1. PDF document (6904 kB) - dLib.si

ISSN 1318 - 7279IntervjuVentil na obisku3D laserska profilometrijaHidravli~na krmilja – vra~anje energijeAvtomobilski volanski krmilni sistemiAvtomatizacija pakiranjaPodjetja predstavljajoJANUAR, 15 / 2009 / 1

Unikatne tehnoloπke reπitveNAMENSKI STROJI ZA VARJENJE STATORSKIH IN ROTORSKIH ODCEPOVFLEKSIBILNI PROIZVODNI SISTEMIIskra ASING d.o.o., je priznani ponudnik celostnihreπitev projektiranja, izdelave in tehnoloπkegainæeniringa na sledeËih programskih sklopih:• Navijalni stroji in naprave• Montaæne linije in sistemi• Namenski obdelovalni stroji• Merilne naprave in sistemi

UREDNIŠTVOImpresum 5Beseda uredništva 5DOGODKI – POROČILA 6– VESTINOVICE – ZANIMIVOSTI 22ALI STE VEDELI 60Seznam oglaševalcev 90Znanstvene in strokovne prireditve 28INTERVJUFakulteta za energetiko, najmlajša članica Univerze v Mariboru 30VENTIL NA OBISKUIMPOL, d. d. – prihodnost podjetja temelji na znanju in inovativnosti zaposlenih 34LASERSKA MERILNA TEHNIKADrago BRAČUN, Matija JEZERŠEK, Janez DIACI: Primeri nadzora oblike izdelkovna osnovi 3D-laserske profilometrije 40Naslovna stran:OLMA, d. d., LjubljanaPoljska pot 2,1000 LjubljanaTel.: + (0)1 58 73 600Fax: + (0)1 54 63 200e-mail: komerciala@olma.siOPL Avtomatizacija,d. o. o.BOSCH AutomationKoncesionar za SlovenijoIOC Trzin,Dobrave 2SI-1236 TrzinTel.: + (0)1 560 22 40Fax: + (0)1 562 12 50FESTO, d. o. o.IOC Trzin, Blatnica 8SI-1236 TrzinTel.: + (0)1 530 21 10Fax: + (0)1 530 21 25HYDAC, d. o. o.Zagrebška c. 202000 MariborTel.: + (0)2 460 15 20Fax: + (0)2 460 15 22PARKER HANNIFINCorporationPodružnica vNovem mestuVelika Bučna vas 7SI-8000 Novo mestoTel.: + (0)7 337 66 50Fax: + (0)7 337 66 51SICK d.o.o.Cesta dveh cesarjev 4031000 LjubljanaTel.: +386 1 47 69 990Fax.: +386 1 47 69 946e-mail:office@sick.sihttp://www.sick.siIMI INTERNATIONAL,d. o. o.(P.E.) NORGRENHERIONAlpska cesta 37B4248 LesceTel.: + (0)4 531 75 50Fax: + (0)4 531 75 55MIEL Elektronika, d. o. o.Efenkova cesta 61, 3320VelenjeT: +386 3 898 57 50F: +386 3 898 57 60www.miel.siwww.omron-automation.comSMC Industrijskaavtomatika, d. o. o.Mirnska cesta 78210 TREBNJETel.: + (0)7 3885 412Fax: + (0)7 3885 435office@smc.siwww.smc.siMOBILNA HIDRAVLIKATorsten VERKOYEN, Hubertus MURRENHOFF: Design and test of an intelligentenergy efficient valve to decrease pressure pulsation in power steering systems 48IZ PRAKSE ZA PRAKSOSrečko KLEMENC: Avtomatizacija pakiranja 56AKTUALNO IZ INDUSTRIJEHidravlične dvižne mize (HIDUS) 6410 naprav za zajemanje podatkov s prenosom preko omrežijWi-Fi in Ethernet (NATIONAL INSTRUMENTS) 65NOVOSTI NA TRGUNovost na področju majhnih brezkontaktnih senzorjev (ADEPT Plus) 66Visokotlačne cevi goldenblast (1450 bar) (HIDEX) 66IXU-enota za izmenjavo ionov in filtriranje (HYDAC) 67Mitsubishijevi frekvenčni pretvorniki FR-D700 (INEA) 67CKP-pnevmatski valj za varno in precizno premikanje velikih bremen (LA & Co) 68Majhen in cenovno ugoden mehki zagon za majhne AC-motorje (PS) 69Kompaktni pnevmatični valji serije CQU (SMC) 70PODJETJA PREDSTAVLJAJORobotizirana strega dveh obdelovalnih centrov (MOTOMAN–ROBOTEC) 72Uporaba in primeri uporabe simulacijskega okolja ABB RobotStudio (ABB) 76Uspešne senzorske rešitve za avtomatizacijo proizvodnje in logistike (SICK) 80Programski paket za podporo meritvam naCNC-obdelovalnih strojih – Renishaw OMV (RLS) 86LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILANove knjige 88PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANIZanimivosti na spletnih straneh 90Ventil 15 /2009/ 13

PORO ILA – VESTI4 Ventil 15 /2009/ 1

UREDNIŠTVO© Ventil 15(2009)1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravicepridržane.© Ventil 15(2009)1. Printed in Slovenia. All rightsreserved.ImpresumInternet:http://www.fs.uni-lj.si/ventil/e-mail:ventil@fs.uni-lj.siISSN 1318-7279UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12)VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo inmehatroniko– Journal for Fluid Power, Automation andMechatronicsLetnik 15 VolumeLetnica 2009 YearŠtevilka 1 NumberRevija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidnotehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrijeGospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno.Ustanovitelja:SDFT in GZS – ZKI-FTIzdajatelj:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvoGlavni in odgovorni urednik:prof. dr. Janez TUŠEKPomoïnik urednika:mag. Anton STUŠEKTehniïni urednik:Roman PUTRIHZnanstveno-strokovni svet:doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljanaizr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljanadoc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljanaizr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljanaprof. dr. Aleksander CZINKI, FachhochschuleAschaffenburg, ZR Nemïijadoc. dr. Edvard DETIîEK, FS Mariborizr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljanaprof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljanadoc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljanamag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FTdoc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljanaprof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrijamag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiridoc. dr. Darko LOVREC, FS Mariborizr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University ofAlicante, Španijaprof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen,ZR Nemïijaprof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonskaprof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaškaizr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljanadoc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS LjubljanaMartin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo,Škofja Lokaizr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljanaprof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljanaprof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljanaprof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, JaponskaOblikovanje naslovnice:Miloš NAROBÉOblikovanje oglasov:Barbara KODRUNLektoriranje:Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESSRaïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk:LITTERA PICTA, d. o. o., LjubljanaTisk:LITTERA PICTA, d. o. o., LjubljanaMarketing in distribucija:Roman PUTRIHNaslov izdajatelja in uredništva:UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTILAškerïeva 6, POB 394, 1000 LjubljanaTelefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in+ (0) 1 4771-772Naklada:2 000 izvodovCena:4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EURRevijo sofinancira Javna agencija za knjigo RepublikeSlovenijeRevija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC.Evropska in državna sredstva za raziskovalno inrazvojno dejavnostV zadnjem desetletju in tudi že prej, od osamosvojitve dalje, slovenski politiki zelo pogostopoudarjajo, da je treba veÏ sredstev nameniti raziskovalni in razvojni dejavnosti. Podobneizjave zasledimo tudi od evropskih politikov, taki so tudi sklepi na posvetovanjih državEvropske skupnosti. Že leta 2000 je bila z namenom, da bi bila Evropa do leta 2010 najboljkonkurenÏno, na znanju temeljeÏe gospodarstvo na svetu, sprejeta Lizbonska strategija.Tudi naš sedanji premier je že pred leti dejal, da mora Slovenija v doglednem Ïasu postatinajbolj napredna država v Evropi.Pa poglejmo, kakšni so konkretni podatki.Hitro je bilo ugotovljeno, da je Lizbonska strategija pomanjkljiva. Že leta 2001 je biladopolnjena in leta 2002 spremenjena. Prav leta 2002 je bilo v Barceloni sprejeto, naj evropskedržave za znanje in razvoj namenijo minimalno 3 % BDP. Od takrat do danes je minilo karnekaj Ïasa, na tem podroÏju pa se ni niÏ bistvenega spremenilo.Po nekaj letih so ponovno ugotovili, da se Lizbonska strategija ne uresniÏuje, vendar za politiketo ni problem. Bodo paÏ sprejeli novo strategijo. In tako se je tudi zgodilo.Za odpravo pomanjkljivosti v Lizbonski strategiji je Evropski svet spomladi leta 2004 podelilmandat nekdanjemu nizozemskemu premieru Wimu Koku, da pripravi predlog za njenoprenovo. Najpomembnejša sprememba je bila, da je izvajanje te strategije treba razdeliti na tritriletna obdobja in ga spremljati. Toda tudi to ni kaj dosti pomagalo.Pred nedavnim smo slišali, da v Evropi, v državah Evropske skupnosti, le nekaj držav iz svojegaproraÏuna nameni znanosti in razvoju veÏ kot 3 % BDP. Celo veÏ: le 12 evropskih držav, ki sozavezane Lizbonski strategiji, nameni za znanost in razvoj veÏ kot Kitajska.Nova slovenska vlada ponovno obljublja, da bo za znanost in raziskave ter razvoj namenilaveÏ sredstev. Ali bo to res? To bomo prav kmalu videli! Ni prav natanÏno znano, kolikoSlovenija iz svojega proraÏuna nameni znanosti, raziskavam in razvoju. Vsekakor pa manj kot2 % svojega bruto dohodka.Prav gotovo je koliÏina denarja za vsako dejavnost ali podroÏje zelo pomembna. Toda ni samoto. Ravno tako pomembno je, kako se denar razdeli. Osnovno (teoretiÏno) naÏelo je, naj se vznanost in razvoj vložena družbena sredstva v obliki davkov Ïim prej vrnejo nazaj v skupnoblagajno.Ali se v Sloveniji to pravilo res upošteva?V Sloveniji so številne institucije, ki preko razpisov z državnim ali evropskim denarjemsofinancirajo razliÏne raziskovalno-razvojne projekte. Imamo kar nekaj javnih agencij, kiimajo v svojem proraÏunu sredstva za raziskave in razvoj, npr.: Podjetniški sklad, ki skrbi zasofinanciranje opreme, JAPTI – Javna agencija za podjetništvo in tehnološki razvoj, TIA – Javnaagencija za tehnološki razvoj, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Vsako odministrstev pa redno ali obÏasno razpiše tudi ciljne ali splošne razvojno-raziskovalne projekte.Zakaj je ta politika v majhni Sloveniji tako razdeljena? Koliko sredstev na tem podroÏju poberesama administracija?Toda to še ni najhujša težava pri pridobivanju razvojno-raziskovalnega denarja. DaleÏ najveÏjiproblem je priprava vloge za kandidaturo za »državni« denar, ki je zelo zapletena. Državniuradniki so neverjetno togi, zato se marsikatero podjetje zavestno odpove kandidiranju zata sredstva. Kot primer naj navedem samo podjetje AkrapoviÏ, d. d. Ali to dejstvo državneadministratorje niÏ ne prizadene?Tisti, ki dokaj redno spremljamo objave razpisov za znanstvenoraziskovalno dejavnost, lahkoopazimo, da je sicer veÏina razpisne dokumentacije povzeta od evropske administracije,vendar se, Ïe se le da, pri nas še malo zakomplicira.Ali se res ne da, da bi razpisno dokumentacijo poenostavili? Koliko energije in Ïasa zapravijoraziskovalci in drugi za izpolnjevanje najrazliÏnejših vlog!Ali razpisov res ni mogoÏe poenostaviti ali pa preprosto oceniti, npr. z obiskom v manjših insrednjih podjetjih in na osnovi ogleda in razgovora z odgovornimi osebami vsaj z 90-odstotnoverjetnostjo povedati, kakšne možnosti ima podjetje na doloÏenem razpisu.Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodanovrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje8,5-odstotni davek na dodano vrednost.To bi vsekakor poenostavilo in pocenilo izvajanje in realizacijo razpisov.Janez TušekVentil 15 /2009/ 15

DOGODKI – POROČILA – VESTIInformativa 09V petek, 30. 1, in v soboto, 31. 1.,je na Gospodarskem razstavišïupotekala Informativa 09, nekevrste sejem, borza ali preprostoprireditev oziroma dogodek oizobraževanju, štipendiranju,zaposlovanju za praktiïno vsesmeri in stopnje študija, rednegain izrednega ter dopolnilnegaizobraževanja. Mogoïe jebilo izvedeti vse o formalnem inneformalnem izobraževanju vSloveniji in delno tudi v sosednjihdržavah.To je bil v Sloveniji prvi tak dogodek.Osnovni namen Informative 09 je bil,da se mladim na enem mestu prikažemožnost izobraževanja po osnovni insrednji šoli, da se jim olajša iskanjeinformacij o šolanju, štipendiranju,zaposlovanju, zlasti pa, da se jim tudizelo konkretno in praktiïno pokaženaïin izobraževanja in študija naposameznih srednjih in višjih ter visokihšolah, fakultetah in univerzah.Pri nekaterih bolj praktiïno usmerjenihšolanjih in izobraževanjih pa soobiskovalci lahko videli »v živo« tudipotek izobraževanja in opravljanjedoloïenih poklicev po zakljuïkušolanja.Na tej prireditvi so bili razstavljavcipredvsem izobraževalne institucije– od poklicnih, srednjih preko višjihin visokih šol pa vse do fakultet inuniverz. Lahko pa smo videli tudijezikovne šole, izobraževalne centre,izobraževalne inštitute, predstavnikeobrtne zbornice, predstavnikeštudentskih organizacij in celo knjižnice.Prireditev je bila namenjena tudi podjetjem,ki išïejo kader, podeljujejoštipendije, omogoïajo opravljanjeobvezne prakse za dijake in študente,študentskim servisom, ki organizirajodelo, in drugim zaposlovalnimagencijam. Med razstavljavci je bilozelo težko najti podjetja, ki bi se prireditveudeležila samo zaradi iskanjaMed obiskom razstavnih prostorovkadrov z doloïeno izobrazbo. Nekajtakih podjetij in agencij je sicer bilo,v glavnem takih, ki išïejo kader sspecifiïnimi znanji in spretnostmi inga nato ponujajo naprej razliïnimorganizacijam.Organizator prireditve je med razstavljavcepovabil tudi nevladne organizacije,posredno ali direktno povezanez izobraževanjem na formalnem alineformalnem podroïju, ministrstva,ki se ukvarjajo z izobraževanjem, indruge državne institucije, ki aktivnodelujejo na podroïju dodatnegaizobraževanja. Med vabljenimi sobili tudi založniki in mediji, banke,zavarovalnice, ponudniki didaktiïnihin drugih šolskih in izobraževalnihpripomoïkov, študentske in dijaškeorganizacije in organizacije, ki skrbijoza vseživljenjsko uïenje.Med obiskovalci je bilo daleï najveïosnovnošolcev in dijakov srednjihšol. Prireditev je bila namenjena tudištudentom, iskalcem štipendij, iskalcemprvih zaposlitev in ne nazadnjetudi staršem, uïiteljem, profesorjemin vsem, ki seformalno ali neformalnoukvarjajoz izobraževanjem.Glede na besedeorganizatorjaje bil osnovnicilj ustvariti pogoje,da taka prireditevpostanetradicionalna innajveïja s podroïjaizobraževanja,štipendiranjain naïrtovanjakariere zavse mlade indruge šolajoïese prebivalceSlovenije in tudiokolice. Prireditevpa je pomembnatudi zaodrasle, ki se želijošolati ob delu,in za starejše, ki se odloïajo zat. i. šolanje na tretji univerzi.V dveh dneh, v ïasu trajanja prireditve,so našteli 13.700 obiskovalcev.Med razstavljavci je bilo 134 razliïnihustanov in organizacij s podroïjaizobraževanja. Te so predstavileizobraževalne programe, možnostiza zaposlitev in štipendiranje.Organizator prireditve je poskrbelza vodenje obiskovalcev v manjšihskupinah. Veï mladih za to izurjenihprikupnih deklet je zbiralo obiskovalcev skupine, jih vodilo med razstavljavciin jim podajalo najrazliïnejšeinformacije. Teh organiziranih vodenjse je udeležilo veï kot 1000 uïencevin dijakov zakljuïnih letnikov izrazliïnih delov Slovenije, ki išïejonajprimernejšo ustanovo za nadaljnjeizobraževanje.Nekateri poklici so bili na Informativi09 še posebno inovativno predstavljeni.Naj tu omenim le najbolj izstopajoïe.Zelo nazorno je bil prikazanpoklic policista in kriminalista. Po-6 Ventil 15 /2009/ 1

DOGODKI – POROČILA – VESTIdobno velja za naravoslovnega tehnika,veterinarja, lesarskega tehnika,fotografa, novinarja, medicinskegatehnika, inženirja strojništva, frizerjain druge.Ob predstavitvah poklicev so bileprikazane tudi sodobne metodeizobraževanja po internetu. Videolectures.netje predstavil brezplaïenogled vrhunskih predavanj strokovnjakovrazliïnih podroïij s celegasveta. Akademija za multimedije inFakulteta za medije sta predstavilisvoje študijske programe, kot so Medijskaprodukcija, Fotografija, Medijin novinarstvo. Radio in televizijaSlovenija je predstavila nekatere poklice,ki jih potrebujejo za svoje delovanje.Poslovni angeli Slovenije inEkonomska fakulteta v Ljubljani so nakratko prikazali problematiko finanïnekrize, podjetništva in investiranjav nove produkte, objekte in storitve.Veleposlaništvo Kanade v Ljubljanije predstavilo naïine in možnostištudija v Kanadi. Center za mobilnostin evropske programe je organiziralpredavanje o vseživljenjskem uïenju.Center republike Slovenije za poklicnoizobraževanje je pripravil predavanjeo poklicih in zaposlovanjumladih v Sloveniji.Poleg slovenskih institucij je bilo karnekaj tujih izobraževalnih ustanov:Jezikovni institut Östereich iz Avstrije,American International School– Salzburg, Univerza Alpen Adriaiz Avstrije, QSI Mednarodna šola izLjubljane, Univerza iz Tilburga inUniverza Fontys iz Nizozemske, DCTin Alpen Center iz Švice.Posebno pozornost zaslužita Študentskaorganizacije Slovenije (ŠOS)in Dijaška organizacija Slovenije(DOS), ki sta mladim ponudili karnekaj koristnih informacij za odloïitevo nadaljevanju šolanja. Predstaviliso jim projektno delovanje nanekaterih podroïjih, dotaknili so sezlasti bolonjske reforme študijskihprogramov na univerzah in kreditnegasistema študija. Tudi Zveza študentskihklubov Slovenije je imelasvoj razstavni prostor, kjer so obiskovalcilahko opravili test zaposljivostiin nadarjenosti za doloïenaopravila.Zveza za tehniïno kulturo Slovenijeje propagirala logiïno razmišljanjev povezavi s splošnim pomenom inv korelaciji s tehniko. Poleg tega sopredstavili kar nekaj projektov, ki sose ali se še izvajajo v razliïnih slovenskihkrajih. Obrtna zbornica Slovenijepa je prikazala razliïne poklice inpredvsem naïin, kako priti do nazivamojster za doloïeno podroïje.Posebno pohvalo zasluži razstavniprostor Fakultete za strojništvo iz Ljubljane,kjer so pokazali avto »roadstar«,ki so ga v celoti projektiralisami in v sodelovanju z industrijo tudiizdelali. Avto je privabil številneobiskovalce. Tudi sicer je bila zastopanostFakultete za strojništvo izLjubljane zgledna. Mladi asistenti soskupaj z uslužbenkami študentskegareferata zelo vljudno, simpatiïnoin prijetno odgovarjali na vprašanjaobiskovalcev in jim prikazaliïar študija strojništva in opravljanjatega poklica po konïanem šolanju.Fakulteta za strojništvo je pripravilatudi izredno zanimivo predavanje osamem študiju in o možnostih, ki jihimajo njeni diplomanti. Predavanjase je udeležilo presenetljivo velikodeklet.V okviru prireditve je bilo organiziranihveï zanimivih plesnih prireditev,glasbenih in igranih predstav inpredavanj.Zapis lahko konïamo z ugotovitvijo,da je bila to prireditev, na kateri jebilo združeno »koristno s prijetnim«.Prav gotovo ni bilo nobenemu obiskovalcužal ïasa, ki ga je porabil zaobisk.Upamo samo, da bo prireditev postalatradicionalna.Prof. dr. Janez TušekUL, Fakulteta za strojništvoVentil 15 /2009/ 17

DOGODKI – POROČILA – VESTIFakulteta ima sedaj že sedmo računalniško učilnicoV skrbi za kakovosten študij je Fakultetaza strojništvo Ljubljana dobilanovo, že sedmo raïunalniškouïilnico. V bolonjski prenovi je žev prvem letniku uveden predmetModeliranje prostora. Tako bodovsi študentje pridobili znanje o modeliranjuod najenostavnejših oblikdo prostih površin še pred vstopomv drugi letnik. Ker želi fakulteta poveïatiznanje in uporabo raïunalnikapri vseh predmetih, se sistematiïnoodloïa za instaliranje ïim veïjegaštevila raïunalniških kapacitet, ki sodostopne tudi študentom.Zanimiv je podatek, da je pri 323zaposlenih na Fakulteti sedaj instaliranihokoli 660 raïunalnikov, karpomeni, da je veliko število raïunalnikovv prosti uporabi za študente vraïunalniških uïilnicah.Instalacija profesionalnih modelirnikov(Solid Works, Catia, NX in drugih)in razliïnih drugih programskihpaketov tako zagotavlja dobropripravljenost študentov, da stopijov industrijske projekte takoj po konïanemštudiju. Razumljivo je, da boNova raÏunalniška uÏilnicanova generacija študentov prišla vindustrijo šele ïez štiri do pet let.V raïunalniški uïilnici je pravilomainstaliranih 18 raïunalnikov. Vsakima najmanj 1 GB, polovica jih ima2 GB. Raïunalniki lahko delujejov “cluster” sistemu za reševanjezahtevnejših preraïunov. Delovanjeomogoïa 1Gbs hitrost v zvezdastimreži. Povezava je izvedena z vsemilokalnimi mrežami laboratorija LE-CAD in v samo univerzitetno mrežo.Raïunalniška u-ïilnica predstavljainvesticijo vvrednosti okoli35.000 EUR.Sredstva sta v s-kladu s politikofakultete prispevaladva laboratorija– LA-SOK (predstojnikprof. Kramar)in LECAD (predstojnikprof. Duhovnik).Uïilnicapredstavlja pomembnopridobitevtudi za Katedro za konstruiranjain transportne sisteme.V primeru zahtevnejših izraïunov,ki jih oba laboratorija opravljata zarazliïne raziskovalne in razvojneprojekte, bodo raziskovalci uporabljaliskupaj okoli 24 GB hitregaspomina.Prof. dr. Jožef DuhovnikUL, Fakulteta za strojništvoVABILOFakulteta za strojništvo Univerze vLjubljani je v zadnjem šolskem letuUtrinek s podjetniškega foruma na FS Ljubljanav svojih prostorih na Aškerïevi ulici6 v Ljubljani organizirala sreïanjamed predstavniki podjetij in študenti.Imenovali smo jih Podjetniški forum.Osnovni namen teh sreïanj je bil,da študentje spoznajo industrijo,podjetja in dejavnosti v teh podjetjih,v katerih lahko po zakljuïkuštudija išïejo svojo službo. Interesje bil zelo velik.Podjetniškegaforuma so se u-deležila podjetja,ki išïejo diplomiraneinženirjestrojništva.Glede na dejavnostso bila raznolika:od tistih,ki pokrivajoklasiïno strojništvo,preko procesnegainženirstvain elektrotehnike do telekomunikacijskihpodjetij in celorevizijskih hiš. Vse to pomeni, da jespekter možnosti zaposlitve inženirjastrojništva izredno širok.S Podjetniškim forumom bi radi nadaljevalitudi v bodoïe. Prav zaraditega vabimo vsa podjetja, ki bi serada udeležila sreïanj s študenti naFakulteti za strojništvo Univerze vLjubljani, jim predstavila svojo dejavnostin na ta naïin skušala privabitidiplomante strojništva v svoje vrste,da se prijavijo na spodnji naslov:elektronska pošta: janez.tusek@fs.unilj.siali klasiïna pošta: Podjetniškiforum, Fakulteta za strojništvo, Aškerïeva6, 1000 Ljubljana.8 Ventil 15 /2009/ 1

DOGODKI – POROČILA – VESTIIFAM – Mednarodni strokovni sejem za avtomatizacijo, robotiko,mehatroniko, …Že peto leto zapored so se odprlavrata mednarodnega strokovnegasejma IFAM v Celju, ki jepotekal od srede 28. 01. do petka30. 01. Tokrat je bila ponudbarazstavljavcev res pestra, saj jepredvideni prostor zapolnilopreko 40 najpomembnejših slovenskihin tujih podjetij.Prikazani so bili najnovejši dosežki,ideje, rešitve in novosti s podroïij avtomatizacije,robotike, mehatronike,meritev, testiranja, nadzora, montaže,raïunalniškega in robotskegavida, tehnologije pogonov, senzorike,napajalnih sistemov, naprav za nadzorovanjein opazovanje, … itd.Razstavni prostori na letošnjem sejmuVzpodbudno je dejstvo, da se je sejmaudeležilo veliko izobraževalnihustanov, kot so srednje šole in fakultete,kar je bistvenega pomena zausposabljanje novega mladega kadrain za nadaljnji razvoj tehnologijena tem podroïju. Za kar 68 % se jepoveïal tudi obisk, kar pomeni, daSlovenija postaja zanimiva tržna intehnološko napredna gospodarskaregija. Sejem si je ogledalo preko2800 obiskovalcev.Podelitev priznanj ob peti obletnici IFAM-aTematiko sejma bi lahko razdelilina tri osnovna podroïja, in sicer napredstavitev mehanskih komponent,njihovih sestavov in modularnozgrajenih sistemov, na predstavitevelektronike in senzorike, potrebne,da sistemi v celoti dobijo svojofunkcionalnost, ter nazadnje na predstavitevaplikacij.Na podroïju mehanskih komponentin sestavov lahko opazimo velikrazvoj transportnihlinij, vretenskih,batnih,magnetnih manipulatorjevitd.Pomembno vlogo,predvsem vavtomobilski industriji,predstavljajoroboti speriferno opremoin kompletnerobotske celiceza naloge, kot somontaža, barvanje,varjenjein druge potrebnefleksibilneoperacije. Pesterizbor opreme jemoï opaziti na podroïju robotskihprijemal.Brez programske opreme in senzorikev avtomatizaciji tehnološko dovršenihprocesov seveda ne gre.Predstavljene so bile najnovejše razliïiceprogramov za konstruiranje,kot so ProEngineer, Catia, v katerihso dograjene ali na novo dodanekomponente za simulacijo. Vse veïjipomen dobiva tudi simulacija avtomatizacije,strege in montaže. Predhodnovidenje procesov je kljuïnegapomena pri zmanjševanju stroškov.Na ta naïin se spretno izognemoodveïnim, nepotrebnim komponentam,zapletom pri gradnji inpostavitvi avtomatskih linij in doloïimooptimalen pretok obdelovancevin podobno.Tudi senzorika je nepogrešljivo orodje,saj je potrebna za povratno informacijovseh raïunalniško krmiljenihstrojev. Predstavljena je bila vrstamožnih naïinov zaznavanja predmetov.Zaznavanje s pomoïjo kamer jeza obiskovalca zagotovo najbolj privlaïnaoblika, vendar je s stroškovnegavidika dostikrat neprimerna rešitev,zato so tu enostavnejši in mnogo10 Ventil 15 /2009/ 1

DOGODKI – POROČILA – VESTIcenejši brezdotiïni in dotiïni senzorji,ki popolnoma zadostijo svojemunamenu.ga. Modulno grajene vhodno/izhodnekomponente omogoïajo enostavnokonfiguracijo in priklop krmilnihkomponent. Enostavno zgrajeni,dobro oznaïeni krmilni sistemiomogoïajo lahek servis, nizke stroškevzdrževanja in hitro odkrivanje napak.Razstavljavci so poleg razstavnega materialaponujali in promovirali vrstodrugih dejavnosti. Tako so potekali seminarji,na katerih so obiskovalci dobiliLahko bi rekli, da je najveïji deležna sejmu predstavljal razvoj elektronskihkomponent. Brezžiïni prenostako pogosto nadomesti obiïajnepodrobnejšivpogled v posameznapodjetja in njihove dejavnosti, potekaleso nagradne igre, na katerih smose lahko pomerili z raïunalniško krmiljenimiroboti, manipulatorji.Marko ŠimicUL, Fakulteta za strojništvoVentil 15 /2009/ 111

DOGODKI – POROČILA – VESTITekmovanje med podjetjiv odpravljanju puščanjakomprimiranega zrakaPušïanje je prisotno povsod v industriji,kjer se uporablja komprimiranizrak. Potencial prihranka jezelo velik. Kompresorji zaradi vsehsvojih prednosti predstavljajo kar10 % celotne elektriïne porabe vindustriji. Komprimirani zrak je kotvir energije zaradi neuïinkovitostipri proizvodnji 8- do 10-krat dražjiod elektriïne energije.Obratovanje kompresorjev in vzdrževanjedistribucijskega sistema zatopredstavljata zelo velike prihranke.Na osnovi pregledov kompresorskihpostaj in ugotovitev iz literaturelahko trdimo, da je v povpreïnikompresorski postaji možno prihranititudi do 40 % elektriïne energije.Doba povraïila investicije vizboljšanje kompresorske postaje jepovpreïno 10 mesecev.Glavna problema pri odpravljanjupušïanj komprimiranega zraka vindustriji sta neosvešïenost vodstvapodjetij in nemotiviranost zaposlenih.Zaradi tega smo se odloïilizaïeti s projektom tekmovanja medpodjetji v odpravljanju pušïanj.Tekmovanje veï razliïnih podjetijprinaša veï kot nagrado za zmagovalnitim in u-gled za podjetje,nudi tudiprimerjavo rezultatovin njihovovrednotenjemed razliïnimipodjetji,izmenjavoizkušenj in primerovdobreprakse.Cilj tekme jepreprost: zmagatisti, ki v 6 mesecih odkrije inodpravi najveï pušïanj relativnoglede na velikost porabe zraka. Absolutnaprimerjava zaradi razliïnevelikosti porabe zraka med podjetjini smiselna, zato bomo gledali samorelativni delež prihranka, ki je posledicapušïanja glede na proizvodnjozraka.Tekmovalci kupijo ali si sposodijoultrazvoïni merilnik pušïanja inizpolnujejo elektronsko tabelo pušïanja.Podrobna pravila in nagradebodo predstavljeni na prvem skupnemsestanku. Zaïetek zbiranjaprijav podjetij kandidatk je februar2009. Tekmovanje bo trajalo dokonca leta 2009. Podatki se meseïnousklajujejo na skupnih sestankih– delavnicah.Prijave na tekmovanje ali dodatnavprašanja lahko pošljete na elektronskinaslov: info@hpe.si., mag.Gorazd Bregart: 01 477 66 13f: 01 426 18 79e: info@tp-lj.siwww.tp-lj.siTehnološki park Ljubljana d.o.o.Teslova ulica 30SI-1000 Ljubljana12 Ventil 15 /2009/ 1

DOGODKI – POROČILA – VESTIPoročilo o obisku v SrbijiV dneh od 3. 12. do 6. 12. 2008sem na povabilo izr. prof. RadovanaPetroviþa, ki se je mudil vSloveniji v predzadnjem tednuv avgustu 2008, obiskal nekajustanov v Srbiji. Vzpostavitev poznanstvaje bila skoraj nakljuïna.Ob svojem poslovnem obiskupri nekem privatnem podjetju vLjubljani je želel vzpostaviti tudikontakte za podroïje fluidne tehnike,predvsem pogonsko-krmilnehidravlike, z nekom na Fakultetiza strojništvo v Ljubljani. Ko semga ob svoji predstavitvi seznanils tem, da sem v osemdesetih letihprejšnjega stoletja kot zaposleniv Železarni Jesenice veï letzelo dobro sodeloval s podjetjemPrva petoletka iz Trstenika (PPT),sva takoj »našla skupni jezik«.PPT je bila tedaj, in je še vedno,pomemben proizvajalec sestavin insistemov za podroïje hidravlike inpnevmatike. V tistih letih je imela17.000 zaposlenih, zdaj pa se jeto število zelo zmanjšalo, kar pa jepoznano tudi številnim slovenskimpodjetjem, med ostalim tudi Acro-Ob razgovoru pri generalnem direktorju (v sredini) Prve Petoletke Trstenikniju. Povabila sem bil vesel, saj me jezanimalo, kakšen je po približno 22letih videti ta del (Kraljevo – Trstenik)naše nekdanje skupne države.Moj gostitelj prof. Petrovi¢ predavana Strojni fakulteti v Kraljevu (SFK), kije del univerze v Kragujevcu (ta imaše eno Strojno fakulteto v Kragujevcu),na Visoki tehniïni strojni šoliv Trsteniku (VTSŠT) in še v treh »ekspoziturah«SFK v Srbiji, istoïasno patudi tesno sodeluje s Prvo petoletko vTrsteniku (PPT).Prvi dan mojega obiska v tem deluSrbije je prof. Petrovi¢ najprej organiziralkratek razgovor pri predsednikugospodarske zbornice okraja Kraljevo.Stanje gospodarstva v tem deluSrbije je zaskrbljujoïe, a imajo kljubtemu še precejšnjo mero optimizmain volje za iskanje poti iz krize. Zanimajojih možnosti sodelovanja sSlovenijo; takratna Železarna Jesenicejim je dobro znana, seveda predvsempo posebnih jeklih, ki jih je vprecejšnji meri uporabljala takratnaJLA. Odkrito tudi povedo, da je velikinteres za sodelovanje s Slovenijozaradi našega ïlanstva v EU.Pred glavnim vhodom v zgradbo Visoke tehniÏne strojne šole v Trsteniku (prof.Petroviþ prvi z leve, direktor VTSŠT tretji z leve)Sledil je obisk Strojne fakultete vKraljevu. Sreïanje z dekanom ni bilomogoïe, ker je bil v na službeni potiv Republiki srbski v Bosni. Na SFK šeniso uvedli bolonjskega študija in sooïitno od tega še precej oddaljeni.Vpis študentov na tehniïne fakultetena sploh je slab. V veï kot enournemrazgovoru z namestnikom dekana inše nekaj profesorji smo si izmenjalištevilne informacije.14 Ventil 15 /2009/ 1

DOGODKI – POROČILA – VESTIVzorci izdelkov za BoeingIsti dan je sledil obisk na Visoki tehniïnistrojni šoli v Trsteniku (VTSŠT); uradninaziv: Visoka tehniÏka mašinskaškola strukovnih studija. Taima5študijskih programov: 1. Hidraulika ipneumatika, 2. Proizvodno mašinstvo,3. Poljoprivredno-prehrambena oprema,4. Inženjerstvo u saobra¢aju in5. Informatika u inženjerstvu. Predavanjapotekajo seveda šest semestrov.VTSŠT je lokacijsko (oddaljenost25 km od Kraljeva) in vodstveno popolnomaloïena od SFK. VTSŠT imadirektorja šole in ne dekana. Razenmojega gostitelja, prof. Petrovi¢a,nobeden od profesorjev na SFK nimapredavanj tudi na VTSŠT. Ta je povidezu bolje urejena od SFK, kar jeoïitno posledica neposredne podporePPT. Tu (na VTSŠT) sem videltudi laboratorij za hidravliko in pnevmatiko,ki je pedagoško zelo dobroopremljen, ima pa tudi nekaj raziskovalneopreme. VTSŠT je paï neposrednakadrovska podpora PPTju,zato so tudi predmeti s podroïjafluidne tehnike tu bolj zastopani kotna SFK. Kot je zapisano že zgoraj, jeHidravlika in pnevmatika celo samostojenštudijski program.Prof. Petrovi¢ mi je organiziral zelozanimiv obisk dveh podjetij v koncernuPPT in me pri tem tudi spremljal.Najprej smo opravili dolg in zanimivpogovor pri generalnem direktorjuPPT. Tu sem bil seznanjen z namero,da se PPT odproda Rusom. Zanimalajih je tovrstna izkušnja iz našegaAcronija. Nato sem si ogledal Tovarnohidravliïnih valjev v PPT in potemše Namensko proizvodnjo v tem koncernu.Predvsem tehniïno-tehnološkinivo je razmeroma visok. Te tovarnemi ob delovnih obiskih pred ïetrtstoletja kljub tedanjemu dobremusodelovanju z Železarno Jesenice,kjer sem bil zaposlen, ni bilo mogoïeobiskati zaradi specifiïnosti proizvodnje.Namenska proizvodnja, kiprodaja del proizvodov ameriškemuBoeingu, ne obïuti recesije, kar pa nevelja za preostali del PPT. Za Boeingizdelujejo nekaj tipov podvozij spristajalnimi kolesi. Za ta del imajonekaj zanimivih simulatorjev oziromapreskuševališï. Ogledal sem situdi oddelek za preskušanje servoventilov.Zelo dobre karakteristike inpodatki o stopnji toïnosti izdelave some kar malo osupnili.V ïasu od mojega obiska do zapisatega poroïila sem prejel tudi informacijo,da je bila PPT prodana ruskimlastnikom, vendar brez Namenskeproizvodnje, ki ostaja v veïinskidržavni lasti.Gostoljubnost Srbov je že znana in jeoïitno ostala vsaj na takšnem nivoju,kot je bila pred neljubimi dogodki vzadnjih desetletjih. Tudi v tem pogledujim gre vsa pohvala, predvsempa mojim gostiteljem. Vsi skupajverjamemo v boljše sodelovanje vprihodnosti; v to smer so potekaliin še potekajo številni pogovori terostale aktivnosti.Jože PezdirnikUL, Fakulteta za strojništvoCenter za tribologijo, tehniÏnodiagnostiko in hidravlikoLaboratorij za pogonsko-krmilnohidravlikoVentil 15 /2009/ 115

DOGODKI – POROČILA – VESTIPoročilo o sejmu Euromold 2008 v FrankfurtuV Frankfurtu je od 3. 12. do 06.12. 2008 potekal Euromold, petnajstimednarodni sejem orodjarstva,livarstva, brizganja plastike,materialov za orodja, strojevter opreme in sorodnih ter spremljajoïihdejavnosti. Sejem je namenjenorodjarjem, livarjem,oblikovalcem izdelkov in orodij,raïunalnikarjem in tudi varilcemoziroma podjetjem, ki pokrivajovarilsko dejavnost z vidika reparaturnegavarjenja orodij. Vznanstveno-strokovnem smislupa je namenjen raziskovalcem,razvojnikom, inženirjem in vsem,ki orodja naïrtujejo, oblikujejo,izdelujejo in uporabljajo.Na sejmu je razstavljalo 1523 podjetij,obrtnikov, zasebnikov in drugihrazstavljavcev iz 38 držav Evrope,Azije in Severne Amerike. V okvirusejma je bilo poleg zelo izvirnihrazstav organiziranih veliko sreïanjin raznih posvetovanj o tematikah, kiso direktno ali le posredno povezanez dejavnostjo sejma.Moto tokratnega sejma je bil: Odoblikovanja preko prototipne izdelavedo serijske proizvodnje.Utrinek iz razstavePrav ta moto lahko v teh kriznih ïasihsluži tudi nam v Sloveniji. Pri vsehizdelkih, ki jih danes uporabljamov praksi, je poleg funkcionalnostiin uporabnosti pomembna oblika(dizajn), da privabi kupca. Zato jeprav, da zaïnemo nov proizvod aliizdelek že pri snovanju in naïrtovanjuv funkcionalnem smislu tudi smiselnooblikovati in mu dati privlaïnoobliko.V štirih dneh je sejem obiskalo 58.842 ljudi iz 87 držav.Razstavni prostor je bil razporejenpo tematskih sklopih v petih loïenihhalah. Struktura razstavljavcev je bilazelo razliïna. Najveï prostora je bilonamenjenega naïrtovalcem in izdelovalcemorodij za razliïne namene.Teh je bilo 21,6 %. Na drugem mestuso bili z 8,9 % razstavljavci s podroïjaraïunalništva, od namenskih raïunalnikovza programiranje na modelihin naïrtovanje v virtualnem okoljupa vse do raïunalniške opreme inprogramov za izdelavo orodij v realnemokolju. Na tretjem mestu so bilaz 8,1-odstotno udeležbo podjetja,ki prodajajo orodja, jih tudi uporabljajoin z njimi izdelujejo razliïneprodukte, zlasti orodja za brizganjeplastike, za tlaïno litje barvnih kovinin njihovih zlitin in številna druga.Na ïetrtem in petem mestu po številurazstavljavcev so bila podjetja, ki seukvarjajo z modeliranjem oblik orodijin potekom procesov, s prototipnoizdelavo v realnem in virtualnemokolju. Strukturo podjetij, ki so razstavljalana sejmu, so organizatorjiše razdelili: na podjetja, ki izdelujejoali le posredujejo orodne stroje, narazstavljavce, ki imajo splošen opisdejavnosti z imenom inženiring vorodjarstvu, podjetja, ki se ukvarjajo zoblikovanjem, podjetja, ki so na razstavnihprostorih predstavljala raznemateriale in metalizacijo, na razstavljavce,ki ponujajo dodatno opremov orodjarstvu, zagotavljanje kakovosti,specialni procesi in drugo.Najveï razstavljavcev je bilo siceriz Nemïije, od drugih držav pa jebila najbolj zastopana Kitajska. Iz tedežele je bilo kar 17,4 % vseh tujihrazstavljavcev. Njej je sledila Italija z11,2 %, nato Francija s 6,7 % in JužnaKoreja s 6,0 %. Vse druge države sobile zastopane z manj kot 5 %. TudiSlovenci smo imeli med razstavljavcisvojega predstavnika.V konferenïni dvorani so se v vsehtreh dneh vrstila razliïna posvetovanja,predavanja in specialne konference.Organizatorjiso posvetiliposebnopozornost hitrorastoïim trgomv Rusiji, Indijiin na Kitajskem.Tako je bil endan posveïenposebnemu forumuza Rusijo,drugi dan pa Kitajskiin Indiji.Vsako leto nasejmu podelijoveï priznanj inrazliïnih nagrad.Tu naj omenimosamo priznanjeza najbolj inovativnoidejo s16 Ventil 15 /2009/ 1

DOGODKI – POROČILA – VESTIpodroïja orodjarstva za bodoïnost.Zlato priznanje za najboljšo idejo jeprejelo podjetje Huntsman AdvancedMaterials, ki je predstavilo nov sistemza hitro izdelavo orodij.Sam sem si sejem ogledal zaradi reparaturnegavarjenja orodij. Razvojna tem podroïju je bil v zadnjem desetletjuzelo velik, vendar neenakomeren.Na sejmu ni bil prikazan. Razstavljaliso skoraj vsi veïji proizvajalcilaserskih naprav za reparaturnovarjenje orodij. Zelo malo je bilorazstavljavcev z varilnimi žicami. Nacelotnem sejmu pa nismo našli nitienega predstavnika, ki bi razstavljalklasiïno varilno opremo za varjenjeTIG, varjenje s plazmo ali za elektroiskrnonavarjanje. Iz teh podatkovlahko sklepamo, da smo v Slovenijipri reparaturnem varjenju vseh vrstorodij korak pred drugimi v Evropi.Na sejmu smo moïno pogrešali e-kologijo. Skoraj ni bilo opaziti podjetij,ki bi se na tak ali drugaïennaïin ukvarjala z reciklažo odpadnihsnovi, npr. raznih hladilnih tekoïin,starih izrabljenih orodij, odpadkovpri obdelavi z odrezavanjem itd.Tudi s podroïja varnosti pri delu inzašïitnih sredstev je bilo zelo malorazstavljavcev.Prav gotovo je obisk sejma koristenza vse, ki se na tak ali drugaïen naïinukvarjamo z dejavnostmi, ki jih je pokrivalsejem, saj ponuja veliko novihpodatkov, idej in informacij, ki jih nimogoïe dobiti pri vsakdanjem delu,v literaturi ali na internetu.Prof. dr. Janez TušekUL, fakulteta za strojništvoVentil 15 /2009/ 117

DOGODKI – POROČILA – VESTIINEIN danV duhu »generiranja idej« je4. 12. 2008 v Koloseju potekalINEIN dan. V razpravi o finanïnikrizi in z njo povezanimi poslovnimiin tehnološkimi izziviso vsak s svojega zornega kotapredstavili svoj pogled povabljenigostje mag. Samo HribarMiliï, generalni direktor GZS,mag. Mateja Mešl, svetovalkain partner v podjetju RSG Kapital,mag. Iztok Lesjak, direktorTehnološkega parka Ljubljana,Ksenija Božiï, BB Svetovanje,in mag. Marko Svetina, direktorINEE, d. o. o. Dogodka bi semoral udeležiti tudi ministerMitja Gaspari, vendar je bil žalslužbeno zadržan. Je pa sporoïil,da se strinja, da sta inovativnostin tehnološki razvoj kljuïna dejavnikakonkurenïnosti. Pozdravilje tudi intenzivno sodelovanjepodjetja INEA z znanstvenoizobraževalnimi institucijami, kajti letakšno interesno sodelovanje jepravi recept za tehnološki prebojin uspeh.Mag. Samo Hribar Miliï je dejal, daje kriza lahko priložnost za to, da podrobnopogledamo svojo trenutnosliko v podjetju ter ugotovimo svojeslabosti in jih poskusimo spremenitiv priložnosti. îe gospodarstvone bo dobilo finanïnih injekcij oddržave, bodo posledice krize moïnozaznamovale podjetja v prihodnje,kar bo poslediïno vplivalo tudi nageneriranje novih priložnosti. Bil jetudi mnenja, da potrebujemo številnerazvojne politike, ki bodo pospešilepretok inovacij v proizvodni sektor.Udeleženci sreÏanja INEIN dan 2008 (foto: arhiv INEA)Ksenija Božiï meni, da je INEA že20 let soustvarjala takšno okolje in sepripravljala na »hurikane«, ki so nasdoleteli prav to leto. Že pred letomso v podjetju zaznali, da se je trebasistematiïno ukvarjati z ljudmi. Pravzaradi teh aktivnosti so danes pripravljeninarediti pogumnejše korake,ki so potrebni za nadaljnje uspešnodelo. Za zaïetek pa je potrebno pregnatipesimistiïno razpoloženje in neveï toliko uporabljati besede »kriza«,ampak besedo »priložnost«. Krizo bilahko opisali kot nekakšno sito, skozikatero bodo prešla le tista podjetja,ki zaupajo vase in v svoje znanje,in tista, ki si bodo v teh ïasih upalastopiti korak naprej.Ob koncu okrogle mize so se vsi udeležencistrinjali, da je v podjetjih potrebnospodbujati samozavest inambicioznost.INEINI sodelavci so obiskovalcempredstavili tudi rešitve prihodnosti,ki bodo pomembno pripomogleh konkurenïnosti podjetij na globalnemutrgu. Prav tako pa je bilapredstavljena ideja in ena izmedciljnih nalog podjetja: razvojni centerMitsubishija v Evropi. Na koncuje bilo poskrbljeno še za spodbujanje»zdrave« tekmovalnosti. Udeleženciso se pomerili v kartingu zaveliko nagrado INEE.INEA, d. o. o., je visokotehnološkopodjetje na podroïju tehnologijevodenja procesov. Je prvo podjetje,ki je bilo odcepljeno od InstitutaJožef Stefan (IJS) in pilotni projektza to, kar je kasneje preraslo v Tehnološkipark Ljubljana. INEA že od1987 razvija in dobavlja sistemeza vodenje energetskih procesov inje najpomembnejši slovenski razvijalecin globalni ponudnik specialnihrešitev na podroïju tehnologijeraïunalniškega vodenja procesov.Visokonapredne algoritme, razvojnaorodja in rešitve dobavlja tudi globalnikorporaciji Mitsubishi Electric.www.inea.si18 Ventil 15 /2009/ 1

DOGODKI – POROČILA – VESTILogistika tke mreže novih priložnostiNa Fakulteti za logistiko v Celju jebila 4. in 5. februarja 2009 konferenïno-sejemskaprireditev Logistika‘09, ki jo je v sodelovanjus fakulteto organiziralo Evropskozdruženjeza promet, transportin poslovno logistiko, izvedlo papodjetje GR Inženiring, d. o. o.Konferenïnega dela prireditvese je vsak dan udeležilo približno100 udeležencev izgospodarstvain akademskega okolja. Narazstavi je 14 podjetij predstavilonovosti ter ponudbo izdelkovin storitev na podroïju logistike.Eden od vrhuncev in sklep prvegadne prireditve je bila podelitevpriznanja Logist leta 2008, ki gaje prejel Janko Pirkoviï,direktorLogistiïnega centra BTC, d. d.,Ljubljana.Prireditev je slavnostno odprl državnisekretar na ministrstvu za promet dr.Igor Jakomin, udeležence pa sta nagovorilatudi prof. dr. Martin LipiÏnik,dekan Fakultete za logistiko, in županmestne obïine Celje Bojan Šrot.Prof. dr. Martin Lipiïnik je v uvodnemnagovoru poudaril pomen logistikeza gospodarstvo in dejstvo, da je tookolje, ki je za nove zamisli poïasnejeodzivno. Zato potrebujemo združenjain druženja, ki so sposobna hitregaprepoznavanja usmeritev in novih potrebter so sposobna sodelovati prinjihovem razvoju, vpeljavi, uporabi inanalizi njihovih vplivov na logistiko.Župan mestne obïine Celje Bojan Šrotje poudaril, da so v mestu zelo ponosnina Fakulteto za logistiko, saj je vCelje prinesla tudi nekaj akademskegaduha. Cilja ustanovitve Fakultete zalogistiko sta bila njena tesna povezavaz gospodarstvom in šolanje kadrov,ki jih gospodarstvo potrebuje. TudiLogistika ‘09 je eden tistih dogodkov,ki spadajo med te cilje.Dr. Igor Jakomin je poudaril, da jeustvarjanje dodane vrednosti kljuïnidejavnik uspešne logistiïne ponudbein da je treba v Sloveniji izkoris-Ventil 15 /2009/ 1titi naravne pogoje,ki omogoïajo,da pokrijemopomembendel logistiïnihpotreb Južne,Srednje in JugovzhodneEvrope.Ustvarjanjedodane vrednostipa ni mogoïesamo s tranzitom,zato je treba zagotovilitako infrastrukturo,daOtvoritev Logistike ‘09se bo blago v Slovenijiustavilo in obdelalo, tako dabo zadovoljilo konïnega kupca. Zatopodpiramo razvoj logistiïne dejavnostpovsod, kjer je za to poslovniinteres, kar bo mogoïe samo z uïinkovitoprometno infrastrukturo, ustreznozakonsko regulativo in sevedaznanjem.Osrednje dogajanje prireditve so bilapredavanja strokovnjakov iz gospodarskegain akademskega okolja,spremljajoïa razstava pa je bila dobrapopestritev in predstavitev ponudnikovopreme, rešitev in storitev napodroïju logistike. Eden od vrhuncevin sklep prvega dne prireditve je bilatudi podelitev priznanja logist leta2008, ki jo Evropsko združenje zapromet, transport in poslovno logistikože ïetrto leto podeljuje osebi,ki se je na podroïju Slovenije uveljavilas svojim strokovnim delom in jelahko vzor ostalim logistom. IzbranecLogistike ‘09 in logist leta 2008 jeJanko Pirkoviï, direktor Logistiïnegacentra BTC, d. d., Ljubljana.Utrinki s predavanjPredavanja prvega dne konferenïnegadela dogodka so se zaïela s plenarnimdelom, kjer je imel uvodnopredavanje logist leta 2007 MarkoCedilnik, direktor logistike v poslovniskupini Mercator, d. d. Predstavil jeevolucijo logistiïnih procesov na primerudobre prakse oziroma recept zauvedbo sprememb notranje logistikepo evolucijski poti.Program prvega dne je bil skoraj vceloti namenjen naïrtovanju logistiïnihcentrov. Janko Pirkoviï je prikazalpristop k uspešnemu delovanjulogistiïnega centra. Mag. DanijelZupanÏiÏ iz podjetja Trimo, d. d.,iz Trebnjega je podrobneje opisalcelovite rešitve v logistiki, ki jih uporabljajov podjetju, ponujajo pa jihtudi drugim za reševanje izzivov napodroïju naïrtovanja in izgradnje distribucijskihcentrov in visokoregalnihskladišï. Igor Žula iz podjetja 3logit,d.o.o., je opozoril na pomembnoststrateškega naïrtovanja oskrbne verigein upoštevanja parametrov za izbirolokacije distribucijskih centrov.Popoldanski del prvega dne sosklenila predavanja o strokovnihizhodišïih naïrtovanja logistiïnihcentrov, predvsem s prostorskega inokoljskega vidika ter urbanistiïnegavidika naïrtovanja ter naïrtovanjaokoljske in energetske infrastrukturelogistiïnih centrov.Program drugega dne se je zaïel zzakljuïeno celoto o informacijski podporilogistiki, ki jo je vodil Miha Capuderiz podjetja Špica International,d.o.o. Lahko bi rekli, da je bil to kardogodek znotraj dogodka, ki se jekonïal z okroglo mizo in konkretnimisklepi, ki bodo objavljeni na forumuomenjenega podjetja.V delu predavanj o notranji logistikije izhodišïa ureditve vitke notranjelogistike podal mag. Matjaž Marovt.19

DOGODKI – POROČILA – VESTINa primerih iz svoje bogate industrijskeprakse je predstavil prepriïljiveodgovore na zelo pomembnavprašanja o možnosti uporabepravil vitke proizvodnje ter notranjelogistike v ïasu in prostoru visokefleksibilnosti ter nepredvidljivih naroïil.Mag. Primož GriÏar iz podjetjaSapphir, d.o.o., je predstavil projektposodobitve in optimizacije poslovnihprocesov na podroïju avtomatiziranegaprevzema izdelkov izproizvodnje, skladišïenja in odpremev centralnem skladišïu gotovihizdelkov v Pivovarni Laško. V popoldanskemdelu je bil organizirantudi ogled Pivovarne Laško s posebnimstrokovnim vodenjem ïlanovprojekta – za konkretno ponazoritevuspešnosti izvedbe projekta.V popoldanskem delu je bila še predstavitevlogistov, dogodek pa je sklenilaokrogla miza na temo, kakopomagati razvoju slovenske logistike.Okrogle mize, ki jo je vodil predsednikprogramskega odbora dogodkaStojan GrgiÏ, se je kljub pomembnostiteme udeležilo malo udeležencevdogodka. Glavna tema razprave jebila opredelitev izhodišï o vprašanjihin izzivih na podroïju logistike v Sloveniji,ki bi bili zanimivi za projekteïrpanja sredstev iz raznih skladovEvropske unije. Pomembno vprašanjepri tem je, kako motivirati podjetja inposameznike za združevanje in skupnodelovanje na tem podroïju.ZakljuÏno poroÏilo Logistike ‘09, kiga je za objavo na spletni strani www.logistika-slo.si pripravil dr. TomažPerme iz revije IRT3000 kot medijskegapokrovitelja dogodka.Gama System sodelovanje z Microsoftom okronala z zlatimpartnerstvomDružba Gama System je sporoïila,da je dolgoletno sodelovanjez Microsoftom nadgradila z vstopomv družbo zlatih partnerjev,s ïimer še utrjuje položaj enegavodilnih slovenskih razvijalcevin ponudnikov programske opreme.Najvišji status partnerjapomeni priznanje strokovnostipodjetja Gama System in potrjujenajvišjo raven poznavanjater obvladovanja Microsoftovihtehnologij. Hkrati pa pridobljenistatus odpira podjetju možnostidostopa do tehnologij in strokovnepodpore korporacije.Podjetje je znotraj programa MicrosoftGold Partner pridobilo kompetenceza SOA and Business Processes,Data Management Solutions inBusiness Intelligence, kar dokazujerazvojno usmerjenost v storitvenousmerjene in podatkovne rešitve.Strokovnjaki podjetja Gama Systemaktivno sodelujejo tudi v organizacijistrokovnih seminarjev in konferenc,ki temeljijo na Microsoftovih razvojnihtehnologijah.Matej Potokar, generalni direktor slovenskegaMicrosofta, je ob tem povedal:»Gama System je visoko usposobljenaza razvoj naprednih programskihrešitev v razliïnih poslovnihokoljih, zato smo ponosni, dasmo postali del družine partnerjevGold Certified Partner in pripomoglik širitvi slovenske partnerske mreže.S pomoïjo podjetij, kot je GamaSystem, ki ustvarjajo tehnološko naprednein inovativne storitve, strankelahko uresniïijo polno poslovno vrednostMicrosoftovih tehnologij.«»Pridobljeni status zlatega Microsoftovegapartnerja nam omogoïa, dastrankam zagotovimo najvišjo ravenprogramskih rešitev in standarde storitev,«je dejal mag. Marko Šobota,direktor družbe Gama System. »Imamoobsežno strokovno znanje in izkušnjepri razvoju, uvajanju in integracijirešitev, temeljeïih na Microsoftovihtehnologijah. Prav to postavljanaše informacijske rešitve obbok svetovnim rešitvam najvišjegakakovostnega razreda.«www.tp-lj.siO družbi Gama SystemGama System, d. o. o., redniïlan Tehnološkega parka Ljubljana,je bila ustanovljena leta1992 za razvoj, izobraževanjein uvajanje metod industrijskegainženiringa. Leta 2001 se jerazvila v ponudnika celovitegasistema za upravljanje in arhiviranjeelektronskih dokumentovGama System eDocs in GamaSystem E-Arhiv. Skupaj v kombinacijiz arhivskim sistemom IBMTotalStorage DR550 tvorita dokumentnolinijo Gama System,ki se na domaïem trgu kosa znajbolj uveljavljenimi svetovnimirešitvami, prodira pa tudi žena mednarodni trg.20 Ventil 15 /2009/ 1

DOGODKI – POROČILA – VESTIXLAB z orodjem Gaea+Slovensko razvojno podjetjeXLAB je predstavilo trirazsežnostnovizualizacijsko orodjeGaea+, s katerim na enostavennaïin prikazujejo poljubne uporabneinformacije v kontekstu resniïnegageografskega prostora,tudi v realnem ïasu. Orodjeodlikujeta izjemno preprostauporaba in možnost prilagoditvein predelave glede na potrebe inželje posameznih skupin uporabnikov.Omogoïa predstavitevneomejenih koliïin poljubnihgeografsko oznaïenih podatkovv obliki slojev, ki nadgrajujejoosnovno vizualizacijo površjaZemlje z zbirko vsebinsko sorodnihpodatkov. Primeri slojev soceste, prostorski akti, podatki izkatastra, razliïne napeljave (denimokomunalne ali telekomunikacijske),turistiïne informacijein še marsikaj.Programska oprema Gaea+ je zgrajenana ogrodju NASA World WindJava SDK, ki v osnovi ponuja boljšonavigacijo kot konkurenïni GoogleEarth. Najpomembnejši prednostista zagon neposredno iz spletnihstrani, brez poprejšnje namestitveprogramske opreme, ter možnostvgradnje v poljubno spletno mesto(Gaea+ uporablja za zagon JavaWeb Start). Na obmoïju Slovenijeprikazuje natanïnejše ortofoto (letalske)posnetke površja, uporabljaPrimer pokrajinskega pogleda orodja Gaea+2natanïnejši višinski model in ponujaveï vsebinskih podatkov.Orodje bo širši javnosti premiernopredstavljeno v okviru projekta Geopedia.si,saj se je podjetje povezalo zDruštvom za digitalizacijo Slovenije,Geopedia. Tam bo Gaea+ vkljuïenakot orodje za trirazsežnostni prikaz informacijv prostoru. V vsako naslednjoverzijo, ki jo bo zagotovilo podjetjeXLAB, bodo v orodje poleg splošnihizboljšav vkljuïeni tudi novi oziromaizboljšani obstojeïi vsebinski podatki.Orodje je bilo še pred uradnim izidomuporabljeno za prikaz rezultatov simulacijpoplavljanja slovenskih vodotokov,kar je podjetje XLAB razviloskupaj z Inštitutom za vodarstvo.Poleg tega je XLAB v okviru projektaDEDI, ki ga je razpisalo Ministrstvoza visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,orodje Gaea+ uporabil za prikazzbirke podatkov Slovenske kulturnededišïine. Oba omenjena uspešnoizpeljana projekta sta torej dobra popotnicaorodja Gaea+, ki predstavljavrhunski tehnološki dosežek domaïihstrokovnjakov.www.tp-lj.siO družbi XLAB, d. o. o.Podjetje XLAB, d. o. o. (http://xlab.si), ki razvija poslovno programsko opremo za enostaven dostop in nadzoroddaljenega namizja, sestanke in komunikacijo preko medmrežja na zahtevo, sodi v sam svetovni vrh. IzdelkiISL Online so združeni v poslovni paket Vse v enem, ki nudi vsem, od majhnih, srednjih in velikih podjetij doposameznikov, nov, preprost in varen naïin dostopa do oddaljenega raïunalnika, sodelovanja s strankami, partnerjiin zaposlenimi v dejanskem ïasu. Izdelki ISL Online so tehnološko dovršeni in slovijo po enostavni uporabi,poleg tega pa so tudi cenovno dostopni. Raziskovalni oddelek podjetja XLAB, d. o. o., že veï let uspešno sodelujetudi pri mednarodnih in domaïih razvojno-raziskovalnih projektih (XtreemOS, DeDiSys, SLA@SOI, Mosaica ...).Rezultata dobrega medsebojnega sodelovanja pri projektih sta visoka tehniïna usposobljenost podjetja in razvojlastnega produkta Gaea+.Ventil 15 /2009/ 121

NOVICE – ZANIMIVOSTIEnerpac – sinhroni dvižni sistem za edinstven lesen mostPopoln dvig mostu s pomočjo hidravlikeOb koncu lanskega novembraje bil nad nacionalno cesto A7v bližini mesta Sneek (Nizozemska,provinca Frizija) s pomoïjosodobne hidravliïne dvižnetehnike namešïen poseben 360ton težek lesen most. Most jebil do svojega konïnega ciljapripeljan s skoraj 2 km oddaljenemontažne lokacije. Vsanatanïna dvižna dela celotnekonstrukcije mostu na višinotudi veï kot pet metrov so bilaizvedena z uporabo sodobnegaraïunalniško vodenega sinhronegahidravliïnega dvižnegasistema podjetja Enerpac.Projekt izdelave, transporta in montažeposebnega lesenega mostu,namenjenega splošnemu prometu“Rijksweg 7 Sneek” sta naroïila Ministrstvoza okolje in prostor severneNizozemske (Rijkswaterstaat NoordNederland) in obïina Sneek. Projektsicer predvideva izgradnjo dvehlesenih mostov, ki bosta namešïenanad severne obvoznice A7 okolimesta Sneek. Oba mosta, dejanskoviadukta, (bo)sta tako zaradi svojePri natanÏni postavitvi 60 ton težkega lesenega mostu na svoje mesto je biluporabljen Enerpacov digitalni sinhroni dvižni sistemoblike in naïina postavljanja postala»razpoznavni znak« mesta. V okviruprve faze projekta je bil konec novembra2008 (29. november 2008)postavljen prvi most v obmoïju Akkerwinde.Postavitev drugega mostuje naïrtovana na podroïju Molenkrite.Kje natanïno bo zgrajen inkako velik bo slednji, je odvisno odizkušenj, ki so jih inženirji in gradbenikipridobili pri postavitvi prvega,mostu Akkerwinde.Most je sestavljen iz jeklenega okrovain dveh navpiïnih lesenih lokov,ki merita v dolžino 32 in višino 16metrov. Loka povezujejo preïneojaïitve in sorniki. To je prvi tovrstnilesen most na svetu, ki je bil zgrajenv tej velikosti in za katerokoli oblikoprometa do obremenitve 60 ton.Most je bil oblikovan v sodelovanjuz inženirskimi podjetji IngenieursbureauOranjewoud v Heerenveenu,Achterbosch Architectuur v Leeuwardnuin Onix v Groningnu. Leseniloki so bili zgrajeni pri pogodbenikuSchaffitzlu iz Schwäbisch Halla vNemïiji. Za sestavljanje, dviganje,transport in pozicioniranje pa je biloodgovorno podjetje Wagenborg Nedliftiz Groningna.Eden od dveh 32 metrov dolgih in 16 metrov visokih lesenih lokov novegamostuMostovi so lep primer progresivnearhitekture, za katero je poleg estetskihin strukturnih meril pomembenelement tudi “trajnost”. To velja22 Ventil 15 /2009/ 1

NOVICE – ZANIMIVOSTIPodporni blok (cribbing), sestavljen iz gredic iz trdega lesa akoje® z dvižnimvaljem Enerpac z nosilnostjo do 250 ttako za življenjsko dobo posameznihuporabljenih materialov kot za celotnokonstrukcijo.Most Akkerwinde je edinstven zaradisvojih lesenih lokov in svoje namembnosti.îeprav na svetu že obstajanekaj podobnih sodobnih lesenihmostov, ni bil noben od njih do sedajzgrajen v takšnem obsegu, namenjenvsem oblikam prometa, še zlasti pa nepostavljen na takšen naïin kot ta.Konec mostnega loka je bil ob dvigovanjuoprt na blok velikosti 1080x 1400 mm, sestavljen iz posameznihlesenih gredic. Kot les je bila uporabljenaakoja ® , vrsta lesa, ki prihajaiz gojenih gozdov Nove Zelandije.Trajnost lesa pa je bila še dodatno poveïanas postopkom acetilacije, pokaterem les naravno absorbira manjvlage. Ob primernem vzdrževanjulesa nemški proizvajalec Schaffitzelza tako obdelan les zagotavljaživljenjsko dobo celo 80 let.Acetilacija je proces spreminjanjalesa z uporabo anhidridne ocetne kisline(acetilni anhidrid). Po obdelavi skislino se v lesu sprožijo spremembev njegovi celiïni strukturi, tako da sonjegove lastnosti primerljive ali celoboljše od lastnosti tropskega trdegalesa. Izvajanje te vrste zašïite jedokaj novo, saj od januarja 2008 potekale v tovarni TitanWood v Arnhemu.Ta obdelavaima dve pomembniprednosti: prižaganju oz. preoblikovanjulesaakoja ne moremorazkriti, zatoni nezašïitenihpovršin. To pomeni,da te površineni potrebnododatno zašïititiz uporabo o-kolju škodljivihsnovi.Potek dvigovanja mostuMostni loki so bili sestavljeni na lokaciji,oddaljeni približno kilometerin pol od lokacije namestitve mostunad A7. Po montaži je bil most dvignjenna natanïno konïno višino zuporabo Enerpacovega raïunalniškovodenega sinhronega hidravliïnegadvižnega sistema.Dvižni sistem so sestavljali Enerpacovivalji Stage-Lift (tip BLS2506E100),s katerimi so mostno konstrukcijodvigovali s hitrostjo približno 50 centimetrovna uro. Celotna konstrukcijaje na koncu obstala na štirih podpornihblokih, visokih približno štirimetre.Vodja projekta Michel de Jong iz podjetjaWagenborg Nedlifta je bil zelozadovoljen z delovanjem hidravliïnegadvižnega sistema: “Sistem delujepopolno. Sicer smo ga uporabljaliže veïkrat, vendar je bilo pri tem projektuedinstveno to, da smo moralidvigniti spodnji del mostu na višino5,10 metra, medtem ko je najveïjazmogljivost sistema 4,4 metra.”Uporabljeni Enerpacov sinhroni dvižnisistem je kombinacija digitalnegavodenja in nadzorovanja postopkadviganja. Zahvaljujoï posebniprogramski opremi je dvig zelo natanïen(enako velja tudi za spust),saj lahko dvižni sistem dvigne tudinajtežje obremenitve z natanïnostjo1 mm. Uporabljeni dvižni valji tipaBLS so namenjeni za razliïne primereuporabe, npr. za dvigovanje celotnihhiš, in že imajo integrirane opore zaCentralna PLC-krmilna enota s štiritoÏkovnim sinhronimhidravliÏnim dvižnim sistemomVentil 15 /2009/ 123

NOVICE – ZANIMIVOSTIuredništvo revije VentilVsak valj je bil prikljuïen na lastnohidravliïno ïrpalko, ki so bileraïunalniško nadzorovane s pomoïjosenzorjev poleg dvižnih valjev.Premikanje valjev je z ustreznim krmiljenjemnadzoroval ustrezen raïunalniškiprogram.Most Akkerwinde v uporabi: edinstven zaradi oblike, izvedbe in naÏina postavitvelažje pozicioniranje podložnih materialov.V konkretnem primeru so bili uporabljeništirje dvižni valji s skupnozmogljivostjo 1000 ton, postavljenina zunanjih podpornih blokih iztrdega lesa, ki so se zlagali diagonalno,plast za plastjo. Po približno 10centimetrih dviga je bil postavljennov sloj. Celotna konstrukcija je takona koncu dviganja obstala na štirihpodpornih blokih, visokih približnoštiri metre.V primerjavi z roïnim dvigovanjemuporabljeni sistem ne prihrani leprecej ïasa, ampak ima tudi drugebistvene prednosti: zahvaljujoï sinhronemu,zelo natanïnemu in zatopopolnoma uravnovešenemu dvigovanju,to poteka brez pojavljanjanotranjih napetosti v materialubremena, ki ga dvigamo. Razen tegaomogoïa sinhroni dvižni sistem tudipopoln nadzor celotnega postopkain po opravljenem procesu dviganjapregled vseh shranjenih podatkov,na osnovi katerih se lahko opraviocenitev poteka dela.Vir: Enerpac BV P.O. Box 8097 6710AB Ede, Nizozemska, tel: +31 318535 803, gospa Irene KremerIrene.kremer@enerpac.comPriredil: dr. Darko LovrecFakulteta za strojništvo MariborKRMILJENOHIDRAVLICNO ˇPREMIKANJEEnerpac je specialist na podrocju ˇ visokotlacne ˇ hidravlike in konstrukcije hidravlicnih ˇ sistemov za krmiljenoin nadzorovano premikanje posebno velikih in težkih objektov. V sodelovanju z našimi inženirji razvijamonapredne koncepte in tehnike za krmiljenje gibanja težkih bremen.KOMPLETNE REŠITVE HIDRAVLICNIH ˇ SISTEMOVENERPAC GmbH • Postfach 300113 • D-40401 DüsseldorfWillstätterstrasse 13 • D-40549 Düsseldorf • DeutschlandTel.: +49 211 471 490 • Fax: +49 211 471 49 28www.enerpac.deinfo@enerpac.com24 Ventil 15 /2009/ 1

Znanstvene in strokovne prireditveContinuing Fluid Power Education (Stalnoizobraževanje na področju fluidne tehnike)V letu 2009 se nam pridružite pri združevanjustrokovnjakov iz industrije, ki se posveïajo izobraževanju,inovacijam in informatiki na podroïju fluidne tehnike.Marec 2009Charlotte, ZDAInformacije:www.fluidpowerexpo.comSENSOR + TEST 2009 (Konferenca in strokovni sejem)26.–28. 05. 2009Nürnberg, ZRNOrganizatorji:– Technische Universität Darmstadt– Universität Erlangen– Fraunhofer Institut IPM, freiburg– Technische Universität Dresden– Messe NürnbergZdružuje kongrese:– Sensor 2009 (Senzorika)– OPTO 2009 (Optoelektronika)– IRS2 2009 (Infrardeïa merilna tehnika)Informacije:www.sensor-test.comMETAV 2010 Internationale Messe fürFertigungstechnik und Automatisierung (Mednarodnisejem izdelovalne tehnike in avtomatizacije)23.–27. 02. 2010Düsseldorf, ZRNInformacije:– www.metav.messe-duesseldorf.denadaljevanje na strani 63Ventil 15 /2009/ 125

NOVICE – ZANIMIVOSTI25 let elektronsko krmiljenega menjalnika podjetja BoschZa bolj udobno in dinamično vožnjo ter nižjo porabo goriva in zmanjšanje emisije CO 2Že od prvih izvedb in uporabi 8-bitnegaraïunalnika pa do današnjihizvedb z vgrajenimi izredno kompleksnimikrmilnimi enotami ima Boschjasen cilj: s sodobnim elektronskokrmiljenim menjalnikom zaradi hitrejšegain mehkejšega pretikanjaomogoïiti veïje udobje ne samovozniku, temveï tudi poveïati udobjesame vožnje. Istoïasno pa želiz ustreznimi strategijami pretikanjadoseïi zmanjšanje porabe goriva ins tem znižati emisije. Kot eden odvodilnih dobaviteljev avtomobilskiindustriji Bosch dobavlja elektronskein hidravliïne komponente za krmiljenjetako stopenjskih avtomatskihmenjalnikov kot brezstopenjskihmenjalnikov (CVT – Continuously VariableTransmission) in tudi krmiljaza menjalnike z dvojno sklopko teravtomatiziranih menjalnikov. K temuje potrebno omeniti še krmilne napravein aktuatorje za delilna gonilain diferencialne zapore za vozila naštirikolesni pogon.O prvi serijski vgradnji elektrohidravliïnokrmiljenega menjalnika jeBosch poroïal že leta 1983. Štiristopenjskaavtomatika v BMW 745ije bila takrat krmiljena z 8-bitnimraïunalnikom. Elektriïni signali paso bili posredovani mehanskim regulatorjemtlaka in magnetnim ventilomv razliïnih krogotokih krmilnegaolja, ki so skrbeli za postopekpreklapljanja. V naslednjih letih jeBosch prijavil veliko razliïnih inovacijin patentov s podroïja krmiljenjamenjalnikov in gonil. Tako so z lastnimrazvojem postopoma prišli dodanašnjih naprednih izvedb krmilijza menjalnike.Inovativna krmiljamenjalnikovK inovativnim oz. naprednim izvedbamkrmilja spada vsekakor adaptivnokrmiljenje menjalnika (AGS– adaptive Getriebesteuerung), kiprepoznava naïin vožnje voznika inprilagaja strategijo pretikanja trenut-Bosch je že 25 let eden najveÏjih dobaviteljev sistemov za elektronskokrmiljenje avtomatiÏnih menjalnikov.ni situaciji pri vožnji – od varïnega,zgodnejšega pretikanja v višjo prestavodo športnega naïina vožnje.Leta 1996 je bil uporabljen prvi32-bitni krmilnik, 2001 pa je Boschpredstavil prvi mehatronski krmilnimodul, ki je vseboval elektronskein mehaniïne komponente. Leta 2005je Bosch s serijsko vgradnjo elektrohidravliïnegamodula TEHCM(Transmission Electro Hydraulic ControlModule) napravil naslednji velikkorak v razvoju krmilij za menjalnike.Pri tej izvedbi so tako krmiljemenjalnika kot tudi regulatortlaka, magnetni ventili in senzorjiv tem modulu združeni, da se prihranivgradni prostor in zmanjšajostroški vgradnje posameznih komponent.Ker je odpadla veïina elektriïnihvtiïnih povezav, prikljuïkovin kablov, se je zmanjšala teža in poveïalazanesljivost izvedbe. Modulodlikuje tudi njegova robustnost,zato se lahko vgradi kar neposrednov menjalnik. Kot aktualen primer inovativnegakrmiljenja menjalnika jevsekakor potrebno omeniti Boschevmodul za osemstopenjski avtomatskimenjalnik, ki je namensko zasnovanza nadaljnje izboljšanje dinamikepretikanja in tudi zmanjšanje porabegoriva.RastoÏi trg avtomatskihmenjalnikov»Rastoïe zahteve glede udobja, zmanjševanjaporabe in vedno ostrejši predpisiglede emisij so danes in bodotudi v prihodnosti pomembni aspekti,ki bodo pri Boschu pospeševali razvojnodelo na podroïju elektronskokrmiljenih menjalnikov,« pojasnjujegospod Wolf-Henning Schneider,predsednik predsedstva poslovnegapodroïja Gasoline Systems. Moïnotržišïe zaradi velikega povpraševanjepo avtomatskih menjalnikih predstavljajopredvsem Združene državeAmerike in Japonska. Stalno rast pa jemogoïe zaslediti tudi v Evropi, še posebejje opazen trend rasti na podroïjumenjalnikov z dvojno sklopko. V letu2007 je tako Bosch dobavil kupcempo svetu okoli 3,7 milijonov krmilijza menjalnike. Za obdobje naslednjihsedmih let pa napovedujejo 6-odstotnorast letno tržišïa menjalnikov inprenosnikov ter s tem krmilij.Povzeto po: http://www.bosch-presse.de/(Obvestila za javnost podjetjaBosch)Pripravil: dr. Darko LovrecFakulteta za strojništvo Maribor26 Ventil 15 /2009/ 1

NOVICE – ZANIMIVOSTIZagotavljanje sledljivosti z RFID-tehnologijo v perutnini PtujLEOSS, d. o. o., je PerutninoPtuj, d. d., za zagotavljanja sledljivostiopremil s 16 RFIDïitalnikiTexas InstrumentsTiRiS251B, 500 RFID-transponderjiin 16 RFID-antenami zasledenje mesne mase. Gre zadober primer naprednega oznaïevanjaz RFID-tehnologijo.Antene so kot periferne enotepovezane s ïitalniki in v prostorokoli sebe oddajajo radijskevalove s frekvenco 134,2 kHzter s tem dovajajo energijo RFIDtransponderjem.Za uspešnokomunikacijo morajo biti transponderjiv polju dosega anten.Transponderji nato z enakim valovanjemoddajo svoj odzivnisignal, v katerega so zakodiranidoloïeni podatki, ki jih zaznajoantene. Iz sprejetega odzivalahko RFID-ïitalniki razberejoposlano informacijo.Skupina Perutnina Ptuj, d. d., (www.perutnina.si) je slovensko podjetje, kis skrbnim ravnovesjem med naravo,stoletno tradicijo in najsodobnejšotehnologijo ustvarja zdrave in varneprehrambne navade. Celovit nadzorpopolnoma integriranega procesavzreje in predelave perutninskegamesa zagotavlja potrošnikom visokokakovost in najvišjo varnost izdelkov.Ob tem celovito in popolno nadzirajovhodne surovine in obvladujejo vsefaze proizvodno-distribucijskega procesa,med katerimi zagotavljajo sledljivostizdelkov »od njive do mize«, oïemer govori tudi ta študija primera.ZnaÏilnosti dobavljenih RFID-transponderjeovso:• odpornost na vodo in na temperaturnevplive vse tja do 100 °C,• prirejenost za montažo na kovinskenosilce, saj jih uporabljajo navoziïkih za mesno maso.RFID-antena in RFID-nalepkeRFID-Ïitalnika Texas Instruments, slika spodaj pa prikazujeOznaÏevanje v proizvodnji s pametnimi nalepkami (RFID)na, naïin oz. njeno transportno pot.S tem pohitrijo identifikacijo mesnemase, hkrati pazagotavljajo njenosledljivost odživih živali doprodajnih policv trgovinah.Najveïja prednostRFID-tehnologijeje identifikacijabrezvidne ali fiziïnepovezave medoznako in ïitalnikom.Komunikacijaje uspešnatudi skozi embalažo, sneg, barvoipd. RFID odpravlja tudi omejitveglede vidnega polja, ki nastopajopri uporabi tradicionalnih nalepks ïrtno kodo. Ta lastnost prinašatudi hitrejšo identifikacijo veï (sto)artiklov hkrati. Sledenje v PerutniniPtuj je urejeno tako, da RFID-transponderjisporoïajo tudi osnovnerazmere med prevozom mesnemase.Ko voziïek z mesno maso pripeljev obmoïje dosega RFID-ïitalnikov,takoj sporoïi informacijo, od kod jemesna masa prišla, kam je namenje-Ventil 15 /2009/ 1Termalni tiskalnik za pametne nalepke(RFID) Zebra R110PAX4Vir: LEOSS, d. o. o., Dunajska c. 106,1000 Ljubljana, tel.: 01 530 90 20, faks:01 530 90 40, internet: www.leoss.si,e-mail: leoss@leoss.si, g. Gašper LukšiÏ27

NOVICE – ZANIMIVOSTIScania – kjer vzdrževanje obdelovalnih strojev predstavlja investicijo in nestrošek!Podjetje Dynamate AB, ki vzdržujetovarne vodilnega svetovnegaproizvajalca tovornjakov Scania,je osvojilo eno najbolj podrobnihin dobro zasnovanih strategijvzdrževanja v svoji panogi.Srce programa vzdrževanja jemerilni sistem Renishaw QC10ballbar, s katerim spremljajodelovanje veï kot 500 velikihCNC-obdelovalnih strojev.Radikalne spremembe, ki jih je podjetjeDynamate uvedlo v proizvodnjiScanie v Södertälju pri Stockholmu,so omogoïile velike izboljšavenatanïnosti strojev in pomembnopoveïanje njihove sposobnosti, daizdelujejo natanïne izdelke. Pri temje bilo kljuïno spoznanje, da je rednospremljanje zmogljivosti strojev vdaljšem ïasovnem obdobju s standardiziranimpostopkom preizkušanjazelo pomembno.»90 % novih strojev pade nanaših preizkusih.«Karl Orton, direktor za podroïje proizvodnjepri podjetju Dynamate,z veseljem odkrito govori o novihstrojih: »Za proizvajalce obdelovalnihstrojev smo prava nadloga. Kosmo preizkusili 34 novih strojev, kiso bili kupljeni pred kratkim, smougotovili, da samo trije ustrezajo ISOstandardom!«Redni 20-minutni preizkusiVsakega od 500 CNC-obdelovalnihstrojev v Södertälju najmanj enkratletno kontrolirajo z merilnim sistemomQC10 ballbar, nekatere pa tudiveïkrat na leto. Na osnovi rezultatovlahko za nekatere izboljšaveposkrbijo kar takoj po preizkusu,npr. z nastavitvijo programske opremestroja. Vïasih pa so potrebnaobsežnejša vzdrževalna dela, npr.menjava komponent stroja.Merilni sistem ballbar za kontrolo natanÏnosti obdelovalnihstrojevRezultati vsake meritve z napravoballbar se shranijo kot zgodovinastroja, tako se beleži spreminjanjezmogljivosti stroja skozi ïas. Dynamatelahko na osnovi tega napove,kdaj bodo potrebna vzdrževalna dela.»Gašenje požarov« šele takrat, ko sezmogljivost strojev tako poslabša,da zaïnejo proizvajati izmet, je takostvar preteklosti.Takojšnje izboljšavezmogljivosti strojevInženir za vzdrževanje Kjell Norstedtpojasnjuje znaïilen primer: »Naenem od strojev, ki obdeluje dele zamenjalnik, smo morali zadnjih nekajlet vsakih nekaj ur roïno spreminjatiprogram, ïe smo hoteli ohranitidimenzije obdelovancev v toleranïnemobmoïju. Nato sem stroj premerilz ballbarom in v nekaj minutahugotovil, da je napaka okroglosti kar948 mikronov!Z vrednostmi, kijih je izraïunalaprogramskaoprema za analizoballbar, semlahko takoj nastavilkompenzacijonezveznegapomika obspremembi smerigibanja osizaradi zraïnostiv vodilih in napakookroglostizmanjšal pod400 mikronov.Ko bomo zamenjalimotorje, boodpravljena tudiveïina preostalihnapak inoperaterjem nebo treba nikoliveï spreminjatiprogramskihvrednosti.«Norstedt nadaljuje:»Tradicionalnose kakovost meri šele po konïaniobdelavi. Le redki merijo pred samoobdelavo, da bi analizirali zmogljivoststrojev. Konïno je nekdo razumel,o ïem smo govorili ves ïas. Nato smo ïakali 20 let.«Vir: RLS, d. o. o., Cesta II. grupe odredov25, 1261 Ljubljana – Dobrunje,tel.: +386 1 5272133, faks:: +3861 5272129, www.rls.si, mail@rls.si,g. Tone VreÏiÏ28 Ventil 15 /2009/ 1

NOVICE – ZANIMIVOSTIPomemben napredek pri razvoju nove generacije okolju prijaznih hladil zaavtomobilske klimatske naprave pri DuPontuDuPont se je med prvimi podjetji– že pred osemnajstimi leti– odloïil tvorno vkljuïiti v prizadevanjaza ïisto okolje – v zaïetkupredvsem z zmanjševanjemlastnega onesnaževanja okolja,danes ima tudi komercialnozastavljene investicijske cilje,usmerjene k raziskavam, razvojuin proizvodnji ustreznih okoljuprijaznih izdelkov, namenjenihnajpomembnejšim svetovnimtrgom.Nedavno tega, v oktobru 2008, je vNeu-Isenburgu, ZRN, predstavil svojedosežke pri razvoju in komercializacijinovega alternativnega hladila zaklimatske naprave v osebnih vozilih.Gre za fluid z bistveno manjšim uïinkomtople grede, kot ga ima do sedajuporabljano hladilo na osnovi fluorovegaogljikovodika z oznako R-134a.Novo hladilo je izdelano na osnovifluorovega oleina s tipsko oznakoHFO-123yf. Razvito je v sodelovanjuDuPonta s firmo Honeywell. Skupaj zizdelovalci avtomobilov in njihovimidobavitelji hladil so bila opravljenaobsežna preskušanja njihove uïinkovitosti,zanesljivosti in neposrednegavpliva na okolje.Na temelju ekvivalentne moïi hlajenjain izrabe energije, ob upoštevanjuglobalnih omejitev za hladiloje za obdobje do leta 2017 v primerjaviz do sedaj uporabljanim hladilomraïunsko ocenjen potencialniletni prihranek v višini približno2.200 litrov goriva, kar ustreza porabiokoli 1,5 milijonov vozil.Vir: Reimer, H. U.: DuPont erzieltsignifikante Fortschnite bei der Entwicklungder nächsten Generationvon Kälte mittel für Automobil-Klimanlagen – DuPont PressclubDetschland, 2008-10-27, FLCH-EU-2008-19 (e-naslov: Horst.Ulrich.Reimer@dupont.com, angl. spletninaslov: http://uk.news.dupont.com)Priredil: Anton StušekUredništvo revije VentilVentil 15 /2009/ 129

INTERVJUFakulteta za energetiko, najmlajšačlanica Univerze v MariboruNadaljnji razvoj Ïloveštva je praktiÏno na vseh podroÏjih v veliki meri odvisen od uspešnega razvoja na podroÏjuenergetike. Zato je in bo potrebno izkoristiti vse danes znane energetske vire na naÏin, ki bo okolju Ïim boljprijazen. To pa pomeni, da moramo energetske vire izkoristiti Ïim bolj uÏinkovito, kar pa seveda zahtevaustrezna in nova znanja, nove pristope in nove tehnologije rabe znanih in alternativnih energetskih virov. Pravslednje je zajeto v vsebinah študijskih programov Fakultete za energetiko, novoustanovljeni in najmlajši ÏlaniciUniverze v Mariboru.O pobudah, ki so pripeljale do ustanovitve Fakultete, njenih ciljih, viziji izobraževalnega procesa, vpetosti vslovenski in mednarodni prostor, … smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejem Predinom, dekanom Fakultete zaenergetiko, Univerze v Mariboru.Prof. dr. Andrej Predin na inavguraciji (na sredini), ob njem rektor Univerzev Mariboru prof. dr. Ivan Rozman (levo) in prof. dr. Bruno Cvikl, najstarejšisenator Fakultete za energetiko (desno)Ventil: Spoštovani prof. dr. Predin,prihajate iz najmlajše Ïlanice Univerzev Mariboru, s Fakultete zaenergetiko (FE). Svojo raziskovalnoin akademsko pot pa ste priÏeli naFakulteti za strojništvo v Mariboru,od koder izhaja vaša povezanost zenergetiko.Prof. dr. Predin: Res je. Moji prvi korakiv akademski sferi so se priïeli naFakulteti za strojništvo na Univerzi vMariboru, kamor sem bil povabljen izprojektantske firme Projekt Maribor.Zaïel sem kot mladi raziskovalec vprogramu 1000 mladih raziskovalcevpod mentorstvom prof. dr. MilovanaPopoviïa. Raziskovalno sem deloval vokviru Laboratorija za turbinske stroje(LTS), ki ga vodim že od leta 1999. Potej strani sem tako še vedno povezan sFakulteto za strojništvo v Mariboru.Laboratorij je smiselno razdeljen vdva dela, in sicer na »zraïni« del,kjer se izvajajo testi oz. meritve s plinastimimediji (zrak in drugi plini),in na »vodni« del, kjer se izvajajoeksperimentalne študije, ki zahtevajotekoïe medije (voda, …). Obsega trizakljuïene testne proge, eno zraïnoin dve vodni, ki se lahko po potrebirazliïno sestavljajo glede na zahteveposameznih študij. Omejeni smo le zinstalirano moïjo, nekako do 15 kW,in seveda s prostorom, ki ga je približno130 m 2 skupaj v dveh etažah. Obraziskovalni se izvaja tudi pedagoškadejavnost pri predmetih s podroïjaenergetske tehnike (Hidravliïni stroji,Hidroenergetski sistemi, Energetskipostroji, Pogonski in delovni stroji,îrpalke in kompresorji, îrpalke inventilatorji, …), pri katerih študentjeopravljajo laboratorijske vaje terseminarske, diplomske, magistrskein doktorske naloge. Veïinoma seizvajajo meritve neelektriïnih veliïin(hitrosti in tlaki plinov in kapljevin,sile, momenti, vibracije, hrup) takostatiïno kot tudi dinamiïno.V zadnjem ïasu delujemo v LTS predvsemna naslednjih podroïjih:• eksperimentalnega in numeriïnegamodeliranja kavitacijskihtokov v turbinskih strojih in hidravliïnihsistemih,• modelskega testiranja veïjih energetskihsistemov (v sodelovanju sTU, Gradec, Avstrija),• energije vetra (razvoj vetrnih tur-30 Ventil 15 /2009/ 1

INTERVJUbin, v sodelovanju s Fakulteto zaenergetiko) in• razvoja alternativnih hidroenergetskihstrojev (razvoj novih tipovvodnih turbin za ekološko obïutljivapodroïja, v sodelovanju s FEin TU Gradec).Ventil: Od kod je pravzaprav prišlapobuda za ustanovitev Fakultete zaenergetiko, kakšni sta njeno poslanstvoin vizija?Prof. dr. Predin: Kar nekaj prahu jebilo dvignjenega ob ustanavljanjufakultete, predvsem zaradi nerazumevanjatako strokovne kot laiïnejavnosti za kakšen študijski programsploh gre. Energetiko si, kot kažejoodzivi v medijih, razlagajo veïinomavsak po svoje. Lastijo si jo tako»strojniki« kot »elektriki« in še kdo.Zavedati se moramo, da je energetikamultidisciplinarna veda, ki sega vseod tehniškega preko ekonomskega,sociološkega do ekološkega vidika.Zato smo skušali v naših programihzdružiti vse te vidike, tako da bonaš diplomant sposoben razumeti,naïrtovati, voditi in vzdrževati takomajhne kot tudi najveïje energetskesisteme s podroïja hidro-, termo- injedrske energetike kot tudi splošneoz. komunalne, obnovljive, alternativnein trajnostne energetike. Topomeni, da bosta konstrukcija inrazvoj energetskih strojev in napravše vedno v domeni strojništva in elektrotehnike,kjer so študiji oblikovanitako, da mora študent podrobno razumeti»fiziko« toka znotraj strojev.Študij energetike na FE pa komplementarnodopolnjuje študije energetsketehnike na drugih tehniških fakultetah.Naš diplomant bo ob osnovahekonomike, sociologije in ekologijepoznal zunanje karakteristike strojevin naprav, ki jih bo vkljuïeval v energetskisistem in oblikoval v neko skupnodelujoïo celoto, ki se bo z vsehvidikov ustrezno vkljuïevala v okolje.Zato v našem programu ni npr. mehanikefluidov, saj naš diplomant ne bopoglobljeno prouïeval toka znotrajstroja ali posameznih delov stroja,vsekakor pa bo dobro poznal osnovehidromehanike, tokovne razmere inzunanje obratovalne karakteristikestrojev in naprav. Tudi v primeruVentil 15 /2009/ 1Kavitacijska merilna proga v Laboratoriju za turbinske stroje na FS Mariborfluidne tehnike je tako, da bodo študentjespoznali osnovne elementefluidne tehnike, ki jih seveda najdemov vseh energetskih sistemih neglede na velikost in tip in ne naïinekonstuiranja le teh. Diplomanti bodoosvojili zlasti znanja o tem kako povezovatielemente fluidne tehnike vdelujoï sistem in kako upravljati tervzdrževati tak sistem.Ventil: Omenjate tudi fl uidno tehniko.Kako je v uÏnih programih FEzastopana fluidna tehnika?Prof. dr. Predin: Fluidna tehnika,hidravlika, pnevmatika. Ja, tudi priteh pojmih gre za podoben problemkot pri energetiki, saj gre za dokajširok in heterogen pojem in da gauporabljajo na razliïnih podroïjihtehnike. Npr. hidravlika se pojavljatudi v gradbeništvu, kjer se, kolikormi je znano, bolj posveïajo vodnimzajetjem, kanalom, jezovom, prekopom,… skratka gradbeniškim zadevamv zvezi s tekoïinami. Pa tudi napodroïju strojništva jo sreïujemov razliïnih oblikah, naj gre npr. zaobravnavo strojev in naprav, ki jihpoganja energija tekoïine, ali za boljpodrobno obravnavo dogajanja vsami tekoïini (ali plinu) med njenimpretakanjem, ali pa npr. za podroïje,ki pokriva prenos sil in gibanj privisokem tlaku – t. i. oljna hidravlika,ki temelji na osnovah hidrostatike,pa ïeprav se tekoïina pretaka. Tudi vtem primeru izraz ponovno ni najprimernejši,ker se kot medij ne uporabljasamo olje, temveï najrazliïnejševrste tekoïin. Kot vidimo, se v izrazufluidna tehnika skriva marsikaj in jedokaj širok pojem, ki ga vsak razlagapo svoje. îeprav sta v uradnem,ožjem pomenu z izrazom fluidnatehnika mišljeni (oljna) hidravlika inpnevmatika.Na naši fakulteti (FE) je fluidna tehnikaširše obravnavana in vkljuïena vuïni proces pri predmetu Hidromehanika,pri katerem študentje slišijoteoretiïne osnove, in predmetih: Gradniki,Oskrbovalni sistemi, Ogrevalniin hladilni sistemi, Energetska tehnikain naprave v energetiki in verjetno šepri katerem predmetu, kjer se seznanjajoz aplikacijami oz. uporabo tehelementov v sistemu.Ventil: Kam so trenutno usmerjenevaše sedanje aktivnosti? Vaše znanstvenoin raziskovalno delo sedaj inv prihodnje?Prof. dr. Predin: Najveï aktivnostibo usmerjenih v gradnjo Inštituta zaenergetiko z oddelkom za Hidroenergetikoin jedrsko energetiko vKrškem, z oddelkom za Termoenergetikoin alternativno energetikov Velenju in z oddelkom za Geotermalnoenergetiko, predvidomav Vidoncih v Prekmurju. Zavedamse, da je pred nami ïas recesije oz.finanïna kriza svetovne razsežnosti.To moremo izkoristiti kot priložnost31

INTERVJURaÏunalniški prikaz predvidenih objektov Inštituta za energetiko v Krškem – a) novogradnja v Vrbiniin v Velenju – b) obnova stare termoelektrarneza ponovni investicijski zagon, ki bov kratkem tudi vraïal sredstva, Slovenijipa omogoïil nadaljnji razvoj naenergetskem podroïju in tako pripomogelna poti energetske neodvisnosti.Upam, da bodo vsi odgovorni, pritem imam v mislih predvsem državneinštitucije, ravnali odgovorno in naspodprli pri pridobivanju finanïnihsredstev, nujnih za gradnjo Inštitutaza energetiko. Seveda pri tem v velikimeri raïunamo na »bruseljska« sredstva,ki jih Slovenija premalo ïrpa.Prav s podporo temu projektu bi lahkopridobili znatna sredstva s straniEvrope, saj izpolnjujemo vse kriterije,ki so zahtevani za razvoj novih znanstvenoraziskovalnihoz. visokošolskihizobraževalnih središïe v regijah RS:kriterij ustanavljanja novih visokošolskihsredišï kot sestavine gospodarskihsredišï, kriterij poveïevanjadeleža študentov tehnike in kriterijobnovitve prostorov tehniških fakultet,saj je trenutno fakulteta v prostorihna Hoïevarjevem trgu v Krškemin na Trgu mladosti v Velenju, brezlaboratorijskih kapacitet. Zavedamse, da moramo ïim prej zakljuïitiše delo na doktorskem študijskemprogramu, ga ïim prej akreditirati inže v naslednjem akademskem letutudi razpisati. Zanimanje za doktorskištudij na Fakulteti za energetiko ježe sedaj veliko. Prejemamo mnogoklicev, v katerih sprašujejo, kdaj sebodo lahko vpisali na doktorski študijenergetike. To je seveda znak, damoramo dejansko ïim prej vzpostavitidoktorski študijski program,da bomo izobrazili lasten znanstvenoraziskovalniin pedagoški kader,ki ga Fakulteta nujno potrebuje zanadaljnje uspešno delo. Zato pa sevedapotrebujemo ustrezne laboratorijskein inštitutske prostore s sodobnoopremo, da bomo lahko kvalitetnoopravljali raziskovalno delo, nujnoza doktorski študijski program kakortudi za nadaljnji razvoj Fakultete zaenergetiko.Znanstvenoraziskovalno delo, ki sebo izvajalo v novih laboratorijskihprostorih, bo osnova za nadaljnjikvalitetni razvoj energetike v našiožji in širši domovini – Evropi. Žesedaj smo vzpostavili kontakte oz.sodelovanje na znanstvenoraziskovalnemin pedagoškem podroïju sTU v avstrijskem Gradcu, s tehniškouniverzo v Brnu (îeška), z univerzov Trstu (Italija), s FSB Zagreb (Hrvaška),z univerzami v Tuzli in Sarajevu(Bosna), z univerzo îrne gore (îrnagora), kjer obstajajo možnosti, da boFakulteta za energetiko izvajala tudištudij v obliki svojih dislociranih enotali kot skupni program. Potekajo tudipogovori o še širšem sodelovanju,saj se zavedamo, da mora Fakultetadelovati mednarodno odprto tako priizmenjavi svojih študentov kot tudizaposlenega kadra.Moje osebno delovanje na znanstvenoraziskovalnempodroïju se bonadaljevalo na podroïju kavitacijskihtokov, alternativnih hidro- in vetrnihturbin, hidro- in aeroenergetskih sistemovter alternativne energetike.Ventil: Kako vidite možnost za sodelovanjez institucijami, ki delujejona podroÏju energetike oz. fl uidnetehnike?Prof. dr. Predin: Fakulteta za energetikoin Inštitut za energetiko stapripravljena sodelovati na vseh podroïjihenergetike in fluidne tehnikez zainteresiranimi doma in v tujini,kot je bilo že omenjeno. Naš cilj jepošteno in transparentno sodelovanjes partnerji, ki so seveda pripravljenisodelovati pod takšnimi pogoji. Zavedamose namreï, da pomeni zaprtjevase stagnacijo na vseh podroïjih, nesamo na raziskovalnem oz. znanstvenempodroïju. Posebej budno bomodelovali na podroïju medïloveškihodnosov, saj se zavedamo, da soïloveški viri najpomembnejši.Ventil: Razen tega, da ste najmlajšafakulteta, ste tudi ena od fakultet znajmanj zaposlenimi. Od kod prihajajopredavatelji in asistenti?Prof. dr. Predin: Fakulteta za energetikoje zaïela to akademsko letos študijem energetike na visokošolskem,univerzitetnem (1. bolonjskastopnja) in magistrskem (2. bolonjskastopnja) študijskem programu.Vpisali smo skupaj 184 študentov,najveï na visokošolskem in najmanjna magistrskem študijskem programuenergetike. Redno imamo zaposleneštiri uïitelje, dva asistenta in enegalaboranta oz. tehniïnega sodelavca.Ostali uïitelji sodelujejo pogodbenooz. dopolnilno. Veïina jih prihajas Fakultete za elektrotehniko,raïunalništvo in informatiko (FERI) zUniverze v Mariboru, manj s Fakulteteza strojništvo in z Instituta JožefStefan. Seveda ob tem vabimo tudidruge uïitelje, ki so zainteresiraniza zaposlitev pri nas, predvsem iz32 Ventil 15 /2009/ 1

INTERVJUlokalnega okolja. Skratka: želimo ïimprej shoditi z lastnim pedagoškim inraziskovalnim kadrom, zato, kot semže omenil, želimo ïim prej zaïeti zdoktorskim študijskim programom (3.bolonjska stopnja).Ventil: Razen funkcije vodje laboratorijain dekana opravljate še številnedruge naloge. Med drugim ste tudiurednik nove znanstveno-strokovnerevije JET (Journal of Energy Tecnology).Kako vam uspeva združevatiin opravljati vsa ta poslanstva, nalogein funkcije?Prof. dr. Predin: Spim le do 6 ur nadan, preostalih 18 sem bolj ali manjv »pogonu« vseh sedem dni na teden.Ko se zadeve postavljajo na novo, sepaï zahteva veï dela in kjer je volja,je tudi uspeh. Sreïen sem, da me družinain moji bližnji pri tem podpirajoin razumejo ter tudi sami dostikratz mano potrpijo. Vesel sem, da nanaši Fakulteti delujem v odliïnemmajhnem timu, ki dobro in zagnanodela. Kljub vsem problemom in nenajboljšim ïasom, sem optimist, danam bo uspelo, ker nas lokalno okolje,prijatelji iz Fakultet in Inštitutov,ter vodstvo Univerze v Mariboru podpirajoin verjamejo v nas. Zato semprepriïan, da je regionalna politika,ki jo zagovarja vodstvo Univerze vMariboru, prava, saj bo le tako študijpribližan študentom v njihovodomaïe okolje. Univerza, ki razumeokolje, lahko raïuna na to, da bo tudiokolje razumelo univerzo in v temuvidelo skupno razvojno, raziskovalnoin pedagoško korist. Menim, da sonas dobro sprejeli tako v Krškem kottudi v Velenju, in upam, da nas bodotudi v Vidoncih v Prekmurju na našiplanirani tretji lokaciji.Profesor Predin, v imenu bralcev revijeVentil se Vam zahvaljujem zapogovor in Vam želim veliko uspehovpri nadaljnjem delu.Dr. Darko LovrecFakulteta za strojništvo Maribor Ventil 15 /2009/ 133

VENTIL NA OBISKUIMPOL, d. d. – prihodnostpodjetja temelji na znanjuin inovativnosti zaposlenihZa IMPOL iz Slovenske Bistrice velja, da je podjetje, ki temelji na znanju, saj tehnološke in proizvodne procesenenehno izboljšuje z znanstvenoraziskovalnim in razvojnim delom ter spodbujanjem množiÏne inventivnedejavnosti. Prav tako je IMPOL v okolju poznan kot družba, ki si zastavlja zahtevne cilje – te pa uresniÏuje celobolje in uspešneje, kot si jih zastavi.O pomenu in vlogi lastnega znanja podjetja in pomembnosti vzpodbujanja inovativnosti zaposlenih smo sepogovarjali z vodjem vzdrževanja proizvodnega procesa Cevarna in vodjem trenutno najveÏjega projekta, ki jev teku v IMPOLU, gospodom mag. Albinom Leskovarjem.Industrijska cona ImpolVentil: Gospod Leskovar, verjetnoskorajda ni Ïloveka v Sloveniji, ki še nislišal za podjetje IMPOL iz SlovenskeBistrice ali poznal vsaj nekaj njegovihproizvodov. Kljub temu vas prosimo,da bi na kratko predstavili družboIMPOL, njeno organizacijsko strukturo,saj vemo, da se je ta v zadnjemÏasu kar hitro spreminjala.A. Leskovar: IMPOL v SlovenskiBistrici bi resda moral biti poznanskoraj vsem v slovenskem prostoru,ïe že ne drugaïe pa vsaj po folijiDomal, brez katere skoraj v nobenemgospodinjstvu ne gre veï. Resnici naljubo se velikokrat zgodi tudi to, dakdo izmed domaïih obiskovalcevprviï sliši za nas, kar pa ni zameriti,saj veïino svojih produktov izvažamoin smo tako na doloïenih podroïjihbolj znani v svetu kot doma.Impol, ki smo ga nekoï poznali kotdelovno organizacijo in kasneje kotdelniško družbo, se je res po osamosvojitviSlovenije velikokrat reorganiziralglede na sistem lastninjenja podjetijin tržne razmere. Zadnji manjšireorganizaciji smo bili priïa tudi obzaïetku letošnjega leta, ko se je Impol,d. d., preoblikoval v Impol, d. o. o.Družba Impol, d. o. o., danes tvoriskupaj s 13 povezanimi in pridruženimidružbami skupino IMPOL.Med odvisne družbe novoustanovljenedružbe sodijo: Impol FT, d. o. o.(Impol Folije in trakovi, d. o. o.),Impol PCP, d. o. o. (Impol Palice,cevi in profili, d. o. o.), Impol LLT,d. o. o. (Impol Livarna in liti trakovi,d. o. o.), Impol R in R, d. o. o. (ImpolRaziskave in razvoj, d. o. o.), ImpolInfrastruktura, d. o. o., Stampal SB,d. o. o., IAC (Impol Aluminum Corporation),New York, ZDA, Kadring,d. o. o., Unidel, d. o. o., Impol Montal,d. o. o., Impol Stanovanja, d. o. o.,TGP Štatenberg, d. o. o., Impol Seval,a. d., Sevojno, Srbija, s svojimi odvisnimidružbami.Skupina Impol, d. o. o., deluje v okvirukrovne družbe Impol 2000, d. d.,ki je veïinska lastnica vseh naštetihdružb in ima kot neposredno odvisnidružbi Impol, d. o. o., in Impol Servis,d. o. o. Glede na to, da govorimo tudio storitveni povezanosti, pa je trebaomeniti še pridruženi družbi Alcad,d. o. o., in Sim Fin, d. o. o.Sicer se je iz Impola razvilo še velikosamostojnih podjetij, ki danes s svojodejavnostjo opravljajo le del storitevza Impol, preostali tržni delež pa so34Ventil 15 /2009/ 1

VENTIL NA OBISKUnašle bodisi znotraj Slovenije, v velikoprimerih pa tudi v tujini. Omenilbom le nekaj teh družb, med kateresodijo: Tehnika Set, d. d. (inženiring,proizvodnja storitve), Ates, d. o. o.(podjetje za industrijsko avtomatizacijo),Rondal, d. o. o. (izdelava aluminijskihrondelic), Alumat, d. o. o.(izdelava žic, palic, pletiv, …), indruge. Nenazadnje je tik ob industrijskiconi Impola tudi trgovina Alumix,ki sodi pod okrilje podjetja ImpolServis, d. o. o., in omogoïa neposredennakup naših izdelkov oziromapolizdelkov.Pri vseh dosedanjih reorganizacijahje bistvenega pomena, da lastništvoImpola vseskozi ostaja v rokah domaïihlastnikov, med katerimi prevladujemozaposleni v Impolu. Lena tak naïin uspeva upravi zravenzagotavljanja dobiïka zagotavljatitudi zdrave socialne razmere in topelodnos do zaposlenih. Impol jebistvenega pomena za razvoj obïineSlovenska Bistrica in je eden izmedparadnih konj podravske regije.Ventil: Ali bi mogoÏe na kratko predstavilivaše glavne proizvode in njihovdelež na svetovnem trgu?A. Leskovar: Podobno, kot je razdeljenaskupina Impol, so porazdeljenetudi skupine proizvodov po posameznihpodjetjih. Izvzel bom le triveïja proizvodna podjetja znotrajskupine Impol in poskusil prikazatinjihove proizvode.Družba Impol LLT, d. o. o., je v bistvulivarna, kjer zraven že poznanihproizvodov, kot so drogovi in brame,lije tudi liti trak. îeprav bi se lahkoti proizvodi ponudili odprtemu trgu,pa so v našem primeru skoraj v celotinamenjeni interni uporabi in se kottakšni pojavljajo kot vhodna surovinaza podjetji Impol FT, d. o. o, inImpol PCP, d. o. o.Družba Impol FT, d. o. o., proizvajapredvsem ploïevino in trakove, izsekovanerondele in folijo. Slovenskemuprostoru je zagotovo najboljpoznana gospodinjska folija, delnopa tudi rebrasta ploïevina. Valjaniizdelki zavzemajo ok. 53 % celotneproizvodnje skupine Impol.Ventil 15 /2009/ 1Del izdelkov podjetja ImpolDružba Impol PCP, d. o. o., ki ji pripadamtudi sam, proizvaja izstiskaneprofile, izstiskane in vleïene palicein cevi ter žico. Delež izstiskanihizdelkov znaša v celotni proizvodnjiskupine Impol ok. 41 %. Preostaliproizvodni delež je porazdeljen narazne lite in kovane izdelke.Naši proizvodi so pretežno namenjeniza avtomobilsko in drugo industrijotransportnih sredstev, gradbenoindustrijo, elektroindustrijo, industrijotoplotnih izmenjevalnikov, industrijogospodinjskih pripomoïkov,v manjši meri pa še za vrsto drugihproizvajalcev.Veïino (kar 91 %) svojih proizvodovizvozimo. Naš glavni trg je obmoïjeEU (ok. 82 %), potem pa si sledijo:Slovenija (ok. 9 %), preostala Evropa(ok. 5,5 %) in Amerika (ok. 3 %) terAvstralija, Azija in Afrika, kjer imamole manjše deleže.Ventil: V uvodnem delu smo omenili,da IMPOL veliko vlaga v lastnoznanje in vzpodbuja inovativnostzaposlenih. Lahko kaj veÏ povesteo tem, mogoÏe z vidika vaše enote,kamor organizacijsko spadate.A. Leskovar: Zavedamo se, da jeprihodnost podjetja odvisna od motiviranih,izobraženih zaposlenih, kibodo v spreminjajoïem se okoljuustrezno reagirali na zahteve tržišïain dodali proizvodom in storitvam, kijih tržijo, ustrezno dodano vrednostin ohranjali oz. poveïali konkurenïnostpodjetja. Izobraževanje inusposabljanje zaposlenih v podjetjunamreï pomeni investicijo v ïloveka,ki je v našem primeru kljuïni virproizvodnega procesa.Zavedati se moramo dejstva, dadanes podjetje ne more tekmovati zdrugimi, ïe so njegovi zaposleni premaloizobraženi in niso usposobljeniza naloge, ki jih zahteva delo. Znanjekot koliïina informacij je vsekakortemeljna kategorija uspešnega podjetja,toda to zastara že v nekaj letih.Kdor se zanaša na sedanje znanje,je kratkoroïno gledano sicer lahkouspešen, dolgoroïno pa nikakor ne.Kdor bo hotel preživeti in se razvijati,se bo moral sprijazniti s tem, da se bouïil in izobraževal vse življenje.Impol zraven svojih rednih izobraževanjs podroïja varstva pri delu,požarne varnosti in usposabljanj zarazna podroïja dela v proizvodnjinudi v svojih izobraževalnih programihštevilne možnosti dodatnegaizobraževanja vsem, ki pokažejointeres. V ta namen potekajo internaizobraževanja tako s podroïja poslovnegavodenja in dela z ljudmi, ïistostrokovna izobraževanja s podroïjametalurgije, avtomatizacije, hidravlike,regulacij in vse do teïajev tujihjezikov ter usposabljanja internihpresojevalcev skladnosti s standardi(ISO 9001, ISO 14001, OHSAS18001, ISO/TS 16949). Omeniti veljatudi to, da v sodelovanju s Fakultetoza naravoslovje Univerze v Ljubljanipoteka v izobraževalnih prostorihznotraj Impola celo izobraževanjepo visokošolskem programu, ki bo35

VENTIL NA OBISKUkandidatom omogoïilo pridobitevznanja in izobrazbe diplomiranegainženirja metalurgije. Pogoji zaizobraževanje so resniïno dobri inpodjetje daje temu velik poudarek.Kar zadeva inovativnost, zaposleni vproizvodnem procesu Cevarna sodimov sam vrh. Impol vseskozi vzpodbujainovativno dejavnost zaposlenih in selahko ponaša s številnimi izboljšavamiin novitetami, ki so plod lastnegaznanja. Vsak koristen predlog, ki kažena doloïeno gospodarsko korist, je nagrajenz ustreznim deležem te gospodarskekoristi v denarni obliki. Morampovedati, da tako med delavci kot medprocesi potekajo prava »tekmovanja«,kateri posameznik oziroma enota bostaprijavila najveï koristnih predlogovin izboljšav. V ta namen potekajo obkoncu vsakega leta tudi izbori najboljaktivnih inovatorjev, ki v zahvalo prejmejoše zlati znak Impola.Ventil: Kaj dejansko predstavlja dobroizobražen delavec vašemu podjetju?A. Leskovar: Podjetje, ki želi obstativ konkurenïnem boju, se mora zavedati,da je današnje okolje nepredvidljivoin se hitro spreminja. Da bi bilopodjetje tudi dolgoroïno uspešno,je nujno pravoïasno prepoznavanjeposlovnih priložnosti in spretno odzivanjena spremembe v okolju. Natrgu so moïna konkurenca, znanstveniin tehnološki razvoj ter napredek,zato so vse pomembnejši ljudje, ki ssvojimi zmožnostmi, sposobnostmi inustvarjalnostjo bistveno prispevajo kuspehu podjetja. Za podjetje postajaïlovek vir konkurenïne prednosti,vendar se veliko podjetij tega ne zavedadovolj in ostajajo nedojemljivaza spremembe in ukrepe na tem podroïju.Zmožnosti ljudi ne izrabljajoin jih ne razvijajo.Utrinek s sveÏane podelitve priznanja zlati znak Impola za inovatorje leta2007: od leve predsednik uprave g. Îokl, nagrajenec mag. Leskovar in tehniÏnidirektor PCP Impol g. DragojeviÏIzobraženi in usposobljeni kadri sotemeljni dejavnik razvoja, kakovostiin uspešnosti vsake organizacije,ne glede na to, ali je temeljna dejavnostproizvodnja ali opravljanjestoritev. Zato je razumljivo, da organizacijev svetu in pri nas posveïajoizobraževanju in usposabljanju vednoveïjo pozornost. Pri izobraževanju inusposabljanju zaposlenih je motivacijaeden od najbolj pomembnihdejavnikov. Želja po znanju, napredovanjuin nadaljnjem izpopolnjevanjuje pri odloïanju za nadaljnjeizobraževanje v ospredju. Žal pa zaposlenipoleg želje in motivacije zaizobraževanje in usposabljanje pogostonaletijo na ovire, ki jih odvrnejood dodatnega izobraževanja.Ventil: Takšna pot izobraževanjaspremlja tudi vas v vsej dosedanjizaposlitvi. Jo lahko opišete našimbralcem?A. Leskovar: O sebi in svojih dosežkihje vedno nekako težko govoriti, šeposebej, ïe si že po naravi bolj skromenin je v ospredju predvsem tvojestrokovno delo in reševanje problemov.Poklicno pot v podjetju Impol,d. d., sem priïel na »izhodišïu« kotpomožni delavec na proizvodni liniji.Z marljivostjo in zanimanjem za deloter z željo po zahtevnejših nalogahsem vzbudil pozornost pri nadrejenihin priïel postopoma napredovativse do upravljavca proizvodne linije.îeprav je bilo delo zanimivo, semkar hitro ugotovil, da ne izpolnjujemojih priïakovanj in da za koraknaprej nujno potrebujem veï znanja.Zato sem se odloïil nadaljevatiizobraževanje s študijem ob delu,najprej na visokošolskem programu,nato na univerzitetnem ter kasneješe na podiplomskem. Tako sem poklicnonapredoval od upravljavcalinije preko tehnologa vzdrževanjado vodje vzdrževanja in danes hkrativodje trenutno najveïjega projekta vImpolu. Neprestano sem se ukvarjaltudi z inovativnostjo in izboljšavami.Kot potrditev svojih prizadevanj semod komisije za inovacije in koristnepredloge dvakrat prejel zlati znakImpola. Za svojo diplomsko nalogoz naslovom Posodobitev kompresorskepostaje v proizvodnem procesuCevarne sem dobil priznanje Društvavzdrževalcev Slovenije, rešitve paso bile povzete in objavljene tudi vtujem zborniku kot strokovni ïlanek.Vsa ta priznanja so mi v veliko ïast inmi predstavljajo še veïjo vzpodbudopri nadaljnjem delu, najbolj pa meveseli, da rezultati mojih izboljšavin ugotovitev tudi dejansko »živijo«v industrijskem okolju. Mogoïe mije bilo prav zaradi takšnega naïinarazmišljanja, velikega vložka samoiniciativnostiin velikokrat tudi odrekanjzaupano vodenje enega najveïjihprojektov podjetja v zadnjem ïasu.Po duši pa še vedno delno ostajamali se ïutim vzdrževalca, ïeprav semže nekako prešel te okvire. Vse bolj seukvarjam s projekti, vodenjem in organizacijo,uïim se strateškega razmišljanjain oblikovanja vizije podjetja,to so podroïja, na katerih želimnadaljevati svojo strokovno pot.Ventil: Fluidna tehnika oz. hidravlikain pnevmatika vas spremljata vso zapo-36 Ventil 15 /2009/ 1

VENTIL NA OBISKUslitev in strokovno dejavnost. Reševanjeproblemov s tega podroÏja ste obravnavalitako v svoji diplomski kot svojimagistrski nalogi. Kakšna je dejanskavloga te tehnike v vašem podjetju?A. Leskovar: Brez te tehnike v našemproizvodnem programu zagotovone moremo, zato sta njena uporabain skrb za brezhibno delovanje tovrstnihnaprav v ospredju, lahko birekli, da imata vso prioriteto. Glavnigradnik naše proizvodne opremeje hidravlika, ki ob podpori pnevmatike,regulacij in avtomatizacijedaje ne le kvantiteto, ampak doloïatudi kvaliteto naših proizvodov. V tanamen mora biti to podroïje pri naspopolnoma pod nadzorom.Ena od šestih stiskalnic, 20 MN-stiskalnica v podjetju s proizvodno linijoVseskozi si prizadevamo, da bi obizpopolnjevanju našega znanja znalitudi to znanje prenesti na obstojeïesisteme in ga izražati v smislu izboljšav,optimiziranja, nadgradenj invsekakor kakovostnega vzdrževanja.Obvladovanje omenjenih tehnik je vnašem podjetju popolnoma zaupanolastnemu vzdrževalnemu timu, ki obsodelovanju z zunanjimi sodelavciskrbi, da sistemi delujejo zanesljivoin dosegajo kar najvišje stopnjerazpoložljivosti. V sklopu nenehnegarazvoja podjetja prihajajo k namtudi vse najsodobnejše tehnologijes podroïja hidravlike in pnevmatike,zato je v našem oddelku trend nenehnegaizobraževanja vseskozi prisoten.Tudi sam svoje znanje s podroïjahidravlike, pnevmatike in tekoïinvseskozi izpopolnjujem, ïeprav sempri tem ïasovno zelo omejen, ker sev zadnjih ïasih posveïam predvsemvodenju in koordinaciji.Veseli me, da ste omenili tudi fluidnotehniko, ki v zadnjem ïasu vedno boljpridobiva na svojem pomenu. Predleti smo v podjetjih posveïali pozornostvzdrževanju hidravliïnih strojev,pri tem pa pozabljali na stanje medija(olja) in na poti, po katerih ta medijpotuje. Danes se vse bolj ukvarjamos prepoznavanjem stanja ustreznihtekoïin, z njihovim nadzorom inobvladovanjem, z zasnovo ustreznihsistemov za prenos medija znotrajhidravliïnega sistema in z optimalnoizrabo energije. Zavedamo se, da jehidravliïni medij nosilec hidravliïneVentil 15 /2009/ 1energije in je kot tak upraviïenodeležen velike pozornosti. Tudi najnovejšiprojekt, ki ga trenutno vodim,je moïno povezan z uporabo hidravliïnepogonske tehnike, saj jekljuïni gradnik linije najsodobnejšihidravliïni stroj.Ventil: Ozrimo se še malo v prihodnostin vizijo podjetja. Kakšne naÏrteimate oz. jih že sedaj izvajate zaprihodnost? Omenjate velik projekt,ki ga vodite.A. Leskovar: Impol je naklonjen nenehnimizboljšavam in razvoju, zato tudivseskozi potekajo investicije v novetehnologije in novo strojno opremo.Projekt, s katerim se ukvarjam že veïkot leto dni je razvojno-investicijskenarave in kar velik zalogaj, ki ga želimorealizirati v letu 2010. Že samo imeprojekta Alumobil pove, da se navezujena aluminij in avtomobilsko industrijooziroma, ïe sem natanïnejši,je bil zastavljen kot zasnova in izvedbanovega proizvodnega procesa zaproizvodnjo stiskanih izdelkov iz aluminijevihzlitin za potrebe avtomobilskeindustrije. Seveda se bo takojmarsikdo vprašal, zakaj v teh ïasihsploh govorimo o projektih za avtomobilskoindustrijo. Odgovor na toje preprost. Impol že danes s svojimproizvodnim programom pokriva delpotreb avtomobilske industrije, z oživitvijonovega namenskega procesaželi poveïati kakovost svojim tovrstnimproizvodom in razširiti svoj proizvodniprogram. Smo podjetje, ki zre vbodoïnost z doloïeno vizijo in se neustavlja ob ovirah, ampak jih poskušapremagati. S takšnim naïinom dela seže leta dokazujemo na širšem svetovnemtrgu in dejstvo, da smo uspešni,pove, da smo prebrodili vse dosedanjesituacije. Nikakor ne dvomimo v našobodoïnost, zato tudi ne ustavljamorazvoja in investicij.Seveda pa se krepko zavedamo trenutnegospodarske situacije v ïasusplošne recesije in zato se temu primernotudi odzivamo in ïe je bilprojekt Alumobil pred letom dni namenjenizkljuïno avtomobilski industriji,danes temu ni veï tako. V skladus situacijo že danes poskušamo identificiratirazmere v naši branži in videti,kje so naše nove tržne niše in kamkažejo pokazatelji obstojeïega trga.V ta namen je tudi projekt Alumobildoživel modifikacijo že takoj po zasnovi,ko je nastopila gospodarska negotovost.Zaradi visoke nepredvidljivostidogodkov v naslednjih letih smonaredili ponovno analizo in v zaïrtaniprojekt vkljuïili številne modifikacije,ki nam bodo nudile možnost konkuriranjana najzahtevnejših trgih zbistveno širšim spektrom proizvodov.Držimo se optimistiïnega naïela,da za dežjem vedno pride sonce, nanjpa moramo biti pripravljeni. Najhujebo za tiste, ki bodo to situacijo sicerprebrodili, ne bodo pa imeli atributovza konkurenïni boj po njej.Alumobil s tehniïnega in tehnološkegavidika predstavlja razisko-37

VENTIL NA OBISKUAlumobil mora Impolu zraven noveopreme in tehnologij prinesti tudinove vidike v organizaciji proizvodnje,elemente sodobne logistike,nova razmišljanja … in ïe želimo vseto doseïi, je jasno, da potrebujemododatna znanja. Tako smo pri staremljudskem reku: »îlovek se uïivse svoje življenje, svoj vrhunec padoseže takrat, ko ugasne.« Za znanostin obstoj pa je pomembno, dase rezultati dela slehernega ïlovekaodražajo tudi takrat, ko ga ni veï.Impolov razstavni prostor na sejmu aluminija v Essnu (avgust 2008)Želim si, da bi bilo zanimanje za našerezultate dela še dolgo tako pestro povsem svetu, kot priïa slika iz razstavnegaprostora na sejmu v Essnu.valno-razvojni projekt, ki zahtevaizpopolnjevanje znanja na vseh podroïjih.Tu se sreïuje vse: sodobnatehnologija, inteligentni proizvodniprocesi, sodobna hidravliïna pogonskatehnika v kombinaciji z neizbežnopotrebnim nadzorom vsehsegmentov stroja, vodenje na daljavo,baze podatkov, avtomatska obdelavatehnologije, informacijsko podprtalogistika naroïanja, obvladovanjaproizvodnje in odpreme (just in timeprincip), zametki sodobnih modelovvzdrževanja itd.Gospod mag. Leskovar, v imenu bralcevrevije Ventil se vam najlepše zahvaljujemoza pogovor in vam želimo velikouspehov pri vašem delu.Dr. Darko LovrecFakulteta za strojništvo Maribor

LASERSKI MERILNI SISTEMIPrimeri nadzora oblike izdelkov naosnovi 3D-laserske profilometrijeDrago BRAČUN, Matija JEZERŠEK, Janez DIACIPovzetek: S sistemi, ki delujejo na osnovi laserske profilometrije, je mogoïe hitro in natanïno zajeti tridimenzionalno(3D) obliko kompleksnih površin. Zajeto množico izmerjenih toïk (»oblak toïk«) neke površine je vnekaterih praktiïnih aplikacijah potrebno analizirati in iz nje izloïiti tiste geometrijske znaïilke, ki so pomembnez vidika presoje kakovosti testiranega izdelka. Te lahko potem predstavljajo osnovo za odloïanje o tem, alije kakovost preiskovanega izdelka ustrezna ali ne. îlanek predstavlja tri primere razvoja sistemov za merjenje3D-oblike izdelkov in algoritmov analize oblakov toïk, pri katerih je bil kljuïni cilj ekstrakcija podatkov, uporabnihza nadzor kakovosti izdelkov. Poudarek je bil na možnosti uporabe za avtomatizirani nadzor kakovosti.Predstavljeni bodo primeri s podroïja varjenja, izdelave gumenotehniïnih izdelkov in livarstva.KljuÏne besede: laserska profilometrija, meritev, oblika izdelka, kontrola kvalitete,1 UvodPri nadzoru oblike izdelkov se vindustrijski praksi pogosto uporabljajovizualne in roïne metode [1].Na koncu izdelovalnega postopkaposebej usposobljeno osebje preveridoloïene predpisane mere izdelkain/ali stanje njegove površine terizloïi takšne, ki izkazujejo napake.Takšen pristop ni povsem idealen:potrebno je izurjeno osebje in dodatnodelo, kar povzroïa dodatnestroške, zanesljivost odkrivanja inizloïanja neustreznih izdelkov pa ni100-odstotna.îlanek predstavlja tri primere, kikažejo, da lahko laserske merilne napravena osnovi optiïne triangulacijepredstavljajo ustrezno alternativo»vizualnim« in »roïnim« metodam.Princip teh naprav lahko pojasnimo spomoïjo slike 1. Merjenec osvetlimoz laserskim žarkom, oblikovanim vDr. Drago Braïun, univ. dipl. inž.,dr. Matija Jezeršek, univ. dipl.inž., izr. prof. dr. Janez Diaci,univ. dipl. inž., vsi Univerza vLjubljani, Fakulteta za strojništvoSlika 1. Princip merjenja 3D-oblik z metodo laserske triangulacijetanko svetlobno ravnino. Sliko osvetljenepovršine zajamemo s kamero,namešïeno pod (triangulacijskim)kotom glede na smer osvetljevanja.Na tako posneti sliki jeviden svetlobni vzorec – tanek svetlobniprofil. Z raïunalniško obdelavozajete slike iz svetlobnega profiladoloïimo profil površine. Za doloïitev3D-oblike površine premikamomerjenec glede na svetlobno ravnino(ali obratno) z ustreznim raïunalniškokrmiljenim pozicionirnim sistemomin med tem zajamemo množicoprofilov, ki jih nato pretvorimo v 3Dmodelpovršine [2].Napravo torej vosnovi tvorijo laserskiprojektorsvetlobne ploskve,videokameraz dovolj visokoloïljivostjo,natanïen pozicionirnisistemin raïunalnik.Kljuïne razlikemed posameznimiudejanjenjitega principa sopredvsem v izbirioptiïne preslikave,ki ustrezaobliki in velikosti izdelka, ter v algoritmihobdelave zajetih profilov oz.3D-modelov. Ti nam omogoïijo, daiz množice zajetih toïk (»oblak toïk«)izlušïimo podatke (npr. predpisanemere), ki služijo za odloïanje o tem,ali je izdelek ustrezen ali ne. Kot kažejospodnji primeri, je na osnovi teh podatkovmogoïe razviti tudi algoritme, kiomogoïajo avtomatizirano odloïanje otem, ali je nek izdelek ustrezen ali ne.2 Nadzor talilnih zvarovLaserski sistem za nadzor talilnihzvarov prikazuje slika 2. Merilni del40 Ventil 15 /2009/ 1

LASERSKI MERILNI SISTEMISlika 2. Laserski profilomer za nadzor talilnih zvarovSlika 3. PoveÏana slika 3D-izmerkov zvara z vrisanimi izmerjeniprofili (temne Ïrte)– sklop kamere in laserskega projektorja– je pritrjen na pomiïno mizico,ki opravi t. i. »skeniranje« vzdolž zvarater s tem izmero celotne površinezvara z okolico [3]. Slika 3 prikazujeprimer izmerjenega kotnega zvara.Poleg same 3D-površine so na slikivrisani tudi izmerjeni profili (sivekonture) ter detektirana meja medzvarom in okoliško površino (belakontura).Postopki za doloïitevrobu zvaraso trije in seuporabljajo gledena dane možnosti.Prva možnostje primerjava 3D-meritveistega objektapred zvarjenjemin po njem. Pritem se najprejobe meritvi medsebojnoporavnata,zvar paje na tistem obmoïju,kjer jerazlika višin o-beh površin veïjaod neke minimalnevrednosti.Pri drugempostopku je namestoizmerjenepovršine predzvarjenjem u-porabljena površinaCAD-mo-dela. Ves preostali postopek je enakprvemu. Kadar pa nimamo na voljoprvih dveh možnosti, se uporabljaekstrapolacija okoliške površinepod zvarom. Na tak naïin dobljenapovršina se zopet uporabi kot referencaza iskanje meje med zvaromin okolico.Kot primer uporabe sistema so naslikah 5 in 6 prikazane fotografije tertridimenzionalne meritve nekaterihzvarov. Z zgornjih slik je razvidnavisoka loïljivost merjenja. PolegSlika 4. Skica prereza zvara z oznakamigeometrijskih znaÏilkMerilnik izmeri do 80 profilov na sekundoz natanïnostjo 0,1 mm. Razmakmed dvema profiloma je nastavljivv odvisnosti od hitrosti premikanjapomiïne mizice in v danemprimeru znaša 0,5 mm. Merilno obmoïjeprofilomera je 80 × 80 × 55mm (širina × višina × hod mizice).Sistem v realnem ïasu ugotavlja parametrepreseka zvara, kot so višinakotnega zvara, dolžini stranic 1 in 2ter nagib in ukrivljenost (konkavnost/konveksnost) temena zvara (slika 4)[3]. Da izmeri te dimenzije, pa jekot osnova potrebna že omenjenadoloïitev meje med površino zvarain okolico.Slika 5. Fotografije talilnih zvarov, izdelanih v razliÏnih režimihSlika 6. RaÏunalniško generirane slike 3D-izmerkov zvarov s slike 3Ventil 15 /2009/ 141

LASERSKI MERILNI SISTEMIsamega zvara se namreï lepo vidijotudi kapljice, ki so posledica izbrizgovtaline. Tako je razvidno, da je sistemmožno uporabiti tudi za nadzor izbrizgovoziroma kontrole poškodovanostiokoliške površine [4].Slika 6 prikazuje dimenzije geometrijskihznaïilk (glej sliko 4) vzdolžzvara, ki je prikazan na sliki 3. Zdiagramov na sliki 7 je razvidno, dapresek zvara (višina in obe stranici)postopoma narašïa z leve proti desnistrani. Nadalje je razviden prehodiz negativne (konkavne) v pozitivno(konveksno) ukrivljenost zvara.Slika 7. Primer rezultatov analize 3D-izmerkov zvara: potek geometrijskihznaÏilk vzdolž zvarastanja površine merjenca (npr. strukturetekstila in optiïne odbojnosti)je natanïnost merjenja med 0,02 in0,07 mm [5].Slika 8. Sistem za lasersko merjenje oblike jermenov: laserski profilomer (1), laserskaÏrta (2) na površini jermena (3), jermenica (4), napenjalo jermena (5)V odvisnosti od oblike profila jermenain predvsem od velikosti zob lahko zeno meritvijo pomerimo površino odenega do treh zob. Za meritev 3Doblikecelotnega jermena je bil razvitmehatronski sistem (slika 8, tï. 4in 5), ki sinhronizirano z merilnikompremika jermen. Njegova pogonskajermenica je fiksna, napenjalnapa pritrjena na vodila in se premikav odvisnosti od dolžine jermena.Med meritvijo je jermen obrnjen narobe,tako da teïe preko jermenicin merilnega mesta po hrbtni strani,merilnik pa meri profile jermena zSmisel tridimenzionalnega merjenjaje predvsem v samodejni in zanesljivipresoji kakovosti zvara. Ta temeljienako kot vizualna kontrola na oblikovnihkriterijih, ki jih mora vsakzvar izpolnjevati, sicer se izloïi kotneustrezen.3 Nadzor oblike pogonskihjermenovSlika 8 prikazuje primer laserske merilnenaprave, namenjene testiranjupogonskih jermenov. Triangulacijskimerilnik, ki vsebuje laserski ïrtniprojektor in digitalno videokamero,je vgrajen v robustno ohišje (slika 8,tï. 1), ki omogoïa zanesljivo delovanjev industrijskem okolju. Merilnoobmoïje obsega 30 mm po širini in15 mm po višini. V odvisnosti odSlika 9. Ilustracija postopka parametrizacije zajetih profilov42 Ventil 15 /2009/ 1

LASERSKI MERILNI SISTEMIzunanje strani. Pritrditev merilnikaje nastavljiva, tako da lahko merimoprofile jermena preïno ali vzdolžnoglede na jermen. Meritev vodi osebniraïunalnik, ki sinhronizira vrtenje laserskegaprojektorja z zajemom slikez videokamero, izraïunava izmerjene3D-profile ter iz njih generira 3Dmodelpovršine.Z analizo 3D-izmerkov dobimo dvevrsti podatkov:• kljuïne mere profila zob, ki jihdoloïa proizvodna dokumentacija(npr. širina in višina zoba, …),• podatke o integriteti površine (npr.tipiïne napake).Slika 10. Primer rezultatov meritve rebriÏastega jermenaSlika 9 ilustrira postopek parametrizacijeprofila, s katerim doloïimoiz profila njegove kljuïne mere. Izdelavniške dokumentacije izdelamomasko profila, ki jo sestavljajogeometrijski primitivi (ravne ïrte,krožnice, krivulje, …), doloïeni zustreznimi nabori parametrov. Maskoz ustreznim algoritmom prilagodimoizmerjenemu profilu. Iz prilagojenemaske nato doloïimo iskane kljuïnemere profila.Poleg podatkov o dimenzijski oz.oblikovni ustreznosti nam napravaomogoïa tudi odkrivanje površinskihnapak. Tipiïna primera sta prikazanana sliki 11. Na levi strani je primernepravilno izoblikovanega zoba,domnevno zaradi lokalno premajhnekoliïine gumene zmesi oziromapremajhnega tlaka, zato se prekrivnatkanina ni prilagodila površinikalupa. Desni del slike 11 prikazujejermen, pri katerem sta ob korenuenega od zob vidni dve izboklini,ki sta posledica zajed v kalupu. Alije tovrstna napaka kritiïna ali ne,je odvisno od njenega položaja invelikosti.12 prikazuje primera takšnih odsekov,in sicer tista dva, ki ustrezata tistimadeloma površine jermenov, kista prikazana na sliki 11.Naslednji korak v obdelavi je doloïitevreferenïne površne ZR(X,Y)jermena, to je površine, ki predstavljajermen brez površinskih napak.Doloïimo jo iz zajetih 3D-izmerkovpovršine Z(X,Y), in sicer tako, da vbližnji okolici napake poišïemo delpovršine, za katerega ocenimo, daje brez napake. 3D-izmerke s tegadela površine uporabimo za tvorboreferenïne površine.Slika 11. Fotografiji jermenov s tipiÏnima napakama: neizoblikovan zob (levo),poškodba kalupa (desno)Postopek ponavljamo vzdolž celotnedolžine zoba in tako dobimo merilniprotokol (slika 10), ki vsebuje kljuïnemere profila vzdolž celotnega jermena.Razvita programska opremaomogoïa tudi statistiïne analizemerilnih protokolov in oznaïevanjemer, ki so v neskladju z zahtevami,ter položajev na jermenu, kjer se tenahajajo.Algoritem odkrivanja površinskihnapak temelji na analizi posameznihodsekov 3D-modela površine, kizajemajo od enega do tri zobe. SlikaRazliko med izmerjeno in referenïnopovršino: ∆Z(X,Y) = Z(X,Y) − ZR(X,Y)imenujemo karta odstopkov (slika13) in predstavlja osnovo za izraïunštevilskih parametrov (npr. gabaritnemere napake, njena površina, prostornina,…), ki jih uporabljamo zaodloïanje o tem, ali je izmerjenapovršina sprejemljiva ali ne. Algoritmiodloïanja so trenutno še v faziraziskav. Dosedanji rezultati pa soVentil 15 /2009/ 1Slika 12. Sliki 3D-izmerkov jermenov s tipiÏnima napakama: neizoblikovanzob (levo), poškodba kalupa (desno)43

LASERSKI MERILNI SISTEMISlika 13. Karti odstopkov jermenov s slike 11spodbudni in podpirajo domnevo, daje naprava, ki bi avtomatsko odkrivalapovršinske napake jermenov, realnoizvedljiva [6].4 Nadzor oblike ulitkovPri tlaïnem litju aluminija nastanejorazliïne površinske napake, kot sodvoslojnost, nezalitost ali hladni zvari[7]. So posledica nepravilne nastavitveprocesa tlaïnega litja, obrabetlaïnega orodja ali njegovega loma.Klasiïna kontrola tlaïno litih izdelkovoz. ulitkov je obiïajno vizualne naravein je prepušïena vešïini delavcana stroju ter zato zelo subjektivna. Vta namen smo razvili novo metodo zanadzor kvalitete površin ulitkov.Metoda sloni na principu merjenja3D-oblike ulitka z merilnim sistemomna principu laserske triangulacije terna analizi izmerkov po obmoïjih interesa.Posebnost merilnega sistema(slika 15) je v uporabi cilindriïnegaKeplerjevegadaljnogleda, kipoveïa merilnoloïljivost v smeripravokotnona površino ulitkater tako izboljšazaznavopovršinskih napak.Slika 15. Shema sistema za nadzor oblike ulitkov: kamera(1), objektiv (2), Keplerjev daljnogled (3), laserski Ïrtniprojektor (4), laserska ravnina (5), merjenec (6), smer pomikamerjenca (7)Slika 16. Posamezno obmoÏje interesa razdelimo na M x Nsegmentov povpreÏne velikosti livarskih napakSlika 14. Fotografija merjenca: predmetnadzora je ravna ploskev posvetleÏim pasomAlgoritem metodeavtomatiziraneganadzoraoblike ulitkaje prikazan nasliki 17. Livarskenapake išïemozgolj na veï razliïnihneprekrivajoïihse obmoïjihinteresa(OI). Njihovoštevilo, oblika inpostavitev se izbirajoglede nafunkcionalnostoz. na pomembnostrazliïnihpovršin ulitka.Prvi pomembenparameter, s katerimocenjujemokvaliteto površine ulitka, je globalnaukrivljenost GF posameznegaOI. Pri iskanju površinskih napakOI razdelimo na majhne segmente(slika 16), katerih površina v povpreïjuustreza velikosti livarskih napak(npr. 5x5mm).Osnovnaidejasegmentov je v ozkopasovnem filtriranjupovršine OI z namenom zaznavegeometrijskih oblik v velikostisegmenta.Vsak segment se nato analizira gledena lokalno ravnost (LF) in gledena povpreïni raztros toïk znotrajsegmenta (SD). Slika 18 prikazujespreminjanje parametrov SD in LFpo celotnem OI. Kjer parametraprekoraïita doloïene meje, zaznamonapako. Meje zaznave napak soeksperimentalno doloïene.5 ZakljuÏekPredstavljeni so trije primeri uporabelaserskih sistemov za merjenje 3Dobliketeles na podroïju nadzorakakovosti industrijskih (pol)izdelkov.Primeri kažejo, da množica izmerjenihtoïk (izmerkov) v 3D-prostoru,ki jih lahko hitro in natanïno zajamejoti sistemi, vsebuje bistvene oblikovneinformacije, uporabne zanadzor kakovosti. S primernimi algoritmije tako mogoïe iz zajetih 3Dizmerkovdoloïiti npr. oblikovne indimenzijske znaïilke (npr. kljuïnemere), ki lahko služijo kot osnova zapresojo kakovosti izdelkov. Mogoïeje detektirati in klasificirati površinskenapake. Primeri pa kažejo tudi to, daje na osnovi teh podatkov mogoïerazviti algoritme, ki omogoïajo avtomatiziranoodloïanje o tem, ali jenek izdelek ustrezen ali ne.44 Ventil 15 /2009/ 1

LASERSKI MERILNI SISTEMILiteraturaSlika 17. Algoritem avtomatiziranega nadzora oblike ulitka: najprej se preverjaglobalna ravnost (GF) zajete površine, nato se zaporedoma analizirajo segmentipovršine glede na lokalno ravnost (LF) in povpreÏni raztros toÏk (SD)[1] Mix, P. E.: Introduction to NondestructiveTesting: A TrainingGuide, Wiley-Interscience, Hoboken(NJ), 2005, str. 575–638.[2] Braïun, D., Jezeršek, M., Diaci,J.: Triangulation model takinginto account light sheet curvature,Meas. sci. technol., 2006,Vol. 17, No. 8, str. 2191–2196.[3] Jezeršek, M., Polajnar, I., Diaci,J.: Feasibility study of in-processweld quality control by meansof scanning laser profilometry,v: Proceedings of SPIE, vol.6616, 2007, 8 str.[4] Jezeršek, M. in ostali: Sprotnougotavljanje preseka talilnihzvarov z uporabo laserske profilometrije,v: Dan varilne tehnike,Novo mesto, Društvo zavarilno tehniko, 2005, str. 173–176.[5] Braïun, D., Perdan, B., Diaci,J.: Laserski merilni sistem zaavtomatiziran nadzor oblikejermenov, v: Raïunalniška obdelavaslik in njena uporabav Sloveniji 2007, Maribor: Fakultetaza elektrotehniko, raïunalništvoin informatiko, 2007,str. 49–54.[6] Perdan, B., Braïun, D., Diaci,J.: Laserski profilomer za neporušitvenepreiskave površinepogonskih jermenov, v: Uporabasodobnih neporušitvenihmetod v tehniki, Slovensko društvoza neporušitvene preiskave,Fakulteta za strojništvo, 2008,str. 157–163.[7] Gruden, V., Braïun, D., Možina,J.: Laser supported optical controlof high pressure aluminiumcast products, Stroj. vestn., 2008,Vol. 54, No. 1, str. 68–76.Katedra zaOptodinamiko inLaserskoTehnikoSlika 18. Primer rezultata analize izdelka s površinskimi napakami: vrednostiparametrov SD in LF na nekaterih segmentih (oznake ‘o’) presegajo dopustnevrednostiVentil 15 /2009/ 145

LASERSKA TEHNIKAExamples of using 3D laser profilometry to monitor product shapeAbstract: Systems based on the principle of laser profilometry can be employed to acquire the three-dimensional(3D) shape of complex surfaces rapidly and accurately. In some practical applications it is necessary to processand analyze the acquired set of measured points (“the cloud of points”) in order to extract the geometrical surfaceparameters, which are important for judging the quality of the product under test. These parameters can be usedas a basis for making the final decision about whether the quality of the product is adequate of not. The articlepresents three examples where novel laser systems were developed to measure the 3D shape of industrial products.The algorithms for processing and analyzing 3D clouds of points that have been developed with the aimto extract data that could be of use for quality control are discussed. The emphasis in the algorithm developmenthas been put on their applicability in automated quality control.In the first example, a system for the quality control of fusion welds is presented. It can sample a weld surfaceat a rate of up to 80 profiles per second, achieving a 0.1-mm accuracy. The developed software analyzes thecaptured cloud of points in real time, determining the characteristic shape parameters (length, width, height,cross-section, volume, starting position, etc.), which are subsequently used for the automated classification of thewelds into acceptable and unacceptable. The software also detects surface defects, such as undercutting, holesor melt splash, etc.The second example presents a system for the quality control of power transmission belts. The system acquiressuccessive profiles of the belt under test with an overall accuracy of 0.02 mm. In order to measure a completebelt surface, the belt is translated in the longitudinal direction using pulleys driven by a micro-stepping motor.The captured collection of successive belt profiles is analyzed to extract two types of data: key dimensions ofthe belt profile as defined by the product documentation (e.g., tooth height and width for toothed belts) and datapertinent to the surface integrity (e.g., the presence of typical surface defects).The third example examines a system for surface-quality assessment of safety-critical die-castings. The measurementsystem acquires surface profiles using anamorph optics, achieving an accuracy of 0.01 mm. The geometry-specificparameters (the flatness of the particular surface region, the statistical distribution of the measured points and theheight of the surface defects) are calculated from the acquired surface data and then checked whether/how theyfit within the tolerances specified in the technical documentation.Key words: laser profilometry, measurement, product shape, quality assessment,46 Ventil 15 /2009/ 1

MOBILNA HIDRAVLIKADesign and test of an intelligentenergy efficient valve to decreasepressure pulsation in powersteering systemsTorsten VERKOYEN, Hubertus MURRENHOFFAbstract: In a joint research project BMW and IFAS analyzed two well known hydraulic phenomena occurringin power steering systems, in order to reduce noises, that are caused by these phenomena. The research projectwas subdivided into three tasks. The first task incorporated the analysis of the power steering system of a BMW 5series passenger car. During this analysis an impulsive pressure pulsation phenomenon known as rattling as wellas a periodic pressure oscillation called shuddering were measured. Both phenomena result in distracting noiseswithin the passenger cabin and occur during certain different driving manoeuvres. The second task included theconstruction of two test benches to reproduce rattling and shuddering independent from the car. A comparison ofthe measured data obtained by driving tests with the collected data from the test benches verified their functionalityand accuracy. Another advantage of the test rig is that it provides easy access to the power steering system’scomponents. Modifications can therefore be carried out in a short amount of time. Finally an intelligent valvewas designed and tested at the two test benches. The valve can detect the two different hydraulic phenomenawithout the need of sensor signals and without causing high pressure drops. In case of rattling the valve softensthe return line of the power steering system and in case of shuddering the return line is hardened. A softer returnline reduces pressure pulsations while a harder return line is insensitive to periodic pressure oscillations. Thispaper describes a solution for two different hydraulic phenomena (rattling and shuddering) occurring in powersteering systems. The solution is the integration of an intelligent energy efficient valve into the power steeringsystem’s return line, which changes the stiffness of the return line depending on the occurring phenomenonwithout affecting the sensation of the steering. The functionality of the presented valve is proven by means of thetest results obtained from two test rigs designed to reproduce the described phenomena.Key words: Power Steering System, Rattling, Shuddering, Pressure Pulsation,IntroductionThe reduction of ambient noise hasgained great importance in modernautomobile design. Following theDipl.-Ing. Torsten Verkoyen, Univ.Prof. Dr.-Ing. Hubertus Murrenhoff,both Institute for Fluid Power Drivesand Controls (IFAS), RWTHAachen University, Germanyachievements which have been madein eliminating the engine as a majorsource of noise, the latest trend indevelopment focuses on ancillarycomponents with a high powerdensity. Among these components,hydraulic power steering systemsprove to be a particularly challengingexample. The typical design ofa hydraulic power steering system isshown in Figure 1.The steering movements of the drivercause the torsion bar to inducea difference angle between valveinput shaft and valve housing. Thisdifference angle leads to twisting outthe steering valve, which is designedas a hydraulic full-bridge, so thatfluid enters from the pump troughthe pressure line and steering valveinto the respective cylinder chamber,causing overall movement of thesteering cylinder.48 Ventil 15 /2009/ 1

MOBILNA HIDRAVLIKAthe characteristic oscillating rattlingnoise.The phenomenon of shuddering onthe other hand, is caused by movingthe steering system while the brakesystem is engaged and the vehicle isat a standstill (Figure 3).Figure 1. Hydraulic Power Steering SystemSteering on smooth, painted car parkfloors can lead to a self induced stickslipeffect between tires and surface.As is the case during rattling, thisincitement of load is transferred viathe steering link onto the steeringsystem. This means for the steeringhydraulics, that shuddering causespressure and volumetric flow pulsations,which are lower in frequencythan those observed for the rattlingphenomenon. However, next to thedisturbing noise, shuddering can alsobe felt by the driver due to an oscil-The volumetric flow from the secondcylinder chamber passes throughsteering valve and return line into thetank. The valve housing has a gear pinionattached to its end and is joinedwith the steering cylinder by meansof a gear rack. Thus, the differenceangle between valve input shaft andvalve housing may be compensatedby the axial movement of the steeringcylinder. If at this point, an externalload is applied to the gear rack however,the aforementioned mechanicaljoint between valve housing andsteering cylinder can cause the valveto twist out, leading to increasedpressure in the steering system. In thiscase the steering system is driven bythe external load.Well known accoustic phenomena inhydraulic power steering systems arerattling and shuddering. These are frequentlymisinterpreted by the driveras a malfunctioning of the steeringsystem. Both accoustic phenomena,rattling as well as shuddering, arebrought about by two different drivingsituations. Rattling, for instance,is caused by driving over an obstaclewhile moving the steering system atslow vehicle speeds (Figure 2).In daily traffic, kerbstones or floorsills in car parks constitute the mostcommon form of such obstacles.Figure 2. Driving situation for rattlingThe sudden loadinduced on theundercarriageby driving overthe obstacle isconducted viathe steering linkonto the steeringcylinder.In the steeringsystem, this incitementof loadcauses pressureand volumetricflow pulsations,which result inFigure 3. Driving situation for shudderingVentil 15 /2009/ 149

MOBILNA HIDRAVLIKAFigure 4. Test bench for rattlinglating torque acting on the steeringwheel.Analysis of the acousticphenomenaIn a joint research project conductedby BMW and IFAS, both accousticphenomena were examined. Onetask consisted in the construction ofadequate test benches, to reproducerattling and shuddering in a test environment.Both test benches had to allowfor improved accessability to thesteering system and should enable anefficient analysis and assessment ofpossible solutions after the tests hadbeen conducted. In order to realiseadequate test benches, the relevantincitement parameters (external load,steering wheel angle, etc.) were determinedduring road tests.Figure 4 shows the design of therattling test bench. Different to theactual vehicle, the steering system’spump is powered by an electric motor.All other components, such aspressure lines, coolers, oil tanks, etc.are arranged corresponding to thetest vehicle. The steering system ismoved against a spring-mass systemfrom a center position to the left,and thus pressure is induced on thesystem, which is equal to the pressurethat had been measured in therespective cylinder chamber during aroad tests, shortly before driving overthe obstacle. The steering wheel isfixed in this position. A Hydropulser,consisting of a servo cylinder anda fast control valve, is inducing theFigure 5. Test bench for shudderingsame sudden load onto the system,which is equal to the data collectedFigure 6. Pressure signals during rattlingin the road test with the help of straingauges attached to the steering links.50 Ventil 15 /2009/ 1

MOBILNA HIDRAVLIKAVarious sensors are installed on thetest bench, which determine the relevantsystem parameters. The determinationof pressures is establishedby sensors attached to the pumpoutlet (pPst), at the steering valveinlet (pPLv) and steering valve outlet(pTLv). Next to these, the load on thecylinder by the hydropulser (Fkb),the rack displacement (ykb) and thetank temperature (tT) were plotted.In addition, the angle at pinion gear(delta_phi) and the rotation speed ofthe pump (nP) were also monitored.Because shuddering is determinedby the contact between tire andsurface, it is imperative that the testbench also includes a front axle correspondingto that of the test vehicle.The shuddering test bench is shownin figure 5. In analogy to the rattlingtest bench, the pump is also fed by anelectric motor. Further components(lines, steering gears, cooler, oil tank,wheel suspension, etc.) correspondedto the design of the test vehicle. Amanually adjustable piston served asbraking system, in order to carry outsteering manoeuvres with engangedfront wheel brakes. To simulate theweight of the engine, a clamped-oncylinder is used in simulating the axleload of the test vehicle. The characteristicsteering profile is simulated bya position-controlled electric motor,which is shown in the top left cornerof figure 5. The profile, which issteered by the electric motor, hadbeen determined beforehand in aroad test and assigned on the testbench. A major task of the test benchconsists in simulating the stick-slipeffect, which occurs during road test,thus shuddering pads are installedbetween tires and machine base. Todetermine the various system parameters,the sensors which are appliedin the rattling test bench are installedin similar manner. Thus, pressure,rotation speed, displacement andtemperature can be measured.With the help of the pressure readoutsfrom both test benches, an analysisand identification of the accousticphenomena can be accomplished.The readouts from the pressuresensors at the rattling test bench areVentil 15 /2009/ 1Figure 7. Cavitation bubbles in the return linegiven in figure 6. The pressure curvesclearly show an incitement of thesteering system through the hydropulserat 0.07 seconds.This incitement simulates the conditionsexperienced while driving thevehicle over an obstacle. In the returnline of the power steering system, atfirst an increase of pressure up to ca.12 bar is evident (pTLv), then a sharpdrop to 0 bar; which is then followedby sharp pressure peaks. It is thisdrop to a 0 bar pressure level andthe subsequent sharp pressure peaks- caused by a vibrating gear rack thatsets the steering valve oscillating- that explains the characteristic rattlingnoise.Figure 8. Pressure signals during shudderingThe rattling experienced on the testbench constitutes a dampened vibrationwhich fades away after a coupleof cycle periods, exactly as foundunder road test conditions. Thus, nextto the measured pressure pulsations,the oscillating steering valve has alsoto be responsible for the unsteadyvolumetric flow in the return line. Thepressure drop to 0 bar, and the subsequentpressure peaks could evenlead one to presume that cavitation istaking place. This initial assumptionwas confirmed in a test in which avisible section was integrated intothe return line [1]. Figure 7 shows theflow channel in the visible section.The left image shows the normalcondition. The flow channel containsa transparent flow, which is illuminatedby a source of light beneaththe visible section. When the rattlingphenomenon commences, the flowchannel is temporarily darkened bycavitation bubbles and the light sourcewill only illuminate the upper andlower margin of the vision panel.The pressure curves during shudderingare shown in figure 8.If the steering wheel is moved fromits central position, the pressure inthe steering system increases up to 40bar. Next, the linear increase of systempressure is superimposed by a periodicpressure oscillation, which can be51

MOBILNA HIDRAVLIKAmeasured at the high pressure side ofthe steering valve (pPst, pPLv), as wellas on the low pressure side (pTLv). Thepressure pulsations during shudderingare significantly lower in frequency at20 Hz than during rattling. Steeringmovements on critical surfaces leadto stick-slip effects on the tires that setthe entire steering system pulsating,which is facilitated by an inappropriatefront axle geometry and widetires. Next to the disturbing noise, thisperiodic pressure oscillation leads toa fluctuation in steering wheel torque,which is experienced as a shudderingsensation by the driver.TroubleshootingTo eliminate both noise phenomena- rattling and shuddering - an additionalcomponent was to be developed,which can be integrated into theexisting steering system. Accordingto the results obtained from the testbenches, a reduction of pressure fluctuationin the steering system wouldcorrespond to a reduction in noise inthe entire system, for rattling as wellas for shuddering.The integration of an additional componentinto the pressure line was notan option though, because resonatorswere already installed in the pressureline as a standard measure to reducepump pulsation.Possible solutions to reduce pulsationof power steering systems have alreadybeen thoroughly treated by [2, 3].A solution for the return line has tomeet the following requirements, setby BMW:• The additional component is integrateableinto the return line ofthe steering system• Minimal drop in pressure undernormal conditions• The point of activation must bedetected without electronic sensors• To minimize pressure oscillationno external source of energy isused• Simple design of the additionalcomponentPrior to developing a new solution,existing production-model solutionswere examined and their pros andcons analyzed. There are two orificesintegrated into the production-modelFigure 9. Simulation model of the steering system52 Ventil 15 /2009/ 1

MOBILNA HIDRAVLIKAreturn line, which produce constantpressure drops. Because of theseorifices, a back pressure is buildingup downstream from the steeringvalve, which counteracts the 0 barpressure level in the case of rattlingand thus antagonises the formationof cavitation. However, the increasedpressure drop also creates an increasein the steering system’s energy consumption.This additional resistance also leadsto a shift in the eigenfrequency ofthe entire system, thus shuddering is– compared to a return line withoutorifices – reduced but not eliminated.Thus, next to a higher pressure dropin the return line, the orifices are alsoresponsible for a modified line capacity.The hydraulic capacity can becalculated, as shown in Eq. (1):C ( p)=dVdp(1)An increased pressure drop at a constanttube-chamber volume leads toa lower capacity and thus to a higherstiffness of the return line. In orderto determine the consequences of achange in capacity on rattling andshuddering, a simulation model (asshown in fi gure 9) was built up inDSHplus.In the simulation, the capacity of theindividual tubes can be parameterisedin the contact points of the hydrauliccomponents, termed volume knots.The simulation results show, that norattling will occur in a soft return linewith a high capacity. In the case ofshuddering however, it is imperativethat the return line is hard and of littlecapacity, in order to prevent self-inducedpressure oscillations.Figure 10. Sectional view of first prototypethe system in contrast to shuddering,the drop of pressure at the measuringorifice will be significantly higher,which also results in an increase ofthe load acting on the orifice. Thisincrease of load can be used to activatethe control element. A decisiveadvantage over the production- modelsolution is constituted by the fact,that the diameter of the measuringorifice can be dimensioned a gooddeal larger than the diameter of theoriginal orifice plate. This is due tothe fact that it does not have to functionin building up back pressure. Thedesign of a first prototype is shown infigure 10.The prototype is based on a crossconnectionthrough which the fluidflows from the left side to the right.The top and bottom plugs of thecross-connection are connected witha capacity. The control element isdesigned as a slider, which generatesa pressure drop, dependent on thevolumetric flow. If the volumetricflow rises up to a switch point, theslider moves to the right against thespring force and opens a connectionto the capacity through its radialholes. The elasticity can be adjustedwith a lock nut.The capacities used are flat tubesmade by ContiTech, which excel intheir volumetric expansion ability.Design results for the rattling testbench with an installed prototype areshown in figure 11.This means, that the return line hasto be designed with little capacity,which must be increased significantlyby a control element if rattlingshould occur. In order for the controlelement to be able to distinguishbetween rattling and shuddering, thedecrease in pressure at the measuringorifice is used as a triggering signal.Since rattling will cause an impulsiveincrease of volumetric flow throughFigure 11. Prototype on the rattling test benchVentil 15 /2009/ 153

MOBILNA HIDRAVLIKABoth flat tubes were attached as deadends to the cross-connection. Whenrattling, there was clear evidence ofbreathing visible at the flat tubes,which was not the case during shuddering.This fact already indicatesthe functionality of the prototypevalve. The plotted pressure signalsverify it.ConclusionDuring rattling (see figure 12), thereis no evident pressure drop and nopressure peaks caused by cavitation.The additional capacities integratedinto the system by means of flat tubes,smooth the pressure curve in thereturn line.Although the incitement of the steeringsystem by the impact of thehydropulser is clearly visible at 0.075sec, there is no periodic oscillatingpressure, as had been the case before(compare to figure 6). Acoustically,the impact of the hydropulser is nowonly audible as a dampened noise,which subsides immediately.The prototype also has a positiveeffect on system behavior duringshuddering (see figure 13). In thisloading case, both capacities areshut off from the rest of the systemby the closed valve slider. The returnline has a lower capacity and thus ahigher stiffness.Compared to the results of measuringshuddering in the standard production-modelline (see figure 8),pressure pulsations in the return linecould be significantly reduced. At thesame time, the pressure amplitudewas lowered on the high pressureside, downstream from the steeringvalve. Thus, a positive effect on steeringwheel torque can be sensed bythe driver, since no shuddering canbe felt on the steering wheel while ata standstill on smooth surfaces.By means of integrating the valveprototype into the return line of thesteering system, a significant reductionof pulsating pressure duringrattling as well as shuddering can beachieved. The reduction of pulsationleads to an elimination of the disturbingnoise, which is clearly audiblewhen the product-model line is usedin the return line. In addition, the integrationof the valve prototype leadsto the removal of the two orifices ofthe product model line, thus leadingto a reduction of the overall systempressure drop. This leads to increasedfuel efficiency for the entire steeringsystem. The radial arrangement of theflat tube around the steel tube wouldfurthermore constitute an improvementin design, saving installationspace.Figure 12. Pressure signals during rattling with integrated prototypeFigure 13. Pressure signals during shuddering with integrated prototypeReferences[1] Verkoyen, T., Goenechea E.,Goertz H., Bootz A., “Identificationand Analysis of PressurePulsation to Enhance DrivingComfort in Passenger CarsPower Steering Systems”, InternationalFluid Power Conference,2006, Aachen, Germany[2] Rösner, J., “Power Demand ofLoad Adaptive Attenuation ofPressure Pulsation in AutomotiveSystems”, InternationalFluid Power Conference, 2008,Dresden, Germany[3] Goenechea, E., „MechatronischeSysteme zur PulsationsminderunghydrostatischerVerdränger- einheiten“, PHDThesis, 2007, RWTH AachenUniversity54 Ventil 15 /2009/ 1

MOBILNA HIDRAVLIKASnovanje in preizkušanje inteligentnega energetsko uÏinkovitega ventila za zmanjšanjepulziranja tlaka v avtomobilskih volanskih krmilnih sistemihRazširjeni povzetekV prispevku je prikazana raziskava problema glasnosti oz. hrupa in tresljajev, ki jih povzroïa volanski krmilnisistem avtomobila. V skupnem raziskovalnem projektu Inštituta IFAS in podjetja BMW sta bila podrobnejeanalizirana dva dobro znana hidravliïna pojava, kot sta tresenje in glasnost volanskega krmilnega sistema pripremagovanju ovire na cestišïu ob majhni hitrosti avtomobila in pri vrtenju volanskega obroïa oz. premikanjukoles avtomobila na mestu. Oba problema se pojavita predvsem pri upravljanju avtomobila na parkirišïu oz.pri obraïanju. Glavni cilj raziskave je bil zmanjšanje hrupa, ki ga povzroïa volanski hidravliïni krmilni sistem.Prispevek podaja predvsem del analize in sklepne ugotovitve raziskave, kjer je za rešitev obeh negativnih hidravliïnihpojavov predlagana integracija inteligentnega in energetsko uïinkovitega ventila v povratni hidravliïnivod volanskega krmilnega sistema. Vkljuïeni ventil vpliva na spremembo togosti povratnega hidravliïnega vodav odvisnosti od obeh hidravliïnih pojavov in ne vpliva na obïutljivost volanskega sistema. Raziskovalni projektje bil razdeljen v tri sklope.Prvi sklop raziskave je vkljuïeval analizo volanskega krmilnega sistema za osebni avtomobil BMW serija 5. Vokviru te analize sta bila izmerjena in podrobneje analizirana dva pojava, in sicer nenadno pulziranje tlaka olja,katerega posledica je hrupnost volanskega krmilnega sistema, kakor tudi periodiïno nihanje tlaka, ki povzroïatresljaje sistema in poslediïno tudi hrup. Posledica obeh pojavov je moteï hrup v potniški kabini avtomobila, kise pojavlja predvsem v doloïenih elementih vožnje, kot je npr. vožnja ïez ovire ali parkiranje.Drugi del projekta je vkljuïeval gradnjo dveh preizkuševališï, ki sta omogoïila laboratorijsko reprodukcijo obehzgoraj opisanih pojavov, in sicer neodvisno od avtomobila. S primerjavo realnih podatkov, pridobljenih z meritvamimed vožnjo avtomobila, s podatki, pridobljenimi na preizkuševališïih, je bila dosežena verifikacija preizkuševališï,predvsem njihova funkcionalnost in natanïnost. Druga prednost preizkusne naprave je ta, da omogoïa enostavendostop do komponent volanskega krmilnega sistema. Spremembe za izboljšavo sistema oz. modifikacije so zatolahko izvedene v krajšem ïasu in z manjšimi posegi kot na avtomobilu.V tretjem delu raziskave je bil razvit nov, inteligenten, energetsko uïinkovit ventil za uporabo v volanskemkrmilnem sistemu in analiziran v okviru preizkusov na obeh preizkuševališïih. Nov ventil lahkozazna oba problematiïna zgoraj opisana hidravliïna pojava brez uporabe senzorskih signalov in brez povzroïanjavisokih padcev tlaka. V primeru nastopa nenadnih hidravliïnih udarov in ropota sistema narediventil povratni hidravliïni vod volanskega krmilnega sistema manj tog, v primeru periodiïnih nihanj oz.tresljajev pa ventil ta vod otrdi oz. povzroïi poveïanje njegove togosti. Mehkejši povratni vod zmanjšavpliv pulziranja tlaka, medtem ko je bolj tog povratni vod manj obïutljiv za periodiïna nihanja tlaka.KljuÏne besede: volanski krmilni sistem avtomobila, hrup, tresljaji, pulziranje tlaka, tlaïni udar,Nomenclaturedelta_phi : angle at pinion gearC : hydraulic CapacityF : external load on steering cylinderFkb : load an cylinder by hydropulsernP : rotation speed of pump∆p : pressure changepPst : pressure at pump outletpPLv : pressure at steering valve inletpTLv : pressure at steering valve outlettT : tank temperature∆V : volume changeykb : rack displacementThe article was originally publishedon 7 th JFPS InternationalSymposium on Fluid Power,TOYAMA 2008, JapanVentil 15 /2009/ 155

IZ PRAKSE ZA PRAKSOAvtomatizacija pakiranjaSrečko KLEMENC1 UvodKo vodstvo kakšnega podjetja zzadovoljstvom ugotavlja, da muprodaja izdelkov neprestano raste,se pojavi vprašanje, kako zadostitipoveïanemu povpraševanju.Naïinov, kako rešiti to nalogo, obiïajnoni veliko. Zvišanje števila delovnihmest je možnost, ki poveïujezaposlenost, ïe je na trgu dovoljkvalificiranega kadra. Obstajapa nevarnost, da se zmanjša kakovostizdelkov. Druga možnost jeavtomatizacija proizvodnje. Ta zahtevaveï ïasa in višje stroške investicije,vendar manj stroškov dela. Delproizvodnje – posamezne dele alipodsklope – prepustiti kooperantombi bila tretja možnost. Pogoj pa je dovoljizkušenj in uteïeno sodelovanjes kooperanti. Prenos proizvodnje vstroškovno cenejše dežele pa tudi nivedno primeren.Podjetje za izdelavo in prodajo kozmetiïnihizdelkov za nego las Basler-LorealHarkosmetik je v južniNemïiji. Porast povpraševanja po biološkihšamponih je zahteval poveïanjeproizvodnje. Kljub nabavistrojev z veïjo zmogljivostjo jeproizvodnjo še vedno zaviralo ozkogrlo v pakirnici.Sreïko Klemenc, INOTEH, d. o. o.,Bistrica ob DraviPodjetje ima poleg grosistiïne tudikataloško prodajo, kar zahteva posebennaïin pakiranja in skladišïenjaizdelkov. Vodstvo podjetja jerazmišljalo o avtomatizirani pakirnici,vendar za tako specifiïen naïinpakiranja na tržišïu ni ustreznihstrojev. Za pakirno linijo, sestavljenoiz veï strojev, pa niso imeli dovoljprostora. Zato so zaïeli iskati rešitevpri podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstnopakirno tehniko, posebej pritistih, ki ponujajo rešitve po željahnaroïnika.2 Opredelitev zahtev innaloge pakirnega strojaIz polnilnega stroja pride vsako uro7200 pravokotnih plastenk z navojnimïepom in z maso 1 kg. Te je trebazložiti v plastiïne zaboje s prekati, kislužijo za kratkotrajno skladišïenjev pakirnici kataloške prodaje. Za velikeodjemalce se plastenke zlagajov kartone, ti pa na leseno paleto, kise odpelje v skladišïe veleprodaje.Potek polnjenja zabojev in palet jeprikazan na sliki 1.paleta spraznimizabojiodvzemanjezabojevpolnjenjezabojev splastenkaminalaganjezabojev napaletopolnapaletapraznapaletapolnjenje zabojevskladišedelovanje polnilnicealiPrazni zaboji so zloženi na EU-paleto(800 x 1200 mm) v višini 1800mm. Paleto je treba razložiti, kartonenapolniti s plastenkami in polnekartone ponovno zložiti na paleto.Kadar gre za grosistiïno prodajo, sek polnilnemu stroju pripeljejo praznapaleta in kartonski prirezi. Te jetreba najprej odpreti in oblikovati,jih napolniti s plastenkami, zapreti,zalepiti in nato zložiti na paleto dovišine 1800 mm. Stroj mora delati vdveh, obïasno v treh izmenah. Dimenzijestrojne opreme morajo bitiprilagojene obstojeïemu prostoru.Vse vgrajene komponente naj bodoizdelki evropskih izdelovalcev.praznapaletapolnjenjekartonov splastenkaminalaganjekartonov napaletopolnapaletakartonski prirezioblikovanjekartonovpolnjenje kartonovSlika 1. Proces polnjenja kartonov in zabojev s plastenkami56 Ventil 15 /2009/ 1

IZ PRAKSE ZA PRAKSO3 Zasnova sistemaKer se polnjenje kartonov ali zabojevizvaja izmeniïno (slika 1), bi to lahkoopravil manipulator z ustreznim prijemalom,ki bi vlagal plastenke – enkratv zaboje, drugiï v kartone. Na mestopolnjenja loïeno prihajajo kartonioziroma zaboji. Zaboji prihajajo vpolnilni sistem na paletah, zato jih jetreba pred vlaganjem plastenk vanjevzeti s palet in jih podajati pod polnilnoenoto in po polnjenju ponovnopostaviti na palete. Kartoni prihajajoz nasprotne strani in jih je treba oblikovati,to lahko izvede poseben strojali posluževalec, po konïanem polnjenjus plastenkami gredo kartoni domesta za zapiranje kartona in nato donakladalnika na palete. Da bi doseglizahtevano zmogljivost, 600 enot nauro, bo treba soïasno prijeti 12 plastenkin jih odložiti v karton ali zaboj.Tudi menjava polne palete s praznomora biti dovolj hitra, da lahko celotenproces deluje neprekinjeno.Polnjenje zabojev in nalaganje napalete naj bi potekalo na istem stroju.Njegovo delovanje je prikazano nasliki 2.Paleta s praznimi zaboji, ki pride izskladišïa, se ustavi v razkladalnikuzabojev – manipulatorju. Posebnoprijemalo, ki po potrebi lahko prijematudi veï zabojev, te položi natransporter, ki pripelje zaboje do polnilnegamesta. Plastenke, ki pridejoiz polnilnega stroja po verižnemtransporterju, se na zbirnem mestuzložijo v pravokotno obliko (4 x 3= 12). Prijemalo, sestavljeno iz 12prijemalnih prstov, prime hkrati 12plastenk in jih odloži v zaboj. Polnizaboji se po drugem transporterjuzapeljejo do nakladalnika zabojev,v katerem ïaka prazna paleta, ki jeprišla iz razkladalnika.Pri polnjenju kartonov se prijemalos plastenkami pomakne v nasprotnosmer od zabojev in tam odloži plastenkev karton. Kartone predhodnooblikuje naprava za postavljanjekartonov in jih pomakne na polnilnomesto. Napolnjeni karton gre skozistroj za zapiranje in lepljenje in daljev nakladalnik zabojev/kartonov innato v skladišïe.Ventil 15 /2009/ 1skladišepaleta spraznimizabojialipraznapaletapolnilec4 Konstrukcijarazkladalnikzabojevpraznizabojdotok plastenkpraznapaletaOsnova za pristop k izdelavi naïrtovje bil podroben tehnološki opis, diagramgibanja, v katerem so predvidenitudi senzorji, konïna stikala innaïin pogona posameznih delovnihenot. Hitrosti posameznih gibovpogonskih enot in transporterjev sodoloïene tako, da je skupen ïas vsehgibov krajši od ïasa za doseganjenajveïje zmogljivosti polnilnegastroja (7200 enot na uro) oziromacelotne naprave, ki znaša 600 napolnjenihzabojev oziroma kartonov,naloženih na paleto v eni uri.Razkladalnik palet je grajen kot dvoosnimanipulator. Na vertikalni osi Z(1) je prijemalo (2) za prijem zabojev.Z-os ima elektriïni pogon in jepritrjena na horizontalno os Y (3).Prijemalo je izvedeno tako, da primecelotno lego zabojev, 8 kosov, ki jihmanipulator postavi na plošïad (4).Ta naïin prijemanja zmanjša številotaktov in dopušïa dovolj ïasaza menjavo palet ter prihrani tretjoos. Ko je na plošïad odložen zadnjisloj praznih zabojev, je tudi na nakladalnikuzabojev/kartonov odloženzadnji sloj polnih zabojev (13).Transporter palet (5) odpelje paletos polnimi zaboji iz nakladalnika, iznakladalnikzabojev inkartonovpolnizabojpotek avtomatiziranja – zasnovaSlika 2. Zasnova avtomatiziranega delovanjapolnilno mestozbirno mestozapiranjekartonapraznikartonskladišepolnapaleta zzabojialikartonipostavitevkartonarazkladalnika pa prazno paleto v nakladalnik.Proces se ponovi.Pod plošïadjo (4) je linearni pogon(6), ki preko preïne letve pomikapo dva zaboja na valjïno progo (5).Loïevalnik (7) na kocu valjïne progepomakne zaboj na polnilno mesto(10).Plastenke, ki pridejo iz polnilnice,se na urejevalniku (8) razporedijo nadve progi, s ïimer se poveïa zmogljivostzbirnika (11). Ko je na zbirniku12 plastenk (3 x 4), jih prijemalo (12)prime in dvigne z zbirnika. Pri temse raster (3 x 4) poveïa na raster zaboja,ki je zaradi reber veïji od rastraplastenk. Pri prenosu do polnilnegamesta zabojev (10) se prijemalo zasuïeza 90 o in nato plastenke položi vzaboj. Ko je zaboj poln, se po valjïniprogi (9) odpelje do nakladalnika.Nakladalnik (13) je veïplastni paletirnisistem. Iz razkladalnika se pripeljeprazna paleta v nakladalnik. Ta jodvigne na višino nalaganja. Na valjïniprogi (9) se v tem ïasu na dvigalu(15) zbereta dva zaboja, ki ju dvignena višino zlaganja. Potiskalo (14) juporine na paleto. Dvigalo se spustido valjïne proge in sprejme dva novazaboja in postopek se ponovi. Ko je57

IZ PRAKSE ZA PRAKSOSlika 3. Funkcionalni prikaz avtomatiziranega sistema za razkladanje, polnjenje in nakladanje zabojev in kartonov.na paleti naložen prvi sloj, se paletaspusti za višino zaboja in nalaga sesledeïa plast. Proces se ponavlja, doklerni naloženo predvideno številozabojev. Naložena paleta se zapeljeiz stroja in na njeno mesto prideprazna. Hitrosti gibanja so doloïenetako, da se proces ne prekine in niïakanja.Kadar se plastenke zlagajo v kartone,je treba vkljuïiti program za nalaganjev kartone, ki omogoïa razliïne oblikezlaganja. Ker se je naroïnik odloïil,da v tej fazi avtomatizacije ne boavtomatiïne naprave za postavljanjekartonov, bo to prevzel upravljavecstroja (16). Ko ta odpre kartonski prirez,ga postavi na predvideno mestoin umakne roke iz nevarne cone, sevkljuïi potek delovanja.Lijak (17) prime karton in ga pomaknena polnilno mesto (18). Prijemalo(12) po dvigu plastenk ne spremenirastra; pri prenosu do polnilnegamesta (18) pa jih zasuïe za 90 0 kotpri zabojih. Polni karton zapelje vzapiralno napravo (19). To je strojza zapiranje kartonov italijanskegaizdelovalca, vgrajen v linijo. Zaprtikarton zgoraj in spodaj zalepi z lepilnimtrakom. Na svoji poti do dvigalase karton giblje preko zasuïe enote(20), ki po postopku, zapisanem vprogramu, zasuïe doloïen karton90 0 v levo ali desno. Ta postopek jepotreben zato, da se kartoni tesnoprilegajo drug v drugega in da jevsaka druga plast kartonov na paletizrcalna slika prve plasti. Nakladalnikpri kartonih deluje enako kot prizabojih, le po drugem tehnološkempostopku zlaganja.Premoïrtne gibe izvajajo linearni pogoni:• pnevmatiïni cilindri z dvema batnicamaza gibe s konstantno inkratko dolžino,• premoïrtne pnevmatiïne enote sprigrajenimi drsnimi ali kotalnimivodili za daljše konstantne gibe.58 Ventil 15 /2009/ 1

IZ PRAKSE ZA PRAKSOgibljive energetske vode (elektrika,pnevmatika) je izdelal Kabelschlepp.Servomotorji in regulatorji so iz podjetjaDanacher – Seidl, asinhronskimotorji pa iz podjetja SEW ali SITI(vsi iz Nemïije).5 SklepIdejne naïrte in razvoj stroja je izdelalKace, kooperant strojne tovarneKleinwenz, ki pogosto prevzemarazvoj pri njihovih veïjih projektih.Pri izdelavi strojne opreme so bileuporabljene vse v konstrukciji opisaneZa vzdrževanje opreme je pomembno,da je vgrajenih ïim manj dobaviteljev,zato so te doloïili že obsamem zaïetku konstruiranja.Naprava uspešno deluje. GospodaKleinwenz in Kace sta od naroïnikadobila pisno zahvalo za uspešnost.V tem opisu navedene komponentev Sloveniji zastopa INOTEH, d. o. o.,v katerega lasti je tudi celotna dokumentacijaopisane opreme. Veïinformacij: sk@inoteh.si.Slika 4. Prijemalo za plastenkePogon premoïrtnih vodil za veïpoložajnegibe pa je elektriïen.Dobavitelj vodil s pogoni je Origa– Hoerbiger (Nemïija), ki ima na tempodroïju veliko izbiro.Krožno gibanje do kota 180 o izvajajopnevmatiïne zasuïne enote, veïjekote pa enote z elektriïnimi motorji.Dobavitelj prijemal in zasuïnihenot je SOMMER (Nemïija), za vakuumskotehniko – priseske in ïrpalke– pa PIAB (Švedska). Transportembalaže – zabojev in kartonov – izvajajovaljïni transporterji dobaviteljaITEM (Nemïija), palete pa premikajoverižni transporterji lastnekonstrukcije. Dvigala, ïe niso linearneenote, poganjajo elektromotorjipreko zobatih jermenov.Ohišje je iz svetlo eloksiranih profilovz integrirano prozorno zašïito inpotrebnimi vrati za dostop do vsehvitalnih delov. Vsa vrata so nadzorovanain varnostno zašïitena. Profiliin vsi vezni elementi so v izvedbi,ki prenaša sunke in vibracije, za karjamïi izdelovalec ITEM (Nemïija).Elektriïna oprema odgovarja evropskimpredpisom. Krmilnik SIMATIK– Siemens je vgrajen v krmilnoomaro, posluževalni panel pa je nagibljivem drogu. Energetske verige zaSlika 5. Stroj za polnjenje zabojev in kartonov s plastenkamikomponente in elementi. Oprema jebila izdelana pri Kleinwenz Maschinenfabrikv izredno kratkem ïasu.Logistiïni naïrti in diagrami so omogoïili,da sta se elektriïna stikalnaomara in krmilni program delovanjagradila soïasno s strojniškim delomopreme. Po konïani montažiso potekali preizkusi delovanja. V tanamen je naroïnik izvajalcu dostavilveï tisoï polnih plastenk, primernoštevilo palet, zabojev in kartonov.Po uspešnem prvem prevzemu sostroj razstavili za transport, kar je bilopredvideno že v sami konstrukciji, gadostavili naroïniku, ponovno sestaviliin konïno predali.Ventil 15 /2009/ 159

ALI STE VEDELIPanolin bioPLUS maziva inizpusti CO 2Segrevanje ozraïja, klimatskespremembe, toplogredni plini,Kjotski protokol, zmanjševanjeizpustov CO 2,CO 2odtis, … sofraze, ki jih vse pogosteje uporabljajomediji, da bi opozorilisvet na nevarnosti onesnaževanjaozraïja,kigapovzroïavseveïjapotreba po energiji. Kot vemo, jeglavni krivec (pre)velika porabaogljikovodikov. Fosilna goriva,gnojila za kmetijstvo, rastlinein plastiïne mase vsebujejoogljikovodike, katerih zalogese zmanjšujejo. Tudi na podroïjuhidravliïnih tekoïin bi lahkos smotrno izbiro in uporabo prispevalisvoj delež k skupnim naporom.Ne smemo namreï spregledatidejstva, da se v veïiniprimerov še vedno uporabljajomineralna olja.Kjotski protokolLeta 1997 je velika veïina državïlanic Organizacije združenih narodovdosegla sporazum o uradnemin zavezujoïem protokolu s ciljemdoloïiti naïin za omejitev poslediconesnaževanja ozraïja. Protokol jedobil ime po mestu Kjoto na Japonskem,kjer je bil sprejet.Glavni cilji Kjotskega protokola so:– zmanjšati izpuste CO 2(ïe bopotrebno tudi z zakoni) po vsemsvetu,– sprva v industriji doloïiti mejneemisije CO 2z dodeljevanjememisijskih kuponov in vzpostavitvijotrga z njimi ter– vplivati na mednarodno prepoznavanjeproblema.Posledica sprejetja Kjotskega protokolabo pritisk na industrijo, dazmanjša emisije CO 2. Odvisno odïasovnega plana, ki so si ga zastavilipolitiki, bodo aktivnosti za doseganjeciljev Kjotskega protokola v posameznidržavi potekale v razliïnihïasovnih okvirih. Tudi v Sloveniji setemu ne bomo mogli izogniti.Velika Britanija je ena od držav, ki sez uresniïevanjem ciljev iz Kjotskegaprotokola že zelo konkretno ukvarjain prehiteva termine doseganja prvotnozastavljenih ciljev. Tako predstavljazgled ostalim državam. V VelikiBritaniji so uvedli izraz “CO 2odtis”oz. “ogljikov odtis”, ki postavlja ciljezmanjševanja emisij CO 2razliïnimvejam industrije.Ogljikov odtis (angl.: Carbon Footprint)je mera za vpliv posameznegaïloveka na okolje v obliki koliïineemisij toplogrednih plinov, ki jih posameznik“zakrivi” z rabo energije.Meri se v tonah CO 2na leto in galahko izraïunamo. Raïunanje CO 2odtisa je uporabno za posameznikeoziroma organizacije, saj lahko ugotovijo,kakšen je njihov osebni prispevekh globalnem segrevanju.Maziva PANOLIN BioPLUS vpraksiPANOLIN AG je do sedaj svojamaziva iz palete bioPLUS (biodegradablePanolin LUbricating System)promoviral kot maziva z vrhunskimitehniïnimi lastnostmi, izjemnoMineralno olje Shell Donax TGMenjava olja:na 3 mesecePovpreïna življenjska doba prenosnika:dolgo življenjsko dobo in popolnobiološko razgradljivostjo. Vendar pase bo to ob upoštevanju pomembnosti,ki jo svetovni mediji pripisujejoonesnaževanju zraka, nekoliko spremenilo.Prednosti dolge življenjske dobe inhkratne biološke razgradljivosti uïinkujejona zmanjšanje vpliva na okoljez zmanjšanjem odpadkov, porabetransportnih storitev in porabeenergije za proizvodnjo maziv že vosnovi. Z drugimi besedami: PANO-LIN-ova maziva iz palete bioPLUSlahko pomagajo industriji pri doseganjuciljev Kjotskega protokola brezzmanjševanja uïinkovitosti.V nadaljevanju bosta predstavljenadva primera uporabe maziv PA-NOLIN iz palete bioPLUS in njunprispevek k zmanjšanju CO 2odtisa,podaljšanju življenjske dobe inzmanjšanju stroškov v primerjavi zobiïajnimi mineralnimi olji. Obe raziskavista bili opravljeni v Veliki Britaniji.Primer 1:Prvi primer uporabe maziva Bio-PLUS predstavlja bager Hitachi, kiga izvajalec zemeljskih del podjetjeLand & Water Plant Ltd. uporabljapri gradnji bivalnega kompleksa, namenjenegaza olimpijado v LondonuTabela 1. Rezultati testa mineralnega olja in tekoÏine Panolin Biofluid ZFH18 mesecevPovpreïna razpoložljivost stroja:80 % 100 %PANOLIN BIOFLUID ZFHbrez menjave oljapo 30 mesecih obratovanjaše vedno deluje60 Ventil 15 /2009/ 1

ALI STE VEDELITabela 2. Rezultati testa mineralnega olja in tekoÏine Panolin Biofluid ZFHMineralna olja ShellBiološko razgradljiva olja PanolinHidravliïni sistem:–PANOLIN HLP SYNTH 46 – do sedaj27.000 obratovalnih ur brez menjavePogonski motor Deutz:Shell Rimula Super 15W-40: menjavaolja na 3 mesece oz. 550 obratovalnih urPANOLIN BIOMOT LD 10W- 40:do zdaj je v 6 mesecih opravil 1250obratovalnih urPrenosnik ZF WG200 Powershift:Bager Hitachi, v lasti podjetja Land&Water uporablja mazivo BioPLUSleta 2012. Izbira maziv PANOLIN zagotavljazmanjšanje koliïine odpadkovin porabe energije, kar skupajomogoïa poveïanje uïinkovitosti inzmanjšanje CO 2odtisa podjetja. Rezultatitesta uporabe tekoïine PanolinBiofluid ZFH v primerjavi s predtem uporabljanim mineralnim oljemso prikazani v tabeli 1. Zaïetek testa:29. 03. 2006Rezultati (do sedaj):– ocenjeno zmanjšanje emisijeCO 2: 3 tone,– ocenjen prihranek stroškov zamazivo: 350.000 GBP,– stroj je obratoval 20 dni veï intako zaslužil 200.000 GBP veïkot z mineralnim oljem.Na osnovi prvih pozitivnih rezultatovje podjetje (lastnik strojev) januarja2007 sklenilo, da vse transmisijenapolniz oljem PANOLIN BIOFLUIDZFH.Primer 2:Drugi primer uporabe hidravliïnihtekoïin Panolin predstavlja specialnotirno delovno vozilo – nabijalnikznamke Plasser & Theurer, ki seuporablja za utrjevanje podlagetraïnic in ostala dela na železniškiinfrastrukturi.Shell Rimula Super 15W-40: menjavaolja na 3 mesece oz. 550 obratovalnih urPogoni gredi in distribucijski reduktorji:Shell Spirax 80/90: menjava olja na 3mesece oz. 550 obratovalnih urReduktorji dvigalk Plasser HOBC:Shell Omala 100delov, ki jih uporabljamo, originalnih.Za vse naše stroje, ki jih uporabljamoza vzdrževanje infrastrukture,s popolnim zaupanjem predpisujemohidravliïno olje PANOLIN,” pravidirektor tovarne John Naughton.V konkretnem primeru je bilo uporabljenoolje PANOLIN HLP SYNTH.Rezultati testa uporabe tekoïine PanolinHLP Synth v primerjavi s predtem uporabljanim mineralnim oljemso prikazani v tabeli 2. Zaïetek testa:25. 04. 2008.PANOLIN BIOFLUID ZFH: do zdaj jev 6 mesecih opravil 1250 obratovalnihur brez menjavePANOLIN L08 19/4: do zdaj je v 6mesecih opravil 1250 obratovalnih urbrez menjavePlasser je v zaïetku decembra2008 priïel obsežno testiranje: 240reduktorjev na 3 strojih, v vsakemreduktorju po 6 litrov PANOLIN EPZakljuÏek“Ali PANOLIN-ova teorija deluje tudiv praksi?” Odgovor je enostaven:“Da, deluje!” Naj navedemo nekajdejstev:Testiranje s Plasserjem (glej primer 2)premika mejnike, saj se sedaj olja PA-NOLIN uporabljajo že sedem mesecevbrez menjave. Na osnovi teh pozitivnihrezultatov želijo vsi pogodbenivzdrževalci železnic v Veliki Britanijivstopiti v koncept “Totalni bioPLUS”.“Naš CO 2odtis smo zmanjšali nanajnižjo možno raven, saj je veïinaSpecialno tirno delovno vozilo – nabijalnik znamke Plasser & TheurerVentil 15 /2009/ 161

ALI STE VEDELIPlasser bo v najuglednejši britanskireviji za železnice objavil ïlanek osodelovanju s PANOLIN-om.Prav tako želita uporabiti koncept“Totalni bioPLUS” za lastno promocijotudi dve gradbeni podjetji vVeliki Britaniji.Pristanišïe Belfast je pravkar pridobilo“ogljiïno nevtralni” status in bouporabilo PANOLIN-ov bioPLUS kotdel nadaljnjih naporov za zmanjšanjeemisij CO 2.Še veï zgovornih primerov prednostiuporabe maziv Panolin lahko najdetena spletni strani: http://www.panolin.co.uk/downloads/news/Pa še to: Koliko vi osebno oz. vaše podjetjeprispeva k zmanjšanju emisijetoplogrednih vplivov in zmanjšanjuogljikovega odtisa? Izraïunajte svojCO 2odtis in tudi svoj vpliv na okolje– t. i. ekološki odtis (angl.: EcologicalFootprint) ob pomoïi spletnegakalkulatorja, ki ga najdete na:http://www.carboncalculator.co.uk/ali na: http://www.umanotera.org/index.php?node=170Povzel in priredil: dr. Darko LovrecFakulteta za strojništvo MariborVABILOFakulteta za strojništvo Univerze vLjubljani je v zadnjem šolskem letuUtrinek s podjetniškega foruma na FS Ljubljanav svojih prostorih na Aškerïevi ulici6 v Ljubljani organizirala sreïanjamed predstavniki podjetij in študenti.Imenovali smo jih Podjetniški forum.Osnovni namen teh sreïanj je bil,da študentje spoznajo industrijo,podjetja in dejavnosti v teh podjetjih,v katerih lahko po zakljuïkuštudija išïejo svojo službo. Interesje bil zelo velik.Podjetniškegaforuma so se u-deležila podjetja,ki išïejo diplomiraneinženirjestrojništva.Glede na dejavnostso bila raznolika:od tistih,ki pokrivajoklasiïno strojništvo,preko procesnegainženirstvain elektrotehnike do telekomunikacijskihpodjetij in celorevizijskih hiš. Vse to pomeni, da jespekter možnosti zaposlitve inženirjastrojništva izredno širok.S Podjetniškim forumom bi radi nadaljevalitudi v bodoïe. Prav zaraditega vabimo vsa podjetja, ki bi serada udeležila sreïanj s študenti naFakulteti za strojništvo Univerze vLjubljani, jim predstavila svojo dejavnostin na ta naïin skušala privabitidiplomante strojništva v svoje vrste,da se prijavijo na spodnji naslov:elektronska pošta: janez.tusek@fs.unilj.siali klasiïna pošta: Podjetniškiforum, Fakulteta za strojništvo, Aškerïeva6, 1000 Ljubljana.62 Ventil 15 /2009/ 1

nadaljevanje s strani 25AMB 2010 (Ausstellung fürMetallbearbeitung) – Obdelavakovin: razstava, predavanja,tekmovalne prireditve28. 09.–02. 10. 2009Stuttgart, NemÏijaOrganizatorja:– Messe Stuttgart– VDMA in VDWInformacije:– Messe StuttgartAutomatica 2010 (Sejemavtomatike 2010)08.–11. 06. 2010München, ZRNOrganizator:– Münchener MesseInformacije:www.automatica-munich.deVentil 15 /2009/ 163

AKTUALNO IZ INDUSTRIJEHidravlične dvižne mizeHidravliïne dvižne mize so nepogrešljivipripomoïki pri dvigovanjubremen, premagovanjuvišinskih razlik, posluževanjustrojev, na avtomatiziranihproizvodnih linijah ... . V posebnihizvedbah se uporabljajotudi v gledališïih kot dvižne inpotopne plošïadi, kot invalidskiodri v individualnih stanovanjihin bolnišnicah, v letališkemprometu kot “kargo platforme”,kot montažne plošïadi v cestnemin železniškem prometu itd.Hidravliïna dvižna miza je sestavljenaiz spodnjega in zgornjega okvira(delovna plošïad), škarjastegadvižnega mehanizma, hidravliïnegaagregata in elektroopreme. PotrebnoDvižna miza v procesuDvižne mize za pretovor blagasilo za dvig zagotavljata dva paralelnonamešïena hidravliïna valja.Hidravliïni agregat in glavna elektroomaricasta lahko namešïena poddvižno mizo ali ob njej.Za varnost so v dvižno mizo vgrajeni:– dvojna varnost hidravliïnih cilindrov,z blokirnim ventilom nacilindru in elektriïno kontroliranimventilom v peti hidravliïnegacilindra, tako da v primeru ka-kršnekoli nesreïe spust cilindrani mogoï.– varnostni okvir, ki ustavi spušïa-nje mize ob najmanjšem pritiskunanj,– podporne noge, kadar mora mizaostati v maksimalnem položaju.Na dvižnih mizah je mogoïe izdelati:gnane ali negnane valjïne proge,fiksne ali demontažne zašïitneograje, vrtljive plošïe, plošïe s skodeliïnimležajem, lopute, podajalnenaprave in drugo ...Potrebujete ustrezno rešitev za premagovanjevišinskih razlik ali zadopolnjevanje tehnoloških linij?Podjetje HIDUS, d. o. o., vam nudiprojektiranje, izdelavo, montažo inservis vseh vrst dvižnih naprav.Vir: Hidus, d .o. o., Gorišnica 3a,2272 Gorišnica, tel.: 02 743 50 33,faks: 02 743 50 34, www.hidus.si64 Ventil 15 /2009/ 1

AKTUALNO IZ INDUSTRIJE10 naprav za zajemanje podatkov s prenosom preko omrežijWi-Fi in EthernetBrezžiÏne naprave in napraveEthernet ponujajo preprostein zelo zmogljive meritve nadaljavoDružba National Instruments jepredstavila 10 novih naprav za zajemanjepodatkov (DAQ) za omrežjaWi-Fi in Ethernet, ki po vsem svetupreizkušeno platformo strojne in programskeopreme za meritve NI razširjajona brezžiïne aplikacije za nadzorna daljavo. Nove naprave DAQimajo vgrajeno pripravo signalov inomogoïajo neposredno prikljuïitevtipal za razliïne elektriïne, fizikalne,mehanske in akustiïne signale.Naïrtovalci in znanstveniki lahkozdružijo naprave NI Wi-Fi DAQ sprogramsko platformo NI LabVIEWin tako zadovoljijo svoje potrebepo brezžiïnem diagnostiïnem, o-koljskem in strojnem nadzoru, pritem pa zmanjšajo stroške za kablein poveïajo prilagodljivost brezposlabšanja zmogljivosti.Nove naprave NI Wi-Fi DAQ uporabljajostandard IEEE 802.11 zabrezžiïna omrežja in na vsakem kanaluprenašajo veï kot 50 kvz/s z loïkarzagotavlja najvišjo komercialnodostopno stopnjo varnosti omrežijin izpolnjuje zahteve standardov zabrezžiïna omrežja v vladnih ustanovahZDA, kot jih je doloïil Nacionalniinštitut za standarde in tehnologijo(National Institute of Standards andTechnology – NIST).Brezžiïna tehnologija razširja tehnologijoprogramske in strojne opremeNI za zajemanje podatkov nanove razdeljene in prenosne merilneaplikacije, kjer je ožiïenje predragoali težko izvedljivo. PrilagodljivostNapravam DAQza Wi-Fi in Ethernetsta priloženigonilniškaprogramskaoprema NI-DAQmx in interaktivnaprogramskaopremaza beleženje podatkovNI Lab-VIEW SignalExpressLE, kiomogoïa hiterzajem, analizoin predstavitevpodatkov brezdodatnega programiranja. GonilnikNI-DAQmx ponuja številne funkcijeza varïevanje s ïasom, na primertvorjenje kode za okolje LabVIEWin besedilne programske jezike zorodjem DAQ Assistant na podlagikonfiguracije, veï kot 3.000 primerovmeritev, simulacijo naprav, prikljuïnediagrame in združljivost z razvojnimiokolji LabVIEW, ANSI C/C++, C#, VisualBasic .NET in Visual Basic 6.0.Wireless DAQ-brezžiÏno zajemanje podatkov Wi-Fi ethernetZa veï informacij o novih napravahWi-Fi in Ethernet obišïite www.ni.com/wifi.Modul Signal Kanali Hitrost PovezovanjeWLS-9211ENET-9211WLS-9215ENET-9215WLS-9219ENET-9219WLS-9234ENET-9234WLS-9237ENET-9237termoïlen,24 bitov4 14 vz/s vijaïne sponkehkratno vzorïenje, 16 bitov 4 100 kvz/s/kanal vijaïne sponke ali BNCuniverzalno(11 naïinov)IEPE (merilnik pospeška inmikrofon), 24 bitov4 100 vz/s/kanal vzmetne sponke4 51,2 kvz/s/kanal BNCzakljuïek mostiïa, 24 bitov 4 50 kvz/s/kanal RJ50ljivostjo 24 bitov. Naprave Wi-Fi DAQizmerjene podatke takoj dostavijona gostiteljski osebni raïunalnik, karomogoïa pregledovanje in analizodinamiïnih signalov tipal v realnemïasu. Poleg tega imajo naprave vgrajeneizpopolnjene naïine omrežnegaoverjanja in 128-bitno šifriranje AES,Ventil 15 /2009/ 1grafiïnega programiranja LabVIEWin vseprisotnost omrežne infrastruktureWi-Fi olajšata vgradnjo brezžiïnihtipal v nove ali obstojeïe sistemeza merjenje in regulacijo na osnoviosebnih raïunalnikov. Za veï informacijo napravah glejte spodnjo tabelo.Vir: National Instruments Instrumentacija,avtomatizacija in upravljanjeprocesov, d. o. o., Kosovelova ulica15, 3000 Celje, tel.: + 386 3 425 4200,faks: +386 3 425 4212, e-mail:ni.slovenia@ni.com, www.ni.com/slovenia65

NOVOSTI NA TRGUNovost na področju majhnihbrezkontaktnih senzorjevS svojimi rotacijskimi senzorji Vert-XexMag švicarski proizvajalec visoko-Na ta naïin mehanska povezava medosjo in merilnim sistemom odpade,aksialne in radialne sile pa ne povzroïajonobene obrabe. Senzorjezato odlikuje dolga življenjska doba.Naïin delovanja in prednosti Contelecovihbrezkontaktnihsenzorjevso podrobnejepredstavljenena spletnistrani proizvajalca:www.contelec.ch.Pokliïite nas za v-se dodatne informacijein ponudilivam bomo praverešitve na podroïjumerjenja.kvalitetnih majhnih senzorjev ContelecAG ponuja široko paleto brezkontaktnihsenzorjev, pri katerihstranka sama namesti permanentnimagnet na vrteïi se objekt.Vir: Adept plus, d. o. o., HrašÏe 5, 6230Postojna, tel.: 05-75-36-136, faks: 05-75-36-138, www.ad-avtomatizacija.si, janez.valancic@ad-avtomatizacija.si, g. Janez ValanÏiÏVisokotlačne cevigoldenblast (1450 bar)Novost v prodajnem programu podjetjaHidex predstavljajo ekstremnevisokotlaïne cevi Goldenblastza odstranjevanje nanosov betona,prahu ali barv z vodo pod visokimtlakom. Cevi Goldenblast proizvajalcaManuli Rubber Industriesso ojaïane s štirimi spiralnimi ovojiiz jeklene žice, na voljo so v premerihod 10 do 19 mm ter vzdržijodelovne tlake do 1450 bar. Ker dotlaïnega preboja cevi pride šelenad 3625 bar, cevi Goldenblastustrezajo varnostnim normativomRMA-USA, BFPA-UK, DIN-DE inISO 7751. Njihove fizikalne lastnostise ne spreminjajo v širokem temperaturnemobmoïju med –10 C in+70 C, obenem pa so razen z vodokompatibilne tudi z drugimi ïistilnimiemulzijami na vodni osnovi.Vir: HIDEX, d. o. o., Ljubljanska c.4, 8000 Novo mesto, tel.: 07 / 33 21707, faks: 07 / 33 76 171, web: www.hidex.si, e-mail: info@hidex.si66 Ventil 15 /2009/ 1

NOVOSTI NA TRGUIXU-enota za izmenjavoionov in filtriranjeAgregati za izmenjavo ionov in filtriranjeserije IXU so namenjeni zaobdelavo težko vnetljivih hidravliïnihin mazalnih tekoïin na osnovifosfatnih estrov (HFD-R).Uïinkovito odstranjujejo kislinskeprodukte razgradnje, ki nastanejozaradi hidrolize oz. oksidacije, spomoïjo elementov, napolnjenih ssmolami za izmenjavo ionov (IoneXchange element IXE).Filtracija trdnih delcev se izvaja sstandardnimi filtrskimi elementi.Agregati se lahko priklopijo na rezervoarstranskotoïno (v bypassu), imajopretok 9 l/min. in so primerni za rezervoarjedo 20.000 l. So enostavniza vzdrževanje, saj se npr. elementimenjajo brez uporabe orodja. Dobavljiviso kot kompleten agregat vstacionarni ali mobilni verziji in tudipo delih za dogradnjo obstojeïihfiltrirnih agregatov.Z redno uporabo agregata se:• podaljša življenjska doba HFD-Rtekoïin,Primer nastanka kislin v HFD-tekoÏinahz IXU-jem in brez njega• uïinkovito odstranjujejo kisline inkovinske soli iz HFD-R-tekoïin,• prepreïuje vnos trdnih delcev vtekoïino (kot npr. pri obdelavi z aktiviranoglinico oz. belilno zemljo),• izboljša zanesljivost naprav, saj sezmanjšajo nepravilnosti in okvarepri delovanju komponent (npr.servoventilih).Vir: Hydac, d. o. o., Zagrebška 20,2000 Maribor, tel.: +386 2 460 15 20,faks: +386 2 460 15 22, info@hydac.si, www.hydac.comMitsubishijevi frekvenčnipretvorniki FR-D700Nova serija Mitsubishijevih frekvenïnihpretvornikov FR-D700pomeni vstop v svet pogonov, sajpredstavlja osnovno ponudbo, kipa že po veïini zadosti težjim kriterijempogonov. Frekvenïne pretvornikeserije FR-D700 odlikuje vektorskinaïin vodenja, ki zagotavljaizboljšano zmogljivost pri nizkihhitrostih in visoko vrednost navorav višini 150 % pri frekvenci 1 Hz.Sposobnost pretvornika s kratkotrajno200-odstotno preobremenitvijoza ïas 3 sekund in 150-odstotnopreobremenitvijo za ïas ene minutezmanjša možnost izpada zaradi alarmapreobremenitve. Izbirate lahkomed 1 f napajanim pretvornikom odmoïi 0,2 kW do vkljuïno 2,2 kWter 3 f napajanim pretvornikom odmoïi 0,4 kW do vkljuïno 7,5 kW.Vsi pretvorniki so grajeni z nazivnimtokom za temperaturo okolice 50stopinj.Ventil 15 /2009/ 1Za pogone, kot so dvigala in podobno,kjer se pojavlja regenerativnaenergija, ima pretvornik vgrajenzavorni tranzistorin omogoïaneposrednoprikljuïitev zavornegaupora.Pretvornik je primerentudi zapogone ventilatorjevin ïrpalk,ker vsebuje funkcijosamodejnegaponovnegavklopa obizpadu napajanja.îe je funkcijavkljuïena,pretvornik ujamehitrost motorja,ki je v prostemteku, in gapospeši nazajna želeno vrtilnohitrost. Zamanjšo poraboelektriïne energijeskrbi posebej razvit sistem zapogone ventilatorjev, imenovan ‘’optimumexcitation control’’, ki omo-67

NOVOSTI NA TRGUgoïa najveïji izkoristek motorja.Izboljšana serijsko vgrajena komunikacijaRS485 s podprtim protokolomModbus s hitrostjo 38,4 kbpsin možnostjo povezovanja z najveï8 frekvenïnimi pretvorniki v mrežopredstavlja cenovno najbolj optimalnorešitev.Varnost je na prvem mestu, zato imapretvornik integrirano funkcijo zasilnezaustavitve in namenski vhodza zasilno zaustavitev, ki omogoïavaren izklop in varno delovanje,skladno z evropsko strojno direktivoEN954-1, kat. 3 in IEC60 204-1, kat.0. Vsi pretvorniki so primerni zavgradnjo po vsem svetu, saj imajopridobljene vse svetovno pomembnecertifikate (UL. cUL, EN ...).Programsko orodje FR-Configuratorolajša in poenostavi že tako enostavnonastavljanje parametrov pretvornika.Poleg nastavitev ima orodjevgrajene tudi ostale funkcije za optimizacijopogonskega sistema.Vgrajeni vrtljivi navigacijski gumbza nastavitev parametrov in ledprikazovalnikomogoïata uporabniku neposredendostop in enostavno nastavitevvseh parametrov precej hitrejekot s tipkami. Na led-prikazovalnikuse izpisujejo trenutne veliïine inalarmna sporoïila.Poenostavljeno ožiïenje s pomoïjovzmetnih sponk zagotavlja trajnejšikontakt prikljuïenih žic in njihovohitrejšo prikljuïitev ter ne zahtevavzdrževanja.Vzdrževanje je precej poenostavljenoin redko opravilo. Zamenjavaventilatorja je enostavna in vzamevsega 10 sekund. Opozorilni alarmse pojavi, ïe se npr. zmogljivostventilatorja spusti pod 50 % nazivnevrednosti.Z vrhunsko zmogljivostjo v kombinacijis skrbno izbranimi elementi z10-letno življenjsko dobo predstavljafrekvenïni pretvornik Mitsubishi zelozanesljiv ïlen v industrijski avtomatizacijiz visoko razpoložljivostjodelovanja.Vir: INEA, d. o. o., Stegne 11, 1000Ljubljana, SlovenijaTelefon: 01/5138130, 513 8100, faks: 01/513 8170,http://www.inea.si, Tone Accetto,e-mail: anton.accetto@inea.siCKP-pnevmatski valj zavarno in preciznopremikanje velikihbremenRexroth je predstavil nov pnevmatskival brez batnice, ki je namenjenaplikacijam, pri katerih je potrebnopremikati velika bremena.Kompaktni moduli se odlikujejo poveliki nosilnosti, momentih in kompaktniizvedbi. Z novim pnevmatskimvaljem brez batnice je Rexrothše dodatno razširil svojo ponudbona podroïju avtomatizacije. NovCKP-valj ima enake pritrdilne merekot Rexrothovi kompaktni moduliCKK in CKR. Njegove prednosti papridejo v ospredje predvsem v primerih,ko je potrebno v omejenemvgradnem prostoru premikati velikabremena.Zraven dveh visoko preciznih vodil,ki zagotavljata visoko ponovljivost,ima CKP ovalno izveden bat(varovanje proti zasuku batnice).Te znaïilnosti omogoïajo izrednokompakten dizajn novih strojev.Profil pnevmatsko krmiljenega kompaktnegamodula še naprej ostaja venem kosu. Zaradi robustne izvedbevalja je stopnja varnosti oz. izpadaproizvodnje zelo nizka.CKP-valj ima tudi integrirano dušenjekonïnega položaja. Za natanïnenastavitve konïnih položajev jemožno na zakljuïnih plošïah dograditiblažilnike. Hod valja dodatnolahko omejimo tako, da na stranivalja namestimo blažilnik. Novipnevmatski valji brez batnice so dobavljiviv velikostih 16, 25 in 30 mmin za gibe do dolžine 2000 mm.CKP-valj je prav tako dobavljiv v verzijiCKP-CL (camoLINE), ki ima prilagojeneluknje za centrirne vijake,ki omogoïajo enostavno montažo zRexrothovim programom camoLINE.Zaradi standardiziranih prikljuïnihmer Easy-2-Combine in centrirnihvijakov jih je enostavno možnozmontirati z ostalimi komponentami,68 Ventil 15 /2009/ 1

NOVOSTI NA TRGUkot so linearne osi, prijemala aliminisani.Na internetni strani so uporabnikomna razpolago razliïni pripomoïki.S kalkulacijskim programom je zavsako aplikacijo možno izbrati ustrezenkompaktni modul. Uporabnik silahko sestavi zanesljiv dizajn stroja,zraven pa izbere tudi ustrezne ventile.V ta namen so na internetu dosegljiveCAD-datoteke in konfigurator.Vir: LA & Co., d. o. o., Limbuška cesta42, 2000 Maribor, tel.: 02 42 92 660,faks: 02 42 05 550, e-mail: info@laco.si,www.la-co.si, g. Gregor ToplerMajhen in cenovno ugodenmehki zagon za majhneAC-motorjeZa moïi od 2,2 kW do 18 kW jemehki zagon – PFE – idealna izbiraza manjše asinhronske servomotorje– AC. Od-likujeta ga predvsem kompaktnost,nizka cena in enostavnauporaba.Standardne tehniïne lastnosti:• napetost 230 VAC–460 VAC• tok: 5–36 A (460-V)• kontrolna napetost: 24 VDC• startni ïas: 1–30 s• ïas zaustavljanja: 0–30 s• standardna širina 45 mm (do 16 A)• montaža DIN Rail• dvofazni nadzor• interni bypass• pretokovnazašïitaVeï informacijo mehkem zagonuPFE lahkonajdete nainternetni straniwww.ps-log.si.Vir: PS, d. o. o.,Logatec, Kalce 38b, 1370 Logatec,tel.: 01/750 8510, faks: 01/75085 29, e-pošta:ps-log@ps-log.si,internet: www.ps-log.siVentil 15 /2009/ 169

NOVOSTI NA TRGUKompaktni pnevmnatičnivalji serije CQU – ploščataizvedbaPri seriji pnevmatiïnih valjev CQUso v SMC-ju še dodatno zmanjšalidimenzije v primerjavi s prejšnjimiserijami kompaktnih valjev. Poleg stisnjenekonstrukcije in veï razliïnihmožnosti montaže to serijo odlikuješe: enostavno vzdrževanje – tesnilase enostavno zamenjajo z odstranitvijovskoïnika, montaža dajalnikovsignala je mogoïa s štirih strani, obtem pa ni potrebna demontaža pritrdilnegakotnika.Premeri bata valjev so 20, 25, 32,40 mm. V primerjavi s serijo CQ2so valji CQU ožji za 40 %, v primerjavis serijo valjev MU pa je celotnadolžina zmanjšana za 15 %, volumenza 18 % in masa za 36 %.Vir: SMC Industrijska avtomatika,d. o. o., Mirnska cesta 7, 8210Trebnje, tel.: 07 388 54 12, fax: 07388 54 35, e-mail: office@smc.si,internet: www.smc.si70 Ventil 15 /2009/ 1

UREDNIŠTVOVentil 15 /2009/ 1Delo in znanje - vzdr`evanjeDRU[TVO VZDR@EVALCEV SLOVENIJEKDO SMO?Smo dru{tvo, ki zdru`uje podjetja inosebe, ki se posredno ali neposrednoukvarjajo z vzdr`evalno dejavnostjo.NA[A DEJAVNOST• Izdajamo revijo “Vzdr`evalec”.• organiziramo stalna svetovanja inseminarje s podro~ja vzdr`evanja.• vsako leto organiziramo sre~anjevzdr`evalcev.KJE NAS NAJDETEDRU[TVO VZDR@EVALCEV SLOVENIJE inUREDNI[TVO REVIJE VZDR@EVALECStegne 21 c, 1000 LjubljanaUradne ure: vsak torek, sredo in ~etrtekod 9. do 14. ure v pisarni dru{tvaT: 01 511 30 06F: 01 511 30 07M: 041 387 432 (dosegljiv vsak dan)E: tajnik@drustvo-dvs.si71I: http://www.drustvo-dvs.sioblikovanje: Borut Brumec, LITTERA • fotografija: Matej Brezov{ek

PODJETJA PREDSTAVLJAJORobotizirana strega dvehobdelovalnih centrovHubert KOSLER, Aljoša ZUPANC1 UvodStrega obdelovalnih centrov je žedolgo poznana. V preteklosti so bileizdelane številne rešitve, ki moïnopoveïajo uïinkovitost proizvodnjein izkljuïujejo delavce iz procesaobdelave, kar omogoïa znižanje stroškovin poveïa kakovost obdelave.Vsaka nova realizacija robotiziranestrege pa pomeni nov izziv in zahtevanove pristope, ki so vedno prilagojenipodanim zahtevam. Firma MotomanRobotec je v preteklosti že razvilastrežne sisteme za razliïne primereuporabe, vendar pa je hkratna stregadveh obdelovalnih centrov pomenilanovost in nov izziv za naïrtovalcestrežnih sistemov.obdeloval v obdelovalnem sistemu,je del motorja avtomobila BMW.Strežna naprava naj omogoïa dodajanjein vpenjanje okrova v dvehrazliïicah (slika 1).• Obdelava na stroju je v dvehvpetjih. Obdelovanec se v prvemvpetju obdeluje na eni in vdrugem na drugi strani rotacijskemize stroja. Med obdelavo je tre-Pomembne zahteve pri razvoju strežnegasistema so bile izkljuïitev vplivaoperaterjev na proces obdelave,poveïanje produktivnosti CNC-obdelovalnihcentrov ter ob ïim nižjihstroških zagotovitev stabilnega inzanesljivega procesa. Obdelovalnocelico z dvema CNC-obdelovalnimacentroma in robotom za robotskostrego naj upravlja en operater. Prejsta menjavo obdelovalcev izvajaladva delavca. Celotno postrojenje najbo zasnovano tako, da bo delovaloavtonomno in bo operater soïasnoopravljal še druge naloge.2 Opredelitev zahtev zarazvoj strežnega sistemaIzdelek – obdelovanec, ki se boHubert Kosler, univ. dipl. inž.,Aljoša Zupanc, univ. dipl. inž.,Motoman Robotec, d. o. o.,RibnicaSlika 1. Obdelovanec – ‘’karter’’ BMW X-drive v vpenjalni pripravi CNC-obdelovalnegacentra (prvo vpetje)Pred snovanjem robotske celiceje bilo potrebno dobro analiziratizahteve kupca in zahteve izdelkater procesa mehanske obdelave, kibodo odloïilne za razvoj in izbirorobotizirane strege. Glavne zahteverobotizacije so:• Avtomatizirani strežni sistem jetreba prigraditi k dvema obstojeïimaobdelovalnima centromaCNC firme Heller in pralnemustroju z dodajalnim trakom.• Obdelovalnih strojev Heller inpralnega stroja s trakom ni mogoïeprestavljati.• Robotizira se strega obdelavedveh tipov izdelkov, in sicer ''oljnegakarterja'' E70 in E90.ba obdelovance preložiti.• Po konïani obdelavi v obdelovalnihcentrih je treba izdelekprestaviti na vhodni trak pralnegastroja (na trak se položi z navzdolobrnjenim licem).• Kapaciteta robotske celice morabiti 7 min/2 kosa oziroma 3,5min/kos.• Proces oz. robotska celica moraomogoïati obdelavo enakegaizdelka (E70 ali E90) na obehstrojih hkrati ali hkratno obdelavoobeh razliïnih tipov – vsakega nasvojem stroju.• Omogoïeno mora biti enostavnomenjavanje orodja na posameznihobdelovalnih centrih (vozna proga72 Ventil 15 /2009/ 1

PODJETJA PREDSTAVLJAJOrobota ne sme biti ovira) in roïnastrega strojev (za primer, ko sebo obdeloval katerikoli drugi tipizdelkov).• Prav tako morata biti omogoïenadelovanje in robotizirana stregadrugega stroja v primeru okvareali menjave orodja na prvem (npr.menjava orodja na enem izmedobdelovalnih strojev ne sme vplivatina robotsko strego drugegaobdelovalnega stroja).• Posebej za primer okvare obdelovalnegastroja 2 oziroma menjaveorodja na tem stroju pa se za nemotenodelovanje robotske stregena stroju 1 pri varovalni ograji obmreži predvidi 5 pozicionirnihmest za izdelke. To pomeni, dabi bila avtonomija robotske celicev primeru okvare obdelovalnegastroja 2 in strege zgolj obdelovalnegastroja 1 spet 30 min. Na tanaïin bi se izognili morebitnimvožnjam robota nad operaterjem,ki bi delal/popravljal obdelovalnicenter 2.• Zahtevana avtonomija za robotskostrego naj bo 30 minut. Zato je potrebno dimenzioniratiustrezen vhod, za katerega naj seuporabi traïni transporter.• Potrebno je prepreïiti odcejanjeemulzije iz izdelkov po tleh.• V robotski celici je pred vsakimobdelovalnim centrom potrebnopredvideti inšpekcijske predaleza kontrolo obdelave in izmetnizaboj za slabe kose.• Robotska celica mora biti izdelanapo predpisanih varnostnihstandardih.3 Zgradba in delovanjestrežnega sistemaZa podan primer strege je bil izbranindustrijski šestosni robot MotomanUP50N z nosilnostjo do 50 kg in zdosegom 2046 mm (slika 2). Robotje pritrjen na portalno vozno progodolžine 14 m, pri ïemer je dolžinagibanja robota 11 m. Portalni robotje bil izbran zato, ker omogoïa, dase lahko operater na strojih, ki menjujeorodje in nadzoruje obdelavo,neovirano in varno giblje v obmoïjuobdelovalnega centra.Robot je pritrjen na konzolo, ta paVentil 15 /2009/ 1na voziïek, ki se giblje po linearnihvodilih, ki so pritrjena na mostnokonstrukcijo. Vozna enota je izvedenakot dodatna prostostna stopnjarobota oziroma zunanja robotska os.Pogon je z EM, gibanje se prenašapreko pastorka in zobate letve.Robot je opremljen z univerzalnimprijemalom (slika 3), ki lahko prijemljeobe varianti obdelovancev,omogoïa njihovo obraïanje primenjavi med vpetji in varno vstavljasurovce ter obdelovance v vpenjalnenaprave. Prijemalo omogoïa tudidostop do vseh mest odvzemanja inodlaganja izdelka brez menjave alinastavljanja.CNC-obdelovalna centra Hellerimata po dve vpenjalni napravi nadvopoložajni zasuïni mizi. Ko potekaobdelava na obdelovancu, ki je vpetv vpenjalnem orodju na eni stranimize, na drugi strani mize poteka menjavaobdelovanca – odlitka. Odlitekse tako obdeluje v dveh fazah, v dvehrazliïnih vpetjih.Delovni cikel strežne naprave vkljuïuje:• prijemanje in odvzemanje surovcaiz vhodnega traïnega transporterja,na katerem je surovecpostavljen z licem navzdol;• premik robota po vozni progi doprvega obdelovalnega centra,odlaganje surovca na prvo preprijemalno/odlagalnomesto;• odvzemanje obdelovanca iz 1.faze obdelave na obdelovalnemSlika 2. Zgradba strežnega robota in portalne konstrukcijestroju in odlaganje na drugo preprijemalno/odlagalnopostajo obobdelovalnem centru;• odvzemanje surovca iz prve preprijemalne/odlagalnepostajetako, da ga robot drži na stranilica in ga vstavi v vpenjalni pripomoïekna mizi obdelovalnegacentra;• premik/vožnja robota do vhodnihtraïnih transporterjev in prijemnovega surovca iz sosednjega transporterja;• ponovitev postopka menjave izdelkav 1. fazi obdelave na drugemobdelovalnem centru;• po zakljuïku menjave se robotzopet premakne do prvega obdelovalnegacentra in iz 2. fazeobdelave odvzame konïno obdelanizdelek, ki ga odnese na trakpralnega stroja;• nato se vrne pred prvi obdelovalnicenter in iz druge preprijemalne/odlagalnepostaje odvzameizdelek, ki je bil tja odložen pokonïanju obdelave v prvi fazi,in vstavi v obdelovalni center zadrugo fazo obdelave;• temu sledi premik do drugegaobdelovalnega centra in ponovise postopek menjave izdelka vdrugi fazi na tem centru;• po konïani menjavi se robot odpeljedo vhodnih traïnih transporterjevin ponovi celotni postopek.Celotni delovni cikel traja 3,5 min/kos, kar je manj, kot je razpoložljiviïas (7 min).73

PODJETJA PREDSTAVLJAJORobotski krmilnik dobi kot vhodnipodatek od PLC-krmilnika kodo.Ta koda pomeni posamezno operacijo,ki jo mora izvesti. Ko izvededoloïeno operacijo, mu PLC-krmilnikdoloïi novo nalogo. Tako delujerobot samo kot izvajalec nalog, kimu jih narekuje glavni krmilnik. Zadodatno varnost pa robotski programpreverja smiselnost prejetih nalog.îe dobi nalogo, ki ni logiïna, javikrmilniku napako. S tem se prepreïimorebitna programska napaka v PLCkrmilniku.Slika 3. Robotsko prijemalo za obe varianti obdelovancev4 Krmiljenje in varovanjeKrmiljenje celotnega procesa je izvedenos PLC-krmilnikom Simatic,za krmiljenje robota skrbi robotskikrmilnik NX-100. Dodatno je vgrajenaše varnostna krmilna logika,ki deluje popolnoma neodvisno odostalega krmiljenja.Za krmiljenje robota je uporabljenkrmilnik Motoman NX100, ki krmiligibanje robota in njegovo vožnjo povozni enoti. Ta krmilnik tako krmilisedem osi (šest za robot in eno zunanjorobotsko os za premikanje robotapo portalni vozni progi).Krmilnik Simatic opravlja funkcijonadzornega sistema. Hkrati je tokrmilnik posameznih podsklopov,preko prikazovalnika in komandnegapulta interaktivno “sodeluje” z operaterjem.Deluje kot povezovalni ïlenmed robotskim krmilnikom, CNCstrojemain ostalo periferijo. Gledena vhodne informacije mora pravilnorazporejati opravila posameznih sklopov.V celotnem sistemu je krmilnik t.i. “master”. Vsi ostali sklopi so podrejeni– “slave”. S strojema je povezanpreko profibus vodila, z robotompreko standardnih vhodno-izhodnihlinij. Veïina senzorjev in aktuatorjevje povezana direktno na krmilnik.Naloga krmilnika je tudi obvešïanjeoperaterja o stanju celotnega sistemapreko števcev, nastavitev in obvestilo napakah. Diagnostika v sistemu jezelo pomembna za hitro odkrivanjenapak.Robotski krmilnik NX-100 je visokozmogljiv krmilnik, ki omogoïa krmiljenjedo štirih robotov in do dvanajstzunanjih osi. Skupaj je možno popolnomasinhronizirano krmiliti do36 osi. Glede na to, da mora robotpokrivati veliko delovno obmoïje, jepotrebna robotska vozna enota. Ta jev sistemu konfigurirana kot zunanjabazna Y-os. S pravimi podatki o hodu,prestavnem razmerju in tipu motorjaje omogoïen popoln nadzor sinhronegagibanja v prostoru. Tako lahkorobot v osi Y premikamo z njegovimilastnimi osmi ali pa tako, da premikamobazo. Možna je tudi kombinacijaobeh, saj je zagotovljen popolnnadzor nad položajem orodja, ki jepripeto na robotsko roko. Krmiljenjesignalov na robotskem prijemalu jezaradi enostavnejšega posluževanjaizvedeno direktno iz robotskega krmiljenja.Nadzor ostalih signalov jeprepušïen PLC-krmilniku.Za varovanje sistema, predvsem paza varovanje operaterjev, skrbi varnostnalogika. Hišni standard v podjetjuMotoman je varnostni sistem PILZ.Sistem je sestavljen iz veï komponent:iz tipke za izklop v sili, stikalaza servisna vrata, svetlobne zapore,varnostnih stikal za nadzor položajamanipulatorjev itd. Varnostna logikadeluje popolnoma neodvisno odostalega krmiljenja. Zagotoviti moratakojšnjo zaustavitev v primerunapaïnega položaja manipulatorjevali aktiviranja varnostnih elementov.S tem se prepreïujejo poškodbe strojevin predvsem operaterjev. Gledena nove varnostne standarde in paveliko število varnostnih komponentje varnostna logika izvedena z varnostnimkrmilnikom PILZ PnozMulti.Ta omogoïa podrobnejšo in enostavnejšoizvedbo varnostne logike, sajpreko programa omogoïa razliïnemožnosti varovanja. Prednost je tudiv tem, da je za varnostno logiko sedajpotrebnega manj ožiïenja.5 ZakljuÏekDanes si v proizvodnji s tehnološkimnapredkom na podroïju informatike,raïunalništva in regulacij lahko naveliko razliïnih naïinov pomagamokako najenostavneje priti do veïjeproduktivnosti, boljšega nadzora nadprocesi, veïje stabilnosti procesov.Roboti oziroma robotske servoregulacijskeenote (manipulatorji) solep primer ïedalje veïje uporabeoziroma integracije v najrazliïnejšeproizvodne procese. Z razvojem ‘’vision’’sistemov in umetnega vida pase spekter uporabe oziroma integracijerobotskih rok zelo poveïa. Zato jepriïakovati, da se bodo v prihodnostitrendi po robotizaciji najrazliïnejšihprocesov, ne samo proizvodnih,samo še poveïevali.74 Ventil 15 /2009/ 1

Ventil 15 /2009/ 175

PODJETJA PREDSTAVLJAJOUporaba in primeri uporabesimulacijskega okolja ABBRobotStudioŽiga MAJDIČMožnost naïrtovanja in off-lineprogramiranja robotske celice vvirtualnem okolju prinaša naroïnikuštevilne prednosti, izvajalcupa omogoïa veïjo konkurenïnostin fleksibilnost. Celico lahko zasnujemopovsem po željah in potrebahnaroïnika, tehniïne rešitvepa mu vizualno predstavimo žepred zaïetkom projekta. Lahkopredlagamo izboljšave, potencialnimtežavam pa se uïinkovitoizognemo že v fazi naïrtovanja.S predpripravo robotskih programovpospešimo zagon robotskecelice, med obratovanjem pa stadodajanje novih in modifikacijaobstojeïih programov mogoïabrez zaustavitve proizvodnje. Zuporabo simulacijskega okolja silahko pomagamo tudi pri vkljuïevanjurobotov v že obstojeïeproizvodne linije.gramov. Uporaba teh simulacijskihokolij prinaša veliko prednosti. Znjimi si lahko moïno olajšamo delov naïrtovalni fazi projekta, pri izdelavikonïnega robotskega programain pri kasnejših programskih modifikacijahali fiziïnih nadgradnjahrobotskih celic. Programiranje nekaterihzahtevnejših in bolj specifiïnihaplikacij pa je brez njih praktiïnonemogoïe.2 PoveÏanje donosnostiinvesticijStroškovno uïinkovito off-line programiranjev simulacijskem okolju jenajboljši naïin, da poveïamo donosnostinvesticije v robotski sistem. Nata naïin zmanjšamo stroške za vsoživljenjsko dobo sistema z znižanjemtveganja pri planiranju, še preden jesistem zgrajen. Skrajšamo tako ïas1 UvodV zadnjem desetletju je v robotikiuporaba simulacijskih okolij moïnopridobila na pomenu, k ïemur jev veliki meri pripomogel skokovitrazvoj na podroïju raïunalništva.Raïunalniška strojna oprema je postalacenovno dostopna vsakomur inhkrati dovolj zmogljiva, da lahko breztežav poganja veïino enostavnih dosrednje zahtevnih simulacijskih pro-Žiga Majdiï, univ. dipl. inž., ABB,d. o. o., LjubljanaSlika 1. Simulacijsko okolje RobotStudio – robot v osebnem raÏunalniku76 Ventil 15 /2009/ 1

PODJETJA PREDSTAVLJAJOmontaže in prilagajanja podsklopovz vnaprejšnjim testiranjem kottudi ïas samega šolanja, saj so lahkooperaterji in programerji pouïeni odelovanju še pred zagonom robotskecelice. Nadgrajevanje oziroma spreminjanjeprogramov in datotek v robotskemkrmilniku pa je omogoïenokar iz pisarne, v kateri delamo.Programer v zaïetni fazi v simulacijskemokolju ustvari virtualno robotskocelico, na kateri preizkušarazliïne možnosti in med njimi natoizbere optimalno rešitev. V nadaljevanjuspreminja parametre delovanjain ustvarja nove programe na virtualnicelici, kar mu prihrani velikoinženirskega ïasa, hkrati pa postanedelo enostavnejše. Prihranek ïasa prioff-line programiranju dosežemo zrazliïnimi funkcijami za manipulacijoz robotskimi trajektorijami, polegtega pa realna robotska celica medtem ïasom lahko obratuje. Z uporabouïinkovitega simulacijskega orodjase stroški zmanjšajo zaradi hitrejšegazagona in hitrejših ter uïinkovitejšihprilagoditev spremembam v proizvodnji.3 Simulacijsko okolje ABBRobotStudiodelovnega prostora, vpenjalnih pripravali neželenih singularnih legrobota. Pri dimenzioniranju celicetako dosežemo veïjo fleksibilnost inkompaktnost, vse to pa poslediïnovpliva na konïno ceno.Z vsem tem moïno znižamo stopnjotveganja pri uvajanju novih robotskihrešitev, še preden je sistem v pogonuali preden so izvedene investicijev robotski sistem. Tudi v primeru,ko oprema fiziïno še ni postavljenav delovno okolje, lahko sistemoblikujemo in mu doloïimo parametre,kar nam skrajša ïas od montažedo zagona.Prav tako lahko uvažamo vse modeleABB-jeve opreme, namenjenerobotskim celicam. V to skupinospadajo pozicionirniki, traïne proge,orodja, robotski podstavki, ograje indrugi elementi.Možen je tudi vnos uporabnikovihCAD-modelov, na podlagi katerihprogramer lahko hitreje ustvarinatanïnejše trajektorije kot pri direktnemprogramiranju s FlexPendatom.RobotStudio je na voljo v angleškemin nemškem jeziku.Slika 2. Tehnologija VirtualRobot omogoÏa enostavno sinhronizacijo medrealnim in virtualnim krmilnikomEna izmed možnosti, s katero lahkooblikujemo robotsko celico v virtualnemokolju, je ABB-jev simulacijskipaket RobotStudio. To je moïno programskoorodje, ki olajša delo takov fazi naïrtovanja celice kot tudi vkasnejših obdobjih, ko je potrebnoizdelati program ali reprogramirati žeobstojeïe programe oziroma dodatinove.V fazi naïrtovanja omogoïa optimizacijocelice z izbiro pravega robotain ostale opreme glede na nalogo inpotreben doseg robota. Usodnim indragim napakam se lahko izognemos pomoïjo simulacije, ko preverimo,ïe robot doseže vse dele obdelovancaali želene toïke v prostoru, kismo jih doloïili s programom. Pravtako s simulacijo lahko merimo ïasdelovnega cikla, kar pomeni manj testiranjana prototipih in uïinkovitejšenaïrtovanje proizvodnje. Predvidimolahko problematiïna obmoïja,ki so lahko posledica utesnjenegaVentil 15 /2009/ 1Ker je možno programe delno aliv redkih primerih, ko imamo resdober virtualni model celice, v celotipripraviti vnaprej, je pospešenatudi faza zagona. Možnost pripraveprogramov vnaprej pa nam prinašatudi naslednjo, zelo pomembnoprednost uporabe funkcionalnegasimulacijskega okolja – to je proizvodnjabrez ustavljanja zaradi izdelavenovih in modifikacije že obstojeïihprogramov.V virtualnem okolju lahko preizkušamonove ideje in naïine delovanja,s tridimenzionalno vizualizacijopa se tudi izognemo tveganju nepredvidenihtrkov robota z okolico aliostalimi roboti, s tem pa poveïamovarnost na najvišjo možno raven.V RobotStudiu so na voljo vsi modeliABB-jevih robotov, ki delujejo s krmilnikomIRC5. To je zadnja generacijaindustrijskega robotskega krmilnika.4 Virtualni krmilnikTemelj RobotStudia je njegov t. i.virtualni krmilnik. To je kopija programskeopreme, ki poganja realnikrmilnik in nam v programskemjeziku RAPID omogoïa generiranjeenakih programov, kot jih lahko sFlexPendantom ustvarimo na realnemkrmilniku. Oba krmilnika uporabljataidentiïno programsko opremo, zato jemogoï neposreden prenos programoviz simulacijskega okolja na realnocelico. Programi v namenskem jezikuRAPID so nato takoj uporabni v realniaplikaciji.Virtualni robot je torej natanïna kopijafiziïnega robota in se bo v simulacijiobnašal natanko tako, kot bi se v realnosti,saj veljajo enake omejitve kot vrealnosti (npr. konïni doseg posameznihosi robota). Enako velja za vso standardnoABB-jevo mehansko opremo,torej pozicionirnike in traïne proge,77

PODJETJA PREDSTAVLJAJOSlika 3. ArcWeld PowerPac – uÏinkovito orodje za programiranje varilnih robotovkaterih delovanje v navideznem okoljuravno tako omogoïa virtualni krmilnik.Vsi ABB-jevi tridimenzionalni modeliso elementi t. i. robotske knjižnice.V datotekah robotske knjižnice sopoleg osnovnih parametrov, kot so dimenzije,barve in lega objekta v prostoru,zapisani tudi drugi parametri,ki virtualnemu krmilniku omogoïajoupravljanje z njimi.5 Napredne funkcijevirtualnega krmilnikaPoložaji osi šestosnega industrijskegarobota vedno enoliïno doloïajolego vrha robota, nasprotno pa je priveïini robotov isto lego vrha mogoïedoseïi v veï razliïnih konfiguracijah.îe želimo v RobotStudiu sprogramiratineko trajektorijo iz vnaprej doloïenihtoïk, nam virtualni krmilniks funkcijo AutoConfiguration samodejnopriredi optimalno konfiguracijovseh toïk.Med zelo uporabne funkcije spadajotudi funkcija za avtomatsko generiranjetrajektorije robota (AutoPath),funkcija za ugotavljanje dosegljivostiželenih leg oziroma toïk (AutoReach)in vnaprejšnje izraïunavanje kotovv sklepih, s ïimer krmilnik predvidisingularne lege robota in se jimsamodejno izogne. V primeru, kosodelujeta dva ali veï robotov v nekiaplikaciji (naïin MultiMove), virtualnikrmilnik optimizira pot glede na naprejdoloïene pogoje, ki jih zahtevaproces in jih nastavi programer (npr.pri nanašanju lepila mora biti šobaves ïas obrnjena navzdol). S funkcijoza detekcijo trkov pa lahko ugotavljamo,kdaj je med dvema objektomaprišlo do kontakta, bodisi želenega(npr. orodje in obdelovanec) alineželenega (npr. robot in miza).To so le nekatere izmed naprednihfunkcij, ki nam jih omogoïa virtualnikrmilnik RobotStudia.6 Uvoz CAD-modelovModel okolja v RobotStudiu je zgrajeniz obstojeïih modelov robotskeknjižnice, program pa omogoïa tudimodeliranje osnovnih teles, površin inkrivulj. Objekte kompleksnejših oblikmoramo modelirati v drugih temu namenjenihprogramih, nato pa jih lahkouvozimo v virtualno celico. Podprta jeveïina najpogosteje uporabljanih CADformatov,vkljuïno z ACIS, STEP, IGES,CATIA, VRML, VDAFS, RSGFX in SAT.Z uporabo natanïnih modelov se lahkomoïno ali popolnoma približamorobotskemu programu, ki ga je preddejansko uporabo potrebno le še prenestiz virtualnega na fiziïni krmilnik.Z vgrajenim inteligentnim ïarovnikomje omogoïeno tudi preprosto kreiranjerobotskih orodij, npr. prijemala.7 VSTA-združljivostRobotStudio je odprt sistem, karomogoïa dodatne prilagoditve in78 Ventil 15 /2009/ 1

PODJETJA PREDSTAVLJAJOrazširitve. Kot integrirano razvojnookolje (IDE – Integrated DevelopmentEnvironment) vsebuje VSTA (VisualStudio Tools for Applications), sïimer si lahko uporabniki priredijofunkcionalnost po svojih željah. Vprogramskih jezikih C# ali VB.Netje možno ustvariti makre, kode zaiskanje in odstranjevanje napakter nove orodne vrstice ali nadzorovativrednosti spremenljivk medizvajanjem programov.8 Opcijski dodatki (add-ins)Za razliïne tipe aplikacij nudi RobotStudiomožnost razširitve z opcijskimidodatki. ArcWeld PowerPacpredstavlja uïinkovito orodje za programiranjevarilnih robotov. Z njimje moïno poenostavljena izdelavavarilnih programov, kar je še posebejpomembno pri robotskih celicah zveï mehanizmi, torej s pozicionirnimienotami ali veï roboti. Vsebujespecifiïne ukaze, lastne varilnimaplikacijam. Uporabniku je lahko vveliko pomoï tudi pri naïrtovanjuvpenjalnih priprav, ki ne smejo oviratipoti robota z varilno pištolo.ArcWeld PowerPac vkljuïuje tudi t. i.VirtualArc – orodje za analizo varovna podlagi varilnih parametrov. S temlahko hkrati optimiziramo tudi samproces varjenja.Poleg opcijskega dodatka, namenjenegavarjenju, pa obstajata še dodatekza ustvarjanje kompleksnih trajektorijpri obdelovanju – Machining Power-Pac in dodatek za strego livarskih,CNC in strojev za brizganje plastike– Machine Tending PowerPac.9 ZakljuÏekUporaba simulacijskih okolij v robotikiprinaša veliko prednosti v pravvseh fazah projekta. RobotStudionam nudi možnost maksimalne optimizacijerobotske celice že v fazi ponudbe,s ïimer izvajalec moïno poveïakonkurenïnost. Tudi izdelavonadaljnjih in modifikacijo obstojeïihprogramov ter ostale optimizacijelahko z RobotStudiem enostavno opravimobrez zaustavljanja proizvodnje.S tem kupec moïno zmanjša stroškepri zagonu in kasneje pri uporabirobotskih sistemov. Vse to omogoïaidentiïnost virtualnega in realnegarobotskega krmilnika, zato je sinhronizacijamed navideznim in resniïnimsvetom preprosta in uïinkovita.Literatura[1] Sallsten, U.: Industrial IT for RoboticApplications, ABB Review3/2001.[2] Qi, L., Yin, X., Wang, H., Tao,L.: Virtual engineering I, ABBReview 11/2008, str. 86–89.[3] Zhang, D., Qi, L.: Virtualengineering II, ABB Review11/2008, str. 90–92.[4] Operating manual RobotStudio5.11, ABB Robotics Products,2008.[5] Operating manual ArcWeldingPowerPac, ABB Robotics Products,2008.

PODJETJA PREDSTAVLJAJOUspešne senzorske rešitve za avtomatizacijoproizvodnje in logistikeBožidar ZAJC1 UvodKot eden od vodilnih svetovnih proizvajalcevna podroïju industrijskihsenzorjev z veï kot šestdesetletnimiizkušnjami ima Sick verjetnonajobsežnejšo zbirko izdelkov intehnologij in je tudi vodilni na podroïjuinovacij. S svojimi izdelkiuspešno podpira tri pomembna podroïjaavtomatizacije:• avtomatizacijo v industriji s senzorjiza zaznavanje, štetje, razvršïanjein pozicioniranje predmetovter z varnostnimi senzorji,varnostno programsko opremo inservisom;• avtomatizacijo v logistiki, ki vkljuïujeavtomatsko identifikacijooptiïnih in RFID-kod za razvršïanjein nadzor ter laserskemerilne sisteme za merjenje volumna,pozicije in obrisa;• avtomatizacijo procesov s celovitimisistemi za analizo plinov,meritve prašnih delcev in merjenjepretoka plinov.V svojem programu imajo vrsto naprednihtehniïnih rešitev na podroïjustandardnih in naprednih industrijskihsenzorjev, ki se uspešnouveljavljajo v praksi.2 Razdelitev senzorjevZa avtomatizacijo v industriji so bilirazviti in se v praksi uspešno uporabljajoštevilni senzorji (tabela 1).Posebno skupino senzorjev predstavljajoindustrijski varnostni sistemi:Božidar Zajc, univ. dipl. inž.,Sick, d. o. o., LjubljanaTabela 1. RazliÏni tipi senzorjevStandardni industrijskisenzorji• induktivni senzorji• kapacitivni senzorji• magnetni senzorji• magnetni cilindriïnisenzorji• svetlobna tipala• refleksne svetlobnezapore• enosmernesvetlobne zapore• varnostni laserski skenerji,• varnostne svetlobne zavese inmreže,• varnostni sistemi na osnovi kamere,• enosmerne varnostne svetlobnezapore,• varnostna stikala z loïenim aktivatorjem,• varnostna konïna stikala,• stikala z zaklepanjem,• brezkontaktna varnostna stikala,• varnostni releji,• varnostni krmilniki,• omrežne varnostne rešitve,• safexpert ekspertna varnostna programskaoprema.Za avtomatizacijo v logistiki pa se uporabljatadve skupini senzorjev:• sistemi za avtomatsko identifikacijo– stacionarni bralniki in sistemi zabranje ïrtne kode, “omni” sistemiin visokozmogljivi sistemi s kamerami,bralniki dvodimenzionalneïrtne kode, roïni bralniki, RFID;• laserska merilna tehnologija naosnovi laserskih skenerjev.Napredni industrijskisenzorji• ultrazvoïni senzorji• kontrastni senzorji• barvni senzorji• luminiscenïnisenzorji• viliïasti senzorji• svetlobne mreže zaavtomatizacijo• detektorji in merilnikirazdalje• naprave za prenospodatkov• strojni vid(industrijske kamere)Dajalniki impulzov(enkoderji)• sistemi za krmiljenjemotorjev• absolutni ininkrementalnidajalniki• potezni dajalniki• absolutnibrezkontaktnimerilniki• absolutnipozicionirni pogoni3 Napredne rešitve primagnetnih cilindriÏnihsenzorjihPrvi magnetni cilindriïni senzorji souporabljali reed releje, ki so zaznaliprisotnost magneta v batu cilindra inse kot enostavne in cenovno ugodnerešitve še vedno uporabljajo, le da sooblike ohišij posodobljene in omogoïajoenostavnejšo montažo.Prav enostavna in zanesljiva pritrditevin nastavitev se je izkazala za velikoprednost pri cilindriïnih senzorjih.Predvsem pri cilindriïnih senzorjihza T-utor se pojavlja veliko razliïnihnaïinov pritrjevanja, ki so se bolj aliSlika 1. Pritrditev senzorja MZ2Q-T80 Ventil 15 /2009/ 1

PODJETJA PREDSTAVLJAJOSlika 2. Pritrditev senzorja MZ2Q-Cmanj uspešno izkazali v praksi. PriSicku so se poleg standardne rešitveuveljavili predvsem senzorji, ki sepotisnejo v utor »od zgoraj« in natozasukajo in pritrdijo. Na slikah 1 in2 vidimo nekaj primerov pritrditve.V vseh primerih gre za kompaktensenzor in enostaven postopek pritrditve,ki pa hkrati zagotavlja, da ostanesenzor tudi v primeru vibracij in podaljšem ïasu delovanja na svojemmestu, hkrati pa sta sam senzor intudi del prikljuïnega kabla ob senzorjuskrita v utoru cilindra in takotudi mehansko zašïitena.Poleg mehanskih prednosti pa prihajado novih rešitev tudi v samemelektronskem vezju, ko senzor ni lebolj obïutljiv in natanïen, kot so bilireed senzorji, ampak elektronskovezje omogoïa tudi nastavitev inzaznavanje dveh položajev bata, s ïimerlahko nadomestimo dva senzorja.Še korak naprej pa predstavljasenzor, ki poleg tega omogoïa tudidaljinsko nastavitev dveh toïk inspremljanje delovanja s pomoïjo IOlink povezave, ki bo podrobneje predstavljenav nadaljevanju. Na slikah1 in 2 vidimo senzorja z možnostjonastavitve dveh delovnih toïk MZ2Qza T- in C-utor.Novost pa je magnetni pozicionirnisenzor (MPS), ki z analognim izhodomomogoïa natanïno zaznavanjepoložaja bata v cilindru, pri tem paohranja prej omenjene prednosti gledemajhnih dimenzij, enostavne inzanesljive pritrditve in možnosti enostavnenastavitve zaïetne in konïnetoïke merjenja (slika 3).4 Napredne rešitvepri tretji generacijifotoelektriÏnih senzorjevTretja generacija fotoelektriïnih senzorjevpostavlja nove standarde napodroïju toïnosti in lastnosti delovanja.Slika 4. Vezje ASIC pri seriji WT18-3Pri tretji generaciji fotoelektriïnihsenzorjev, ki jo Sick postopoma uvajav posamezne družine senzorjev, sonajbolj napredne rešitve vgrajene vsvetlobna tipala s posebnim ASIC (application-specificintegrated circuit)vezjem in senzorskim poljem (slika4). S tem senzorskim poljem je prviïomogoïena precizna elektronska nastavitevrazdalje z doslej nedosegljivotoïnostjo, in to brez mehanskihelementov za nastavitev, kar je bilodo sedaj nujno (slika 5). Nastavitevdelovne toïke je tako možna hitro inbolj precizno, pa naj bo to v variantiSlika 3. Magnetni pozicionirni senzorz analognim izhodomVentil 15 /2009/ 1Slika 5. Elektronska nastavitev razdalje81

PODJETJA PREDSTAVLJAJOštevilni proizvajalci senzorjev in gaje GEC (German ElectrotechnicalCommission) predlagala IEC (InternationalElectrotechnical Commission)za standardizacijo.Najpomembnejše prednosti, ki jihponuja I/O-Link, so poveïana razpoložljivostproizvodne linije, obsežnazmožnost diagnosticiranja nadaljavo, avtomatsko dokumentiranjein možnost vrednotenja kompletnihstrojev, kar je še posebej pomembnoza kemijsko in farmacevtsko industrijo.Slika 6. IzloÏanje motnje zaradi odboja svetlobe iz ozadjaz vrtljivim gumbom ali pa z eno alidvema »teach-in« tipkama z dodatnofino nastavitvijo.Reševanje zahtevnih aplikacij v avtomatizacijizahteva zmožnost delovanjapri velikih hitrostih procesovin visoko zanesljivost tudi v izrednozahtevnih pogojih delovanja. Takoje bila dodatno izboljšana neobïutljivostna svetlobne motnje iz okolice(slika 6) kot tudi na medsebojneinterferenïne motnje. Tudi ohišja sooptimizirana, odprtine za montažoso ojaïene ali pa tudi dodane nove,signalne LED so vidne iz vseh smeri,ravna optika pa omogoïa lažjeïišïenje. Poleg mehanske trdnostije izboljšana tudi odpornost navisokofrekvenïne vibracije, predvsempa je izboljšana odpornost naelektromagnetne in pasivne izvoreinterferenïnih motenj.svetlobo in zelo ozkim svetlobnimsnopom doseganje dometov, ki sobili do sedaj možni le z infrardeïimisenzorji, kjer pa je svetlobni snopprecej širši, predvsem pa ni viden,kar otežuje nastavitev.Poleg vsega omenjenega pa omogoïanova tehnologija tudi I/O-povezavoteh senzorjev in s tem dvosmernokomunikacijo s senzorjem.5 I/O-Link - od nadzorneganivoja do senzorja in nazajLeta 2006 je bil na Sickovo pobudoosnovan tehnološki trend – I/O-Linkodprti standard, ki so ga podpiraliPrava vrednost nove omrežne tehnologijeje v sposobnosti dodajanjaali izboljšanja dostopa do informacijv konïnih napravah. S tehnologijoI/O-Link je bila prinesena inteligencav enostavne naprave.Senzorji I/O-Link se lahko povežejona standardna vodila (npr. Profibus)preko modula za povezavo, ki omogoïazaznavanje, komunikacijo inpriklic informacije o stanju s kontrolneplošïe stroja ali pa z oddaljeneganadzornega mesta (slika 7).Senzorje I/O-Link lahko brez modulauporabljamo kot standardne senzorje,poleg tega pa lahko na modulI/O-Link povežemo tudi standardnesenzorje, ki pa prenašajo na modul innaprej na vodilo le standardni izhod(povezavo signalov I/O-Link vidimona sliki 8).Pri novi generaciji je veliko pozornostinamenjene tudi kompatibilnostis predhodnimi serijami, tako da sonove serije elektriïno in mehanskokompatibilne s prejšnjimi, kar omogoïaenostavno nadgradnjo oziromazamenjavo.Poleg širšega temperaturnega obsegadelovanja in nasploh veïje robustnostiohišja (IP69K, Ecolab testi) pase pri nekaterih najnovejših tipalihuporablja tudi tako imenovana Pin-Point LED-tehnologija, ki omogoïapri svetlobnih tipalih z vidno rdeïoSlika 7. Povezava senzorjev I/O-Link82 Ventil 15 /2009/ 1

PODJETJA PREDSTAVLJAJOosvetlitvijo v kupoli s tako imenovano»dome light« osvetlitvijo (slika 10)– vse skupaj je integrirano v kovinskoohišje z IP67. Kupolasta osvetlitevima prednost, ko delamo s predmeti,ki imajo zelo blešïeïo in odsevnopovršino. Ta omogoïa zelo robustnosliko, kar je kljuï pri reševanju aplikacijs kamerami. Z drugimi vizualnimisenzorji na trgu je to možno samo vkombinaciji z dovršenimi in dragimizunanjimi viri svetlobe.Slika 8. I/O-Link pri trožilni in dvožilni povezaviDo sedaj pasivni funkcijski elementibodo tako postali aktivni udeleženciv dialogu s kontrolnim nivojem,ki lahko poleg preklopnih signalovavtonomno sporoïajo napake inpošiljajo informacije o stanju.6 INSPECTOR -inteligenten vizualni senzorza kontrolo z enostavnimnaÏinom uporabeInspector je kompakten, uporabnikuprijazen in natanïen dvodimenzionalnivizualni senzor z vgrajenoosvetlitvijo, vgrajenimi algoritmi zavrednotenje slik ter vmesnikomEthernet, ki je bil prviï predstavljenna industrijskem sejmu v Hannovruaprila lani. Inspector lahko pregledaizdelke v katerikoli poziciji ali orientacijiin v realnem ïasu zanesljivodoloïi, ali izdelek zadovoljuje danimkriterijem.Slika 9. Inspector: primer uporabe vprehrambni industrijiInspector ponuja veï naïinov nastavljanja– od enostavnega »teach-in«signala na sponki do nastavljanja spomoïjo PC-programa, ki pa je tudipreprost za uporabo. Nastavljanje s»teach-in« signalom je zadovoljivopri zelo enostavnih aplikacijah zaprepoznavanje obrisov. Nastavljanjeparametrov preko raïunalnika paponuja mnogo veï opcij – vendartudi v tem primeru program omogoïanastavitev Inspectorja le v nekaj korakih.Kdor pa želi doseïi maksimalniuïinek, lahko za doseganje optimalnihrezultatov nastavi posebneparametreza fine nastavitve. NapredenPC-vmesnik (slika 11) ponujapoleg preprostosti tudi opazovanje,branje statistike, snemanje slike intestiranje na slikah za popoln nadzorproizvodnje.Za pregledovanje z Inspectorjem nipotrebno, da so predmeti vseskozienako orientirani. Ne glede na po-Inspector lahko uporabimo v razliïnihpanogah industrije. Zaradi robustnegain zanesljivega dizajna je idealenza delo v najtežjih razmerah, kotso na primer v avtomobilski industriji.Inspector uporablja inteligentne inhitre algoritme, ki mu omogoïajo, dalahko sledi tudi najveïjim hitrostimkaterekoli proizvodne linije v pakirniindustriji.Inspector je zmogljiv kot kamera inenostaven za uporabo kot standardnifotoelektriïni senzor. Senzor ima svojizvor svetlobe, ki je lahko izvedena nadva razliïna naïina: v standarni oblikiz osvetlitvijo v krogu okoli optike ali zSlika 10. Inspector: standardna in kupolasta verzijaVentil 15 /2009/ 183

PODJETJA PREDSTAVLJAJOSlika 11. Program za nastavitev parametrovSlika 12. Preverjanje tiskaložaj in orientacijo predmeta algoritmiv programu senzorja ovrednotijoobris, robne toïke ali število sivihtoïk za vsak predmet posebej v ïasunekaj milisekund. Prav tako ni potrebepo signalu za proženje – takoj kopredmet pride v vidno polje, se slikapredmeta zajame. Hitro ovrednotenjezajete slike predmeta omogoïa kontrolotudi pri zelo velikih hitrostihprocesov, kot so: kontrola nalepk,tiska in konïnih procesov pri pakiranjuin polnjenju pijaï.Osnovna podroïja uporabe so prehrambnain avtomobilska industrija,pomembna pa so tudi farmacevtskain kozmetiïna industrija, elektronskaindustrija in pakiranje.Inspector je idealen za preverjanjeetiket. Istoïasno lahko preverja npr.prisotnost podatkovne kode in loga(slika 12). Glede na napreden iskalnialgoritem najde podrobnosti ne gledena orientacijo in pri velikih hitrostih.Dodatna prednost je tudi visoka hitrostvmesnika Ethernet, ki omogoïapopoln nadzor celotne proizvodnjepreko omrežja.Uporaba Inspectorja za preverjanjetipa krogliïnega ležaja je prikazanana sliki 13. Inspector z lahkotorazlikuje med razliïnimi oznakami,utori in velikostmi krogliïnih ležajev.Inspectorjev spomin lahko shrani do16 razliïnih referenïnih objektov,ki so potem izbrani s pomoïjo 4vhodov. Glavna prednost Inspectorjapri tem tipu aplikacij je unikatnointegrirana kupolasta osvetlitev, kipremaguje težavnosti visoko odsevnihkovinskih površin.Slika 13. Preverjanje tipa krogliïnegaležaja7 ZakljuÏekStandardni industrijski senzorji postajajoz razvojem novih tehnologijvse bolj zmogljivi, hkrati pa tudi vsebolj enostavni za uporabo. Po drugistrani pa se v aplikacijah, kjer so biliše pred nedavnim potrebni zmogljivisistemi industrijskega vida, danesuporabljajo vizualni senzorji, ki se,ïeprav gre za industrijske kamere, ponaïinu uporabe in tudi po velikosti inrobustnosti približujejo naprednejšimstandardnim senzorjem. Za obojepa velja, da se kaže vse veïja potrebapo povezovanju preko standardnihpodatkovnih vodil.Literatura[1] Grad, Škerlj, Vitoroviï, Velikiangleško-slovenski slovar, DZS1997.[2] Poženel, TrojeziÏni elektrotehniškislovar, TZS 1999.[3] PriroÏni slovar tujk, CZ 2005.[4] Revija Avtomatika, 82/2008.[5] SICKinsight, 2/2007.[6] SICKinsight, 1/2008.[7] SICKinsight, Packaging 2008.[8] Machine Vision Products, A newDimension in Vision, Sick/IVP,4/2008.84 Ventil 15 /2009/ 1

Konferenca o naprednihmaterialihCilj konferenceraziskovati in razvijati nove materiale zasvoje potrebe.raziskave, razvoj materialov kot tudi napotrebe za aplikacije v izdelkih.Cilj konference je pregledna predstavitevmaterialov na definiranih področjih,to je v tehniki, zlasti elektrotehniki, elektronikiin mikroelektroniki, polimernihin elastomernih materialov, materialovv gradbeništvu in tekstilni industriji terkovinskih materialov. Obravnavani materialiso evidentirani v tehnološki platformiNaMaT in drugih tehnoloških platformahter v razvojni skupini MATERIALI Svetaza konkurenčnost RS.Odločili smo se za zelo širok izbor materialovzaradi medsebojnih sinergijskihučinkov različnih panog tehnike, kiuporabljajo sodobne materiale ali morajoInformacije na posvetu bodo potekalev več smereh: informacije o temeljnihin aplikativnih raziskavah od inštitucijznanja proti industrijskim uporabnikomin informacije o aplikativnih razvojnihproblemih in potrebah od podjetij protiinštitucijam znanja, nadalje informacijemed različnimi uporabniki materialov velektroindustiji, gradbeništvu, tekstilniindustriji, industriji predelave plastike indrugje.Udeleženci posveta bodo dobili celovitpogled na temeljne in aplikativneProgram konferenceSestanek bo organiziran kot niz predstavitevlaboratorijev, odsekov in podjetijna področju materialov in iz različnih industrijskihpanog, ki so nekateri zajeti vSRA NaMaT ali v SRA drugih tehnološkihplatform. Materiali so razdeljeni vprogramske skupine. Vsaka programskaskupina bo predstavljena s preglednimpredavanjem in nizom predstavitvenihpredavanj, katerih cilj je informiratio dosežkih in možnostih aplikacijeposameznih skupin materialov.Predviden datum in kraj konference je 3. in 4. Junij 2009 na Institutu »Jožef Stefan« - velikapredavalnica. Sledite informacije na www.zavodtcsemto.si., Jožef Perne, Tehnološki centerSEMTOVentil 15 /2009/ 185

PODJETJA PREDSTAVLJAJOProgramski paket za podporomeritvam na CNC-obdelovalnihstrojih – Renishaw OMVPodjetje Renishaw iz Velike Britanijeje za podporo meritvam naobdelovalnih strojih razvilo programskoorodje Renishaw OMV(On Machine Verification).Dosedanji naïin programiranja meritevje bil zamuden, zaradi ïloveškihdejavnikov pa so se pogosto pojavljalenapake. Programsko orodje imapodobne funkcije kot koordinatnimerilni stroji (KMS) in omogoïa nadzormeritev na CAD-modelu, kot toomogoïajo zmogljivi KMS. Opremaje namenjena meritvam pri obdelavivelikih in kompleksnih izdelkov, naprimer pri orodjih za brizganje plastike.Programski paket je združljivz Microsoft Windows in omogoïaavtomatsko kontrolo kompleksnihobdelovancev glede na CAD-modeloziroma preverja, ïe je obdelovanecusklajen z njim. Meritve obdelovancev,ki se izvajajo neposredno naobdelovalnem stroju, hkrati veïajozanesljivost obdelave in skrajšajo ïasobdelave, saj vpenjanje in izpenjanjezaradi meritev nista veï potrebna.Renishaw OMV poenostavi tudi procesprogramiranja. Sedaj je mogoïeizdelati programe za meritve naPC-ju z neposredno izbiro merilnihtoïk ali oblik na CAD-modelu.Programsko orodje Renishaw OMVavtomatsko vzpostavi programskokodo za meritve na CNC-stroju, priïemer ni potrebna neposredna povezavaCNC-krmilnika in PC-ja, saj seprogram naloži v CNC-krmilnik.Programsko orodje lahko uporabljamotudi za doloïanje toleranïnih odstopanjna obdelovancu s prikazomIzbira merilnih toÏk na modelu CADna CAD-modelu. Merjene toïke soglede na vrsto odstopanj prikazane vrazliïnih barvah.Preprosta grafiïna poroïila in takojšnjiprikaz rezultatov nudijo informacijeo prileganju kosa CAD-modeluin na ta naïin omogoïajo hitreodloïitve o ustreznosti. RenishawMeritve na stroju in pridobivanje podatkovo obdelovancuOMV ima obsežen nabor funkcij zaprilagajanje in orientacijo, s katerimise skrajša ïas za ponovno pozicioniranjekosov po obdelavi na drugemstroju. V veïini primerov je zanatanïne in ponovljive rezultate dovoljže približna nastavitev delovnihkoordinat.ZnaÏilnosti Renishaw OMVRenishaw OMV nudi programiranjecelotnega merilnega cikla na PC-jupred uporabo na CNC-obdelovalnemstroju.Ob izdelavi rutine za merjenje programomogoïa:• izbiro 2D- ali 3D-znaïilnosti zenim klikom,• uporabo avtomatskih ali roïnihmerilnih rutin za geometrijske oblike,• izbiro nepravilnih površin,• izbiro znaïilnosti za poravnavo,• samodejno doloïanje poti tipala,• simulacijo celotnega testnegacikla na PC-ju.86 Ventil 15 /2009/ 1

PODJETJA PREDSTAVLJAJOPoroÏilo o meritvahRenishaw OMV podpira celotno serijotipal in tipalnih konic Renishaw.Z uporabo priložene baze sestavnihdelov Renishaw obenem omogoïasprotno definicijo novih tipalnih konic.Proizvajalec priporoïa uporabovisoko natanïnih tipal OMP400 inMP700 z uporovnimi listiïi, ki zagotavljajonatanïne, ponovljive rezultatein zmanjšan ïas kalibracije.Program, ki ste ga sestavili, se s pomoïjoprilagodljivega postprocesorjaprevede v jezik za vaš krmilnik in jenaložen v krmilnik kot obiïajno. Zaradizašïite tipala so vsi gibi blizu kosavarovani. Za boljše rezultate uporabljaRenishaw OMV kalibracijske podatkeiz kalibracijskih rutin Renishaw.Za zajem podatkov iz stroja uporabljaRenishaw OMV serijsko povezavo,Ethernet, flashcard ali disketo.Pri uporabi RS232 omogoïa sprotnoVentil 15 /2009/ 1izrisovanje izmerjenih toïk na CADmodelu,kjer so odstopanja od modelabarvno oznaïena.Programski paket vsebuje zmogljiverutine za poravnavo in prilagajanje,Renishaw OMV zna izraïunati najboljšeprilagajanje, t. i. best-fit izmerjenegakosa na CAD-modelu. Izraïunanipodatki se lahko uporabijopri naslednjih meritvah za izboljšanjenatanïnosti.Renishaw OMV izdela poroïila v grafiïniobliki, zato je mogoïe rezultatezelo hitro preveriti in že „na oko“oceniti, ïe je kje potrebna dodatnaobdelava.Za veï podrobnosti so na voljo strukturiranaštevilïna poroïila, možni paso tudi prikazi statistiïno obdelanihpodatkov o obdelovancu. Format poroïilje prilagodljiv potrebam uporabnikain nudi izdelavo kakovostnegastrokovnega poroïila.Posebnosti poroïil Renishaw OMV:• barvno kodirani rezultati, izrisanina CAD-modelu,• statistiïni grafi porazdelitve toleranc,• podrobno tabelariïno poroïilo,• prilagodljiv HTML in MicrosoftExcell izpis.Uvoz CAD-modelovRenishaw OMV podpira uvoz vsehpomembnih formatov 3D-modeloviz naslednjih CAD/CAM-programov:AutoCad, CATIA V5*, Cimatron*,VDA/FS, IGES, Parasolids*,ProE2000i2*, ProE2001*, ProE2001i*,SDRC-Ideas*, SET, Solid Edge*, SolidWorks*, STEP, WildFire* (*potrebnodoplaïilo).Model je prikazan z vseh kotov, vpolni, mrežni ali prosojni obliki. Polnapodpora CAD-nivojem omogoïaskrivanje delov modela, ko jih nepotrebujemo.Podprti krmilnikiRenishaw OMV podpira veïino uveljavljenihkrmilnikov z uporabo prilagodljivegasistema postprocesiranja:• Fanuc,• Haas,• Heidenhain i530 (),• Hitachi Seiki,• Makino,• Mazak ISO,• Mitsubishi Meldas,• Mori Seiki,• Selca,• Siemens 840D,• Yasnac.Izdelava izhodnih programov selahko prilagodi tudi nestandardnimsistemom. îe vašega krmilnika ni naspisku, nas, prosim, pokliïite.Vir: RLS, d. o. o., Cesta II. grupe odredov25, 1261 Ljubljana – Dobrunje,tel.: +386 1 5272133, faks: +386 15272129, www.rls.si, mail@rls.si, g.Tone VreÏiÏ, http://www.renishaw.com/en/6253.aspx, www.renishaw.siDodatne informacije: N4, d. o. o.,primoz.noe@siol.net87

LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILANove knjige[1] Zierep, J., Bühler, K.: Grundzügeder Strömungslehre (7.izdaja) – Uveljavljeni uïbeniko dinamiki fluidov, dopolnjens temami: dinamika plinov, hidravliïniudari in izgube pri pretakanjufluidov, podaja gradivov zanimivi kratki matematiïniinterpretaciji. Obravnavana sotudi standardna vprašanja, kotso: hidro- in aerostatika, hidroinaerodinamika, tokovna vlakna,tok idealnega fluida, izgubezaradi trenja v fluidu, prostorskitokovi ipd. Uïbenik je namenjenpredvsem študentomstrojništva, kemijske tehnologijein procesne tehnike. – Zal.: TeubnerVerlag, Wiesbaden; ISBN:978-3-8351-0231-6.[2] Watter, Holger: Hydraulik undPneumatik; Grundlagen undÜbungen, Anwendugen undSimulation – Uïbenik in vadnicaza višješolski, visokošolski in podiplomskištudij fluidne tehnikes poglavji o osnovnih delovnihmedijih, mehaniki fluidov, konstrukcijskihelementih, krmiljenjuin regulaciji, poljskih vodilihin simulacijskih izraïunih stanamenjena predvsem študentomstrojništva in mehatronikena vseh stopnjah študija. Sštevilnimi vajami in nalogami staprimerna tudi za samoizobraževanje.Posebej so poudarjenisodobni postopki modeliranjain simulacije vezij, vkljuïno spoglobljeno obravnavo potrebnihmatematiïnih orodij. Z nazornoobravnavo zgledov iz fluidnetehnike omogoïata tudi ustreznointerdisciplinarno obravnavodinamiïnih pojavov v tehniïnihsistemih. Upoštevana je tudiustrezna komercialna programskaoprema. – Zal.: Vieweg-VerlagWiesbaden; 2007; ISBN: 3-8348-0190-9; obseg: 248 strani.[3] Williams, F. M., Emerson, C. J.:Becoming Leaders – A PracticalHanbook for Woman inEngineering, Science, and Technology– Ženske, ki so se odloïileza kariero v tehniki, znanostiin tehnologiji, morajo bitipripravljene na trdo delo in premišljenodelovanje. Avtorice knjigeugotavljajo, da že sedaj uspešnoopravljajo pomembne raziskovalne,vodstvene in izobraževalnenaloge na vseh naštetih podroïjih.Posamezna poglavja v knjigiustrezno obravnavajo vprašanjaštudija, nedavnih diplomantk inžensk sredi strokovne kariere. Zanimiviso naslovi kot: Ženske so vodje,Lov za delovno mesto, Osebnirazvoj in mentorji, Ravnotežje,delo – življenje, Podpora družine,Gospodarjenje s ïasom, Ženskav javni službi, Promocija sodelovanjažensk ipd. Knjiga je objavljenaob sodelovanju ameriškihzdruženj inženirjev strojništva(ASME), inženirjev gradbeništva(ASCE) in društva inženirk (SWE).– Zal.: ASME Press, Three ParkAve., New York, NY 10016-5990,USA; 2008; ISBN: 978-0-7918-0273-1 (broširana izdaja); obseg:200 strani; cena: 29,00 USD(23,00 USD ïlani).88 Ventil 15 /2009/ 1

»Z inteligentnimi sistemi do strate{ke prednosti«DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2009Konferencoso omogo~ili^akajo vas:zanimiva predavanja doma~ih in tujih strokovnjakov z vseh podro~ij informatike,nova sekcija Informatika v javni upravi in spremembe v nekaterih stalnih sekcijah,pestre razprave na okroglih mizah,delavnice in 1-2-1 sestanki,dru`abni dogodki,in {e m nogo ve~ ...Partner konferenceIzkoristite 10 % popust za zgodnjo prijavo do 12. marca 2009!najve~ja neodvisna strokovna konferenca, ki v celoti pokriva podro~je informatikePrireditelj konferenceOrganizator konferenceMedijski pokrovitelji^astni pokrovitelj konference DSI 2009 je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.Pokroviteljstvo dogodkaArhiv Republike Slovenije na podlagi Pravilnika o strokovni usposobljenosti uslu`bencev javnopravnih oseb ter delavcevponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, priznava konferenci DSI 0,45 kreditne to~ke.

PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANIZanimivosti na spletnihstraneh[1] www.hydraulicspneumatics.com – [Direktorij in priroÏnikza fluidno tehniko v ZDA] –RevijaHydraulics & Pneumaticsna svojih spletnih straneh predstavljatudi elektronsko inaïicosvojega že tradicionalno oblikovanega»direktorija in priroïnikaza fluidno tehniko« zatekoïe leto. Poleg strokovnihprispevkov s priroïnimi podatkiza razumevanje in projektiranjenaprav fluidne tehnike so navoljo tudi izïrpni podatki o hidravliïnihin pnevmatiïnih sestavinahin enotah z njihovimiosnovnimi tehniïnimi lastnostmiter seznami in naslovi njihovihdobaviteljev. Posebnostbaze podatkov je, da omogoïaenostavno iskanje dobaviteljevznotraj geografsko omejenegaobmoïja (npr. pod doloïenopoštno številko, v doloïenemkraju ali zvezni državi).[2] www.hydraulicspneumatics.com – [Spletni forum fluidnetehnike] – Spletni forum revijeHydraulics & Pneumatics znaslovom: forums.hydraulicspneumatics.com/groupeeje najboljšinaslov, na katerem lahkodobite vse informacije za projektiranjevezij in sistemov,konstruiranje sestavin in tehnologijonjihove izdelave v fluidnitehniki. îe potrebujete tovrstnopomoï, postanite ïlanskupine za »projektiranje sistemovin iskanje napak« (SystemDesign/Troubleshooting) ali pase preprosto vkljuïite v eno odmnogih razprav, ki potekajoo splošnih vprašanjih fluidnetehnike (General Fluid PowerDiscussion) – od izobraževanjado konstruiranja, projektiranjain vzdrževanja.Seznam oglaševalcevABB, d. o. o., Ljubljana 79ADEPT PLUS, d. o. o., Postojna 66CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 75DOMEL, d. d., Železniki 25DVS, Ljubljana 71ENERPAC GmbH, Düsseldorf,ZRN 24UM, Fakulteta za strojništvo,Maribor 33FESTO, d. o. o., Trzin 1, 92GAZELA, d. o. o., Krško 63GOSPODARSKO RAZSTAVIŠîE,d. d., Ljubljana 39HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o.,Petrovïe 4HIB, d. o. o., Kranj 29HIDUS, d. o. o., Maribor 64H+PCenter,d.o.o.,Ljubljana 46HPE, d. o. o., Ljubljana 12HYDAC, d. o. o., Maribor 1, 47HYPEX, d. o. o., Lesce 17ICM, d. o. o., Celje 11IMI INTERNATIONAL, d. o. o.,(P.E.) NORGREN, Lesce 1IMPOL, d. d,, SlovenskaBistrica 38INOTEH, d. o. o., Bistricaob Dravi 59IPMIT, d. o. o., Ljubljana 89Iskra ASING, d. o. o.,Šempeter pri Gorici 91JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 88KLADIVAR, d. d., Žiri 2LE-TEHNIKA, d. o. o., Kranj 90MAZIVA + d. o. o., Maribor 62MIEL Elektronika, d. o. o.,Velenje 1MOTOMAN ROBOTEC,d. o. o., Ribnica 75OLMA, d. d., Ljubljana 1OPL AVTOMATIZACIJA,d. o. o, Trzin 1, 7PARKER HANNIFIN (podružnicav N. M.), Novo mesto 1PPT COMMERCE, d. o. o.,Ljubljana 85PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 66PS, d. o. o., Logatec 69SICK, d. o. o., Ljubljana 1SMC Industrijska avtomatika,d. o. o., Trebnje 1, 70TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 12VISTA, d. o. o., Žiri 6390 Ventil 15 /2009/ 1