjšanjavolumna v elektroomari.• Dodatni filtri so nepotrebni.• Naprava ustreza smernicam EU inelektromagnetni kompatibilnostiEMC, saj ni nobenih dodatnih kablovmed motorjem in frekvenïnimpretvornikom, vgrajene pa sotudi dušilke.• Frekvenïna pretvorba od 0,37 kWdo 1,5 kW.• Nazivna moï od 0,8 kVA do2,9kVA.• Moï motorja od 0,37 kW do 1,5kW.• Vhodna napetost 380/440 V±15 %.• Tip zašïite IP65.• Dimenzije 155*210*160.• Izhodna frekvenca 0–99 Hz.• Krmiljenje: 4 digitalni vhodi,0–10 VDC, potenciometer 4K7,RS485.Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7,2345 Bistrica ob Dravi, tel.: (0)2 66511 31, fax: (0)2 665 20 81, ik@inoteh.si,www.inoteh.siIonizacijska šoba IZN10Ionizacijska šoba IZN10 je nov dodatekk programu izdelkov za odstranjevanjeprašnih delcev in odpravo statiïneelektrike. Odlikujejo ga majhnedimenzije in kompaktna izvedba terveï razliïnih možnosti pritrditve.Šoba toïkovno usmerja snop komprimiranegazraka na površino predmeta,na katerem je statiïni naboj.Snop z ioni uspešno nevtralizira statiïninaboj in odstrani prašne delce spovršine (npr. pri mikroïipih, brizganihplastiïnih izdelkih …).Za delovanje potrebuje šoba IZN10elektriïni tok 24 V DC in komprimiranizrak. Nadzor stanja in delovanjaelektrode, ki ustvarja nevtralizacijskeione, je z indikacijo na okrovu.Vir: SMC Industrijska avtomatika,d. o. o., Mirnska cesta 7, 8210 Trebnje,tel.: 07 388 54 12, fax: 07 388 54 35,e-mail: office@smc.si, internet: www.smc.sinadaljevanje s strani 274– Gumijasto-kovinski tesnilni sistemi– Strežna tehnika– Lepilna tehnika– Merilne in preskusne naprave– Membrane– Izdelava prototipov– Statiïno tesnjenje– Materiali– Orodja in formeInformacije:– naslov: Mesago Messe Frankfurt GmbH,Rotebühlstraβe 83–85, D-70178 Stuttgart– tel.: + 49 711 61946-88– faks: + 49 711 61946-93– e-pošta: isgatec@mesago.messefrankfurt.comVentil 14 /2008/ 3285

PODJETJA PREDSTAVLJAJOMegawatni pogon za vlek peči priproizvodnji cementaAndrej ZUPANČIČV zaïetku letošnjega leta jepodjetje PS, d. o. o., iz Logatcazakljuïilo projekt zamenjave motorja,ki poganja glavni ventilatorza vlek peïi pri proizvodnji cementav podjetju Lafarge Cement,d. d., Trbovlje. Družba LafargeCement, d. d., se je v sklopuletnega vzdrževanja odloïila zazamenjavo starega motorja (800kW), ki je bil prikljuïen neposrednona elektriïno omrežje.Celotni projekt je prevzelo podjetjeHidroinženiring, d. d., iz Ljubljane, kije poskrbelo za obnovo mehanskegasklopa, zamenjavo transformatorjain krmiljenje (SCADA) celotne peïi.Podjetje PS, d. o. o., Logatec je kotpodizvajalec dobavilo 1 megawatnimotor podjetja Leroy Somer insestavilo ter instaliralo modularnifrekvenïni pretvornik UnidriveSPM. Skupaj z inženirji iz podjetjaHidroinženiring, d. d., ki so poskrbeliza SCADA nadzorni sistem, smoopravili tudi zagon celotnega sistema(frekvenïni pretvornik in motor).Slika 1. Omare, v katerih so moduli Unidrive SPM. Omareso zaprte, ker bi odpiranje vrat ustavilo proizvodnjo.Slika 2. Primer videza notranjosti omarePodjetje Hidroinženiring, d. d., nasje izbralo za dobavitelja pogonskegasklopa, ker:• nas poznajo in vedo, da lahkoponudimo popolno tehniïno podporopri omenjenem projektu,• lahko dobavimo motor in regulatorza potrebno moï,• nudimo dodatno zanesljivostdelovanja zaradi možnosti modularneizvedbe regulatorja in prednosti,ki jih modularnost nudi,• smo prilagodljivi in smo znaliprisluhniti njihovim zahtevam.• Naša prednost pred konkurencoje bila predvsem v možnosti modularneizdelavefrekvenïnega regulatorja,ki jenudila dodatnovarnost pri delovanju,saj jeLafarge Trbovlje,d. d., zahteval100-odstotnozanesljivostdelovanja.FrekvenÏnipretvornikUnidriveSPM 1 MW,690 VFrekvenïni pretvornikiUnidriveSPM podjetjaControl Techniquesso modularnifrekvenïnipretvorniki, karpomeni, da s kombinacijoposameznihmodulovdosegamorazliïne izhodnemoïi celotnegaregulatorja.Moïnostnastopnja jebila v tem primerupopolnomaloïena odkrmilne stopnje,kar zmanjšujemožnost nastankanapake nakrmilnem deluregulatorja. Prednostmodularnegasistema jepredvsem zmo-286 Ventil 14 /2008/ 3

PODJETJA PREDSTAVLJAJOSlika 3. Motor 1 MW, 690 V podjetja Leroy Somer (težanad 6t)žnost hitrega odpravljanja napakpri morebitni okvari z zamenjavomodulov, poleg tega pa lahko sistemobratuje z zmanjšano moïjo tudibrez enega modula.Pri omenjenem projektu smo sestaviliregulator iz naslednjih komponent:• 1 x Master Controler (krmilnaenota za vse moïnostne stopnje),• 8 x moïnostna stopnja SPMA1622 Slave.Vse komponente smo vgradili vomare (4 omare za moïnostni del in1 omara za glavno stikalo in krmilnidel).Omare s frekvenïnimi regulatorjiUnidrive SPM so v klimatiziranem stikališïu,kjer so zašïitene pred vlagoin prahom. Operater krmili frekvenïniregulator preko nadzornega sistemaSCADA, ki je sfrekvenïnim regulatorjempovezanpreko komunikacijeProfibusDP. Omogoïenoje tudi roïnokrmiljenje na samemfrekvenïnemregulatorjuter iz komandneomarice ob samemmotorju (vïasu testiranja,remontov, …). Krmiljenjeiz omariceob motorjuin na samemregulatorju je mogoïe le v primeru,da ima vzdrževalec dovoljenje za takposeg.Elektromotor 1 MW, 690 VMotor je izdelan po naroïilu in imadve izstopni gredi. Na eni gredi (glavni)je vpet ventilator, na drugi stranipa je z elektromehansko sklopkoprikljuïeno gonilo z dodatnim motorjem.Ta se v primeru zaustavitveglavnega motorja uporablja za poïasnovrtenje ventilatorja. Ventilator jepotrebno vrteti poïasi zaradi vroïihdimnih plinov, ki bi ga v nasprotnemprimeru poškodovali. Glavnimotor je prisilno hlajen s pomoïjopomožnega ventilatorja, ki skrbi zahlajenje motorja in odvajanje toplegazraka iz njega.Zanimivosti projektaCeloten projekt karakterizirajo izjemnedimenzije vseh uporabljenih komponent.Da gre za tehniïno zahtevenprojekt, je razvidno iz naslednjihzanimivih podatkov. Teža motorja jeveï kot 6 ton pri dimenzijah 2,3 m x1,4 m x 1,1 m. Premer glavne gredimotorja je 140 mm. Priklop motorjana frekvenïni regulator je izveden sštirimi vodniki, ki imajo po tri žicepreseka 240 mm 2 . Sistem obratujepri napetosti 690 V, tok pa je veïjikot 1000 A. Ustrezno napetost generirav loïenem prostoru namešïentransformator iz visokonapetostnegaomrežja. Tudi regulator jeizjemno velik. Montiran je v petihelektriïnih omarah, katerih skupnivolumen je veï kot 11 m 3 (4,6 m x1,2 m x 2,1 m).ZakjuÏekUspešno zakljuïen projekt potrjujezmožnost pridobivanja in realizacijetudi najbolj zahtevnih poslov nazgornji meji tehniïnih karakteristikfrekvenïnih pretvornikov proizvajalcaControl Techniques, ki ga podjetjePS, d. o. o., Logatec zastopana slovenskem tržišïu. Uporabnepovezave: www.ps-log.si, UnidriveSPM regulatorji: http://www.ps-log.si/produkti.php?m_skupina=67Andrej ZupanÏiÏ,PS, d. o. o., LogatecVentil 14 /2008/ 3287

LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILANove knjige[1] Bauer, W.: HydropneumatischeFederungssysteme – Priroïniko hidropnevmatiïnih sistemihvzmetenja na vozilih, ki obravnavav prihodnost usmerjenerazvojne rešitve; zanimive konstrukcijskeprimere in nove elemente;posebne funkcije in nalogetakšnih sistemov ter pregledvprašanj in rešitev krmiljenja inregulacije položaja. – Zal.: SpringerVerlag GmbH; 2008; ISBN:978-3-540-73640-0, obseg: 218strani, 136 slik; cena: 79,95 EUR(D), 82,19 EUR (A).[2] Berson, B. R., Benner, D. E.:Career Succes in Engineering:A Guide for Students and NewProfessionals – Izhajajoï iz lastnihizkušenj in izkušenj drugihuspešnih inženirjev in tehniïnihvodij, avtorja v knjigi poskušatapomagati in svetovati študentomtehnike in inženirjem zaïetnikomkako naïrtovati uspešnokariero. Sodobni inženirji morajopoznati stanje tehnike na njihovempodroïju, biti uïinkoviti intehniško kompetentni. Nauïitise morajo kako delovati v multikulturnihmednarodnih okoljih,kako obvladati gospodarska,poslovna in druga vprašanjaprojektne organizacije dela tersodobne kulturne in tehniškeetike. Avtorja poudarjata pomennaïrtovanja kariere in svetujetakako reševati vprašanja osebnihdohodkov, ravnanja s finanïnimisredstvi, naïrtovanja osebnegaurnika dela ipd. Knjiga bodobrodošla tudi našim mladimtehniškim strokovnjakom, sajpodobne domaïe literature skorajnimamo. – Zal.: Kaplan Publishing,30S Wacker Dr., Suite2500, Chicago, Il. 60606-7481;2007; ISBN: 1-4195-8439-1;obseg: 304 strani; cena: 22,95USD (broširana izdaja).[3] Bronmmundt, E., Sachau, D.:Schwingungslehre mit Maschinendynamik– Uïbenik za višjein visoke šole na temelju znaïilnihprimerov obravnava osnovnavprašanja modeliranja in analizenihanja, vibracij in dinamikestrojev. Podrobno so obdelaniprimeri vibracijskih strojev in 12drugih znaïilnih primerov. – Zal.:Teubner Verlag, Wiesbaden, 2008;ISBN: 978-3-8351-0151-7.[4] Cheatle, K. R., Fundamentals ofTest Measurement Instrumentation– Priroïno delo preglednoobravnava posebnosti merilnihinstrumentov in opreme za preskušanjev razvojnih in raziskovalnihlaboratorijih, ustanovahza certificiranje in laboratorijihza tehniïno diagnostiko v okviruvzdrževalnih organizacij. Poudarekje na praktiïni uporabi preskusneinštrumentacije vkljuïnoz dodatno opremo, vgradnjo,medsebojnim povezovanjemin kalibriranjem. Prikazane soznaïilne merilne verige in vezjaza merjenje – preskušanje tlaka,temperature, toka, sile, pomika,hitrosti vibracij, hrupa itd. Šeposebno je poudarjen pomenkalibriranja, opisani so potrebnaoprema za kalibriranje in postopkikalibriranja ter predloženinaïini, oblike in obrazci zapisovpreskušanja. – Zal.: ISA – Instrumentation,Systems and AutomationSociety, 67 Alexander Dr., P.O. Box 12277 Research TrianglePark, NC 27709, USA; 2006;ISBN: 1-55617-914-6; obseg:332 strani; cena: 99,00 USD.[5] Kuttan, A.: Introduction toMechatronics – Avtor, sodelavecNacionalnega tehnološkegainštituta iz Karmatake v Indiji, jepripravil uïbenik za dodiplomskein podiplomske študente mehatronike.Obravnava osnovekrmilne tehnike, aktuatorje, servomotorje,senzorje, numeriïnakrmilja in inteligentne sisteme.Naloge in zgledi so povzeti spodroïij avtomatike, avionike,bionike in industrijske robotike.– Zal.: Oxford University Press,198 Madison Ave., New York,NY 10016-4308, USA; 2007;ISBN: 0-19-568781-7; obseg:334 strani; cena: 39,50 USD.288 Ventil 14 /2008/ 3

LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILANovi standardi za ocenetveganjaEvropska direktiva Stroji jasno zahteva:»Stroji in naprave se v Evropi lahkosnujejo in izdelujejo samo po temeljitipresoji tveganja.« Ocene tveganjase morajo opraviti sistematiïno obupoštevanju vseh nevarnosti, ki lahkonastopijo v povezavi z obravnavanimstrojem, napravo. Pri postopku ocenjevanjatveganja je potrebno upoštevati3-stopenjsko metodo v soglasju sstandardom DIN EN ISO 12 100-2,paï v odvisnosti od vrste nevarnosti,ki lahko nastopijo. Na temelju ocenetveganja je potem za zmanjšanje tveganjapri uporabi potrebno predvidetiustrezne konstrukcijske spremembe,varnostne naprave in/ali varnostnaopozorila.Od 1. decembra 2007 zamenjujedosedanji standard DIN EN 1050»Leitsätze zur Risikobeurteilung«(Navodila za ocene tveganja) standardDIN EN ISO 14121-1 »Sicherheit vonMaschinen – Risikobeurteilung« (Varnoststrojev – ocene tveganja). Novi,še ne harmonizirani standard je vsebinskoin terminološko skladen z DINEN ISO 12 100-1 in pomembno vplivana praktiïna ocenjevanja tveganja. Kprilagoditvi štejejo tudi nevarnosti, kotso: udari strele, potresi ipd., ki neposrednoniso povezane z delovanjemstrojev, morajo pa biti upoštevane priocenah tveganja. Tudi obiskovalce invodilno osebje v podjetjih je potrebnoupoštevati v krogu osebja, ki je lahkoizpostavljeno nevarnostim.Praktiïno ocenjevanje tveganja takopostaja bolj zahtevno kot do sedaj.Ocena ni veï usmerjena samo na enopreglednico nevarnosti, ki se sorazmernoenostavno obdela, ampak jepotrebno podrobneje upoštevati vseposamezne nevarnosti, razliïne nevarnostnerazmere in številne možneposledice. Za ustrezno oceno tveganjaje zato treba upoštevati in kombinirativsebine razliïnih preglednic tveganja.Po O + P 52(2008)3 – str. 70pripravil A. StušekVentil 14 /2008/ 3289

PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANIKratka šola programiranjamikrokontrolerjev – 2. delJure MIKELNPovzetek: Predstavili smo bite Fuse in Lock, kako v Bascom-AVR napišemo enostaven program za zaznavanjepritisnjenosti tipk, predstavili ukaz Debounce, na koncu ïlanka pa smo spoznali še bipolarne in FET-tranzistorjeter se nauïili, kako jih vežemo na mikrokontroler. Pokazali smo tudi primere programov za vklop oziroma izkloptranzistorjev.KljuÏne besede: biti Fuse, biti Lock, Debounce, tipke, tranzistorji,1 UvodV 1. ïlanku smo predstavili nekajosnovnih pojmov, se spoznali z mikrokontrolerji,s programskim jezikomBascom in na razvojnem orodjuMiniPin vklopili LEDico tako, da jeutripala. V tokratnem nadaljevanjubomo spoznali, kako vezati nekatereosnovne elemente, kot so tipka in dvevrsti tranzistorjev.Preden gremo na samo programiranjein Bascom, se še malce ustavimo nat. i. Fuse in Lock bitih, ki znajo prizaïetnikih povzroïiti kar nekaj težav.Biti Fuse in Lock so posebni – recimotemu konfiguracijski biti, ki (nažalost) niso nastavljivi iz programskekode, paï pa jih nastavljamo ob postopkuprogramiranja.Lock biti so – kar že samo ime pove,biti, ki zaklenejo mikrokontroler. Zaklenitimikrokontroler pomeni, da njegovevsebine ne morete veï prebrati,programirati in ne preverjati vsebine.V enem delu bitov Lock so tudi biti, skaterimi doloïamo t. i Bootloader, kiga bomo omenili proti koncu te serijeïlankov. Morda se boste vprašali, zakajpotrebujemo bite Lock, ïe pa kasnejene moremo veï prebrati ali celo – huje– niti sprogramirati mikrokontrolerja?Jure Mikeln, dipl. inž.,AX Elektronika, d. o. o., LjubljanaNamen teh bitov je zašïita vsebinemikrokontrolerja pred nepooblašïenimbranjem in kopiranjem programskekode iz mikrokontrolerja.Za razliko od bitov Lock pa biti Fusenastavljajo sledeïe: ïasovnik (timer)Watch Dog (WD) (vklop/izklop), prostorBootloader Flash, detektor Brownout (vklop/izklop) ter izbor oscilatorjamikrokontrolerja, ki je lahko zunanji,notranji RC ali zunanji kvarïni zrazliïnimi frekvencami. Malce sepomudimo pri omenjenih izrazih.îasovnik Watch Dog v slovenšïininima ustrezne besede, razen mordakužapazi, ki je praktiïno neposredniprevod in nam ne pove niï o delovanju,zato ponavadi uporabljamokar kratico ïasovnik WD. Namen ïasovnikaWD v mikrokontrolerju je, dav ponavljajoïih se ïasovnih periodahresetira mikrokontroler. îasovne periodeso ponavadi reda nekaj 100 milisekunddo nekaj sekund. îlovek bise vprašal, zakaj neki bi nekdo želel,da se program v mikrokontrolerjutako pogosto resetira? Spet pridemodo podroïja zahtevnih aplikacij, kjernaj se ne bi zgodilo, da bi mikrokontroler(ponavadi zaradi programskegahrošïa) „zmrznil“. Zato so si naïrtovalcimikrokontrolerjev umisliliïasovnik WD kot pomoï. Predpostavimo,da moramo napraviti zahtevnonapravo, kjer je izredno pomembno,da mikrokontroler deluje tako, kot jepredvideno. V programsko kodo boizkušen programer vgradil na velikomestih ukaz, ki resetira ïasovnik WD,kar bo pomenilo, da bo ta priïel štetiod niï. îe bo ïasovnik WD (ne gledena programsko kodo) preštel do vrednosti,ki smo jo programsko nastavili,bo avtomatiïno resetiral mikrokontroler.Ker pa je izkušen programerna veï mestih v programski kodipostavil ukaz za reset ïasovnika WD,do reseta ne bo prišlo nikoli. Razen vprimeru, ki ga ni predvidel. Takrat boïasovnik WD program resetiral in gapognal od zaïetka oziroma od tam,kjer je program „zmrznil“.Detektor (Brown out – BOD) je delvezja v mikrokontrolerju, ki spremljanapajalno napetost. Ko ta pade podnastavljeno vrednost, BOD sprožireset signal mikrokontrolerja in gadrži toliko ïasa, dokler se napetostne povrne na normalno vrednost.Tako prepreïi morebitno nepravilnodelovanje mikrokontrolerja pri nizkihnapetostih.Pri izboru oscilatorja se ponavadiomejimo na dva: notranji RC-oscilatorin zunanji kvarïni kristal. RCoscilator(ime se nanaša na upor (R)in kondenzator (C), ki sta v mikrokontrolerjuvezana kot oscilator) jeuporaben za nezahtevne primere,kjer toïnost taktne ure ni bistvenaza delovanje mikrokontrolerja. RCoscilatorna žalost nima dovolj dobretemperaturne stabilnosti in kaj hitrose bo frekvenca taktne ure spreme-290 Ventil 14 /2008/ 3

PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANIVidez okna, kjer nastavljamo biteFuse in Lock v programu AVR Studiovidimo na slikah 7 in 8.Zdaj ko smo zakljuïili z nastavitvami,lahko nadaljujemo s programiranjemmikrokontrolerjev.2 Priklop tipke in bipolarnihin tranzistorjev FETMikrokontrolerji za svoje delovanjepotrebujejo signale iz okolice. Bodisipridobijo signale s senzorjev bodisi stipk ali drugih elektronskih elementov.Tokrat bomo na naš mikrokontrolerpovezali tipko.Vezavo tipke vidimo na sliki 9.Tipke na sliki 9 smo vezali tako, kot sopovezane na razvojni plošïi MiniPin.To je hkrati obiïajna vezava tipk namikrokontroler. Program, ki bo zaznavalpritisnjenost posamezne tipke, borazmeroma enostaven: ko bo stanje naposameznem vhodu enako 0V, bo topomenilo, da je tipka pritisnjena.Slika 7. Biti Fuse, nastavitev oscilatorjanila. Je pa RC-oscilator dovolj doberza krmilja in naprave, ki zahtevajoponovljivost reda 100 milisekund. Vredkih primerih boste takt ure generiraliv drugih vezjih in ga boste vezalina ustrezni prikljuïek na mikrokontrolerju.V tem primeru boste tudi vbitih Fuse izbrali zunanji oscilator.Pri tem vas moram opozoriti! îeboste nastavili zunanji oscilator inne boste dovedli taktnega signala namikrokontroler, bo le-ta nedosegljiv sprogramatorjem in ga ne boste moglipreprogramirati. Obiïajno pa uporabljamozunanji kvarïni kristal alicenejši keramiïni resonator. Osebnoimam rajši keramiïni resonator, sajbistveno ne zaostaja za kvarïnim kristalom,kar se tiïe frekvenïne stabilnosti.Celo veï: keramiïni resonatorje v primerjavi s kvarïnim kristalomneobïutljiv na udarce in trke, zanameïek pa keramiïni resonator nepotrebuje dveh zunanjih kondenzatorjev,ki sta neobhodno potrebna prikvarïnem kristalu.Slika 8. Nastavitev bitov LockVentil 14 /2008/ 3291

PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANItrenutek njegovega delovanja zelonatanïno definirati program. Zgorajopisani program namreï postavi logiïneenice na zaïetku programa (Portb= 255). V nadaljevanju programa patega ne naredimo veï. Zato bi kazalo,da bi program popravili tako, da bilogiïne enice vpisali v zanki Do-Loop,kot kaže naslednji program.Config Portb = OutputConfig Portd.0 = InputDim Ledica As BitDim Tipka As Bit$regfile = “attiny2313.dat”Slika 9. Vezava tipke na mikrokontrolerDoPoglejmo si, kako to pisati v Bascom-u.Config Portb = OutputConfig Portd.0 = InputPortb = 255Dim Ledica As BitDim Tipka As Bit$regfile = “attiny2313.dat”DoIf Pind.0 = 0 ThenPortb.0 = LedicaLedica = Not LedicaWait 1ElsePortb.1 = LedicaLedica = Not LedicaWait 1End IfLoopOpazili boste, da smo na zaïetkuprograma definirali, katera vratabodo vhodna oziroma izhodna. Natosmo na PORTB vpisali vrednost 255,kar je binarno 1111 1111. To smo naredilizato, da vse LED-ice ugasnemo.Zdaj že poznamo zanko Do-Loop, vkateri se nahaja stavek IF ELSE. Programje jasen: ïe bo logiïno stanjena prikljuïku Portd.0 = 0, potem seizvede prvi del IF stavka, v nasprotnemprimeru pa drugi. Pozorni bralciste opazili neskladje med zadnjimstavkom in programom. V programuje zapisano If Pind.0=0,mi smo pa zapisali, ïe bo stanje naprikljuïku Portd.0 = 0. Oboje je pravin zaïetnikom v programiranju sprvadela malce težav. Tukaj bo pomagalonekaj znanja o notranji zgradbimikrokontrolerjev AVR. Ti imajo 3registre, ki so vezani na posamezniprikljuïek. Obstajajo registri PORTx,PINx in DDRx. Register DDRx je namenjentemu, da AVR-ju doloïimo,ali bo doloïen prikljuïek vhodni aliizhodni. îe postavimo DDRx na 0,bo doloïen prikljuïek definiran kotvhodni, ïe postavimo DDRx na 1, botaisti prikljuïek izhodni.V register PORTx vpišemo vrednost naposameznem prikljuïku, medtem koiz registra PINx beremo vrednost naposameznem prikljuïku, ki je na shemioznaïen kot Portx.y. îe bi namestopisanega stavka If Pind.0=0 napisaliIf Portd.0=0, bi pravzaprav bralivrednost, ki smo jo nazadnje vpisalina Portd.0. Avtor Bascoma nam jedefinicijo prikljuïkov poenostavil zukazom CONFIG, kjer definiramo,ali je posamezni prikljuïek vhod aliizhod, kot je razvidno v programu.Ko boste omenjeni program prevedliin z njim sprogramirali mikrokontroler,boste videli, da sprva utripa LED-icana prikljuïku PortB.1. îe pritisnemotipko SW1, bo zaïela utripati LEDicana PortB.0. Pri tem boste verjetnoopazili, da se v primeru, da pritisnemotipko, ko je vklopljena LED-ica,ta ne ugasne. Razlog za to je v tem,da moramo mikrokontrolerju za vsakPortb = 255If Pind.0 = 0 ThenPortb.0 = LedicaLedica = Not LedicaWait 1ElsePortb.1 = LedicaLedica = Not LedicaWait 1End IfLoopKot smo opazili, nam program lepodeluje, vendar se v tem lepem delovanjuskriva past, ki jo elektronikipoznamo pod besedo odskakovanje.Kaj mislim s tem? Vsaka tipka alistikalo nista idealna, kar se odraža vodskakovanju kontakta. To pomeni,da stikalo ne preklopi iz logiïne1v0,paï pa je vmes veliko preskakovanjaiz1v0inobratno. Tega odskakovanjaponavadi ne zaznamo, saj današnjenaprave s programsko opremo ta efektuspešno prepreïujejo. V našem primeruje program tako napisan, da ignoriraodskakovanje. îe pa bi napisali malcedrugaïen program, bi ugotovili, da stikna tipkah prav neprijetno odskakuje,kar mikrokontroler z lahkoto zazna.In to odskakovanje lahko povzroïizaplete pri naši napravah. Zato so programerjiizumili naïin, ki prepreïujeneželeno zaznavanje odskakovanja.Ponavadi se odskakovanje programskoreši tako, da program spremlja stanjetipke v doloïenem ïasovnem intervalu– npr. 100 milisekund. îe programugotovi, da je tipka v npr. 100 milisekundahres pritisnjena, potem je to292 Ventil 14 /2008/ 3

PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANIznak, da je stikalo res preklopilo. VBascomu bomo to elegantno rešili zuporabo ukaza Debounce.Sintaksa ukaza Debounce je sledeïa:Debounce Pinx.y, stanje,ime subrutine, subProgram, v katerem smo uporabiliukaz Debounce, je zdaj sledeï:Config Portb = OutputConfig Portd.0 = InputDim Ledica As BitDim Tipka As BitSlika 10. Priklop bipolarnih tranzistorjev na mikrokontroler$regfile = “attiny2313.dat”DoPortb = 255Debounce Pind.0 , 0 , Ukaz, SubDebounce Pind.0 , 1 , Ukaz1, SubLoopEnd‘SubrutineUkaz:Portb.0 = LedicaLedica = Not LedicaWait 1ReturnPri tem, da je spremenljivka xxceloštevilïna vrednost od 1 do 255in predstavlja ïas v milisekundah.îe tega ukaza ne uporabimo, jeïas odskakovanja nastavljen na 25milisekund.3 Priklop tranzistorjaNa mikrokontroler lahko prikljuïimoporabnike elektriïnega toka, ki porabljajorelativno malo. To je cena naraïun miniaturizacije mikrokontrolerja,saj njegovi izhodi zmorejo krmilitiShema na sliki 10 kaže priklop bipolarnihtranzistorjev. Opazili boste, daimata oba tranzistorja v prikljuïkubaze spojen upor, ki služi za zašïitotranzistorja. Vrednost upora jelahko med 1000 ohmov (1 kOhm)do 10 kOhmov. Rele (kot breme,ki ga vklapljamo/izkapljamo) je pritranzistorju NPN (Q1) vezan na +12V, pri PNP-ju pa na +5 V. Pri temvelja omeniti, da diodi, vezani narele, služita za zašïito tranzistorjapri vklopu/izklopu releja. Prav takovelja poudariti, da mora biti rele priUkaz1:Portb.1 = LedicaLedica = Not LedicaWait 1ReturnProgram deluje enako kot predhodniks tem, da z ukazom Debounceskoïimo v subrutino ob doloïenempogoju. îe je logiïno stanje Pind.0 =0, potem program skoïi v subrutinoUkaz, opravi program, ki se nahajav njej, in se vrne na mesto, od koderje skoïil v program. Za zahtevnejšeuporabnike še povejmo, da lahkoïas odskakovanja nastavljamo zukazom:Config Debounce = xxVentil 14 /2008/ 3Slika 11. Priklop tranzistorjev FET na mikrokontrolerle do 20 mA izhodnega toka. Zato moramoza krmiljenje porabnikov „težjekategorije“ uporabiti ojaïevalnike, kotso tranzistorji. Elektroniki poznamo veïvrst tranzistorjev, tokrat se bomo omejilina bipolarne in tranzistorje FET. Priobojih poznamo tipe P in N. Tipi P sekrmilijo z logiïno 0, N pa z logiïno 1.Slika 10 prikazuje osnovni vezavi tipaP in N bipolarnega tranzistorja, slika11 pa tipa P in N tranzistorja FET.tranzistorju PNP (Q2) deklariran zadelovanje pri nazivni napetosti 5 V,medtem ko naj bo rele pri NPN-judeklariran za nazivno napetost 12 V.Pri NPN-ju vklapljamo rele z logiïno1 na izhodu mikrokontrolerja, medtemko pri PNP-ju z logiïno 0.Shema na sliki 11 je identiïna tisti nasliki 10. Posebnost sheme na sliki 11je, da tranzistorji FET ne potrebujejo293

PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANIupora na prikljuïku Gate. Vse ostalo– tudi vklop releja je identiïen: NFET(Q1) – vklapljamo z logiïno 1, PFET(Q2) pa z logiïno 0.Program za vklapljanje in izkapljanjerelejev je za sliki 10 in 11 identiïentistemu, s katerim smo vklapljali LEDice.Pri tem moramo paziti, kateri tiptranzistorja smo uporabili in s katerimlogiïnim stanjem se ta tip tranzistorjaodpre.ZakljuÏekV drugem delu smo spoznavali biteFuse in Lock, kako v Bascom-AVRnapišemo enostaven program zazaznavanje pritisnjenosti tipk, predstaviliukaz Debounce, na koncuïlanka pa smo spoznali še bipolarnein tranzistorje FET ter se nauïili, kakojih vežemo na mikrokontroler. V naslednjemïlanku bomo na naš mikrokontrolerprikljuïili enosmerni motorin LCD-prikazovalnik, na katerembomo izpisovali stanje spremenljivkin izpisovali poljuben tekst. îlanekbo zanimiv, zato ga ne zamudite.A short course for programming microcontrollers – Part 2Abstract: Fuse and Lock bits are presented, and a sample of the simple Bascom-AVR program, which detects theswitch Debounce, is shown. Schematic diagrams are presented, where we show how to connect bipolar and FETtransistors to the microcontroller. Samples of programs for driving bipolar and FET transistors are shown.Key words: Fuse bits, Lock bits, Debounce, switches, transistors,Seznam oglaševalcevALBATROS – Marija Pivk s. p.,Logatec 1CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 277DANFOSS COMPRESSORS, d. o. o.,îrnomelj 1DOMEL, d. d., Železniki 279DVS, Ljubljana 221ENERPAC GmbH, Düsseldorf, ZRN 1EXOR ETI, d. o. o., Ljubljana 263FESTO, d. o. o., Trzin 296GR Inženiring, d. o. o., Ljubljana 1HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o.,Petrovïe 204HIB, d. o. o., Kranj 257HPE, d. o. o., Ljubljana 283HYDAC, d. o. o., Maribor 1HYPEX, d. o. o., Lesce 289HYPOS, d. d., Muta 233ICM, d. o. o., Celje 277IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.)NORGREN, Lesce 1Iskra ASING, d. o. o., Šempeter priGorici 1JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 220KLADIVAR, d. d., Žiri 202LA & Co, d. o. o., Maribor 251LAMA, d. d., Dekani 1LE-TEHNIKA, d. o. o., Kranj 288LPKF, d. o. o., Naklo 294MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 1MIKRON, d. o. o., Ig 217MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o.,Ribnica 277OLMA, d. d., Ljubljana 201OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin239PARKER HANNIFIN (podružnica v N.M.), Novo mesto 1PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 283PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 1PS, d. o. o., Logatec 287SMC Industrijska avtomatika, d. o. o.,Trebnje 269YDRIA MOTORS, d. o. o., Cerknica 242PRIHRANITE!POSPEŠITE svojo proizvodnjo inIZBOLJŠAJTE svoj izdelekz uporabo sodobnih tehnologij:www. lpkf.si- lasersko varjenje plastike (1)- lasersko strukturiranje 2D in 3D vezij (2)- laserski razrez fleksibilnih vezij (3)- laserski razrez opremljenih TIV (4)- lasersko označevanje (5)(1)(5)(4)(3)Nudimo: tehnologijo, rešitve, storitve in opremo!(2)Pokličite nas na tel. št. 0592 08 800 ali pišite naprodaja@lpkf.si. Naš naslov: Polica 33, 4202 NakloVentil 14 /2008/ 3

DENISON HydraulicsCommercialHydraulicsNotranjost ovitka.indd 1 13.6.2008 10:53:20

Unikatne tehnoloπke reπitveK O N T R O L N I S I S T E M Z A D C M O T O R J EFLEKSIBILNI PROIZVODNI SISTEMIIskra ASING d.o.o., je priznani ponudnik celostnihreπitev projektiranja, izdelave in tehnoloπkegainæeniringa na sledeËih programskih sklopih:• Navijalni stroji in naprave• Montaæne linije in sistemi• Impregnirne naprave• Merilne naprave in sistemiIskra Avtoelektrika GroupIskra ASING d.o.o.Vrtojbenska cesta 62SI-5290 ©empeter pri Goriciasing@iskra-ae.comwww.iskra-ae.comNotranjost ovitka.indd 2 13.6.2008 10:53:22