OBVESTILA - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

OBVESTILAZ D R A V S T V E N I D O M D R . A D O L F AD R O L C A M A R I B O RI N T E R N I Č A S O P I S I S S N 1 8 5 4 — 1 6 8 2Listina mesta Maribor Dispanzerju za otrokePripravil: Predstojnik dispanzerja za otroke asist. mag. Jernej Završnik, dr. med., spec.Številka 19Januar 2006Mestni svet Mestne občine Maribor je ssklepom dne 27. junija 2005 Dispanzerjuza otroke za dosežke pri osemdesetletnemuspešnem preventivnem in kurativnemdelu na področju pediatrije podelilpriznanje-Listino mesta Maribor.Listino mesta Maribor smo prejeli19. oktobra 2005. Ponosni smo na to!ListinaVSEBINA:Vodstvo zavoda pripravljastartegijo razvojaZdravstvenegadoma dr. A. DrolcaMaribor v obdobju2006-2007Požarna varnost vzavoduPredstavljamo vam:Računovodskofinančnaslužba1.december svetovnidan boja proti AIDS-u234-56HIV in AIDS 7Sindikat zdravstvenegain socialnega skrbstva-Načrt aktivnosti v letu20068Ob županu MOM Borisu Soviču - častni občan MOM Tone Kropušek in predstojnikdispanzerja za otroke asist. mag. Jernej Završnik, dr. med., spec., Valter Kotnik,kulturno društvo Pihalni orkester svoboda, Milan Kek, PGD Maribor Pobrežje,Branko Mlaker PGD Pekre in Vladimir Haas.OBVESTILO!V Uradnem listuštev. 115/05je bila objavljenasprememba Zakona odohodnini, ki v letu2006 ukinja obračunavanjebonitete zauporabo parkirnegaprostora, ki ga delodajaleczagotovi delojemalcuter mobilnegatelefona, ki ga delojemalecuporablja tudi zaprivatne namene.Pripravila:Andrejka Žula, ekon.

Stran 2OBVESTILAVodstvo zavoda pripravlja strategijo razvoja Zdravstvenega doma dr. A. DrolcaMaribor v obdobju 2006-2007Pripravil: Direktor za poslovne zadeve Anton Kranjc, univ.dipl. ekon.Izhajali bomo iz dolgoročnih ciljev, podrobneje pa bomo opredelili področja javne zdravstvene mreže, investicij, gibanještevila zaposlenih, prenovo poslovnega in zdravstveno informacijskega sistema ter prestrukturiranje dejavnosti.Pogoj za kakovostno opredeljevanje strategije razvoja javnega zavoda je stabilno in uravnovešeno makroekonomsko,statusno, sistemsko, in tudi politično okolje.Izhodišča za načrtovanje razvoja so predvideni cilji makroekonomske politike, od katerih je znana le ciljna inflacija vvišini 2,3 % letne stopnje za leto 2006.Ministrstvo za zdravje v svojem normativnem programu dela v letu 2006, poleg vrste drugih aktov, predvideva izdelavoNacionalnega programa zdravstvenega varstva ter spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti. Sprejem navedenihaktov pomeni reorganizacijo javne zdravstvene službe ter izdelavo zdravstvene mreže, ki jo bodo enakopravno zagotavljalitako javni zavodi kot zasebniki.Zaenkrat bo finančni načrt za leto 2006 izhajal iz obstoječa obsega dejavnosti in sedanjega števila timov, ki so bilifinancirani s pogodbo med ZD Maribor in ZZZS za leto 2005.Osnovni dolgoročni cilj ZDM je ohranitev obstoječega obsega programov dela in vseh dejavnosti v mreži osnovnezdravstvene dejavnosti v Mestni občini Maribor in enajstih primestnih občinah - ustanoviteljicah javnega zavoda.ZDM bo organiziral opravljanje vseh dejavnosti, ki jih nalagata 7. in 9. člen zakona o zdravstveni dejavnosti in sicer vobsegu, ki bo omogočal uspešno poslovanje.Pri opredeljevanju obsega programa dela bomo upoštevali organizacijsko kadrovske pogoje, finančne možnosti inmožnosti razvoja dejavnosti, služb in celotnega zavoda ter socialno ekonomske vidike sprememb iz okolja.Prikaz stroškov in prihodkov 2005 / 2004str. po mesecih 2005 str. po mesecih 2004 prih. po mesecih 2005 prih. po mesecih 2004 prih-stroški 2005 prih - stroški 2004INDEKSINDEKSjanuar 577.434.561,71 582.347.673,31 99 580.547.181,31 558.585.570,32 104 -2.959.058,40 -29.370.436,32V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -6.071.678,00 -5.608.333,33februar 562.257.236,15 596.916.427,41 94 573.540.416,69 578.062.909,00 99 5.517.810,54 -24.461.851,74V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -5.765.370,00 -5.608.333,33marec 589.245.289,97 607.228.646,10 97 603.432.266,21 603.829.915,16 100 10.435.653,72 -9.007.064,27V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -3.751.322,52 -5.608.333,33april 580.769.770,85 592.859.313,25 98 588.865.102,65 578.036.385,89 101 -546.978,07 -20.431.260,69V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -8.642.309,87 -5.608.333,33maj 606.762.447,02 587.206.088,15 103 600.113.843,00 608.482.054,63 98 -13.042.454,82 15.667.633,15V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -6.393.850,80 -5.608.333,33junij 582.841.500,44 530.314.957,21 110 620.987.357,34 600.344.935,07 103 28.335.603,82 64.421.644,53V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -9.810.253,08 -5.608.333,33julij 562.615.192,73 542.684.272,25 104 546.914.791,95 551.503.521,75 99 -23.853.727,40 3.210.916,17V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -8.153.326,62 -5.608.333,33avgust 551.132.059,32 531.620.441,99 104 533.206.519,59 532.770.997,70 100 -27.779.825,56 -4.457.777,62V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -9.854.285,83 -5.608.333,33september 581.542.874,87 567.721.348,89 102 614.659.432,48 548.137.624,68 112 23.598.198,52 -25.192.057,54V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -9.518.359,09 -5.608.333,33oktober 591.710.371,71 577.259.024,82 103 619.183.959,05 604.530.651,30 102 34.111.771,06 21.663.293,15V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane 6.638.183,72 -5.608.333,33november 598.114.914,49 597.132.647,72 100 589.417.330,30 580.626.174,54 102 -15.828.304,77 -22.114.806,51V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -7.130.720,58 -5.608.333,33SKUPAJ 6.384.426.219,26 6.313.290.841,10 101 6.402.414.907,90 6.283.219.073,41 102 17.988.688,64 -30.071.767,69

Številka 19Stran 3Požarna varnost v zavoduPripravila: Referent za varstvo pri delu Vesna Ranc, prav.Na osnovi določil 50. in 54. člena Zakona o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93 in 87/01) inZakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. list RS št. 56/02), se je v mesecu oktobru 2005 vZdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor izvajal redni inšpekcijski nadzor Inšpektorata RS zavarstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Maribor. Namen inšpekcijskega nadzora jebil preveriti stanje na področju varstva pred požarom v zavodu.Pri pregledu dokumentacije : požarnega reda, evidence izobraževanj zaposlenih s področja varstvapri delu in varstva pred požarom, evidence o vzdrževanju sredstev za gašenje, evidence ovzdrževanju strelovodnih napeljav, evidence o vzdrževanju kurilnih in dimovodnih naprav ternadzora objektov in tehnološke opreme Zdravstvene postaje Ruše in Zdravstvene postaje Tezno, jebilo ugotovljeno, da je stanje varstva pred požarom zadovoljivo.V vseh objektih Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je za pravilno ukrepanje v primerupožara izobešen IZVLEČEK IZ POŽARNEGA REDA s sledečo vsebino :1. ORGANIZACIJA- zaposleni in vsi, ki se nahajajo v objektu, so dolžni upoštevati in izvajati navodila zaravnanje v primeru požara2. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM- povsod v objektu mora biti omogočen neoviran dostop do gasilnih sredstev,- lahko vnetljive snovi je potrebno hraniti samo v dovoljenih količinah ter v ustreznihposodah pod nadzorom,- evakuacijske poti in izhodi morajo biti vedno prosti,- vzdrževanje električnih in plinskih instalacij je dovoljeno le strokovno usposobljenimosebam,- uporaba grelnih naprav (kuhalniki, pečice) je dovoljeno le v za to namenjenih mestih,- uporaba odprtega ognja (varjenje, rezanje) je dovoljeno le v primeru strogega nadzoraodgovorne osebe.3. NAVODILA ZA RAVNANJE V PRIMERU POŽARA- izklopiti vse energetske naprave (električno in plinsko instalacijo),- opozoriti okolico o nastanku požara z vzklikanjem,- pričeti z gašenjem začetnega požara z razpoložljivi gasilnimi sredstvi, s tem, da se prepričamo,če je gasilno sredstvo (ročni aparat) primerno za gašenje nastalega požara,- če začetnega požara ne moremo pogasiti, takoj pokličemo gasilce !VAŽNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE :112 - CENTER ZA OBVEŠČANJE(GASILCI, REŠEVALCI)113 - POLICIJABlagajna vzajemnepomočiBVP je prostovoljnaorganizacija, zaposlenih vZD Maribor. Namen je zbiratičlanske vloge in iz zbranihsredstev nuditi svojim članomdenarna posojila vzajemnepomoči na način, ki gadoločajo pravila BVP.Član lahko postane vsakdelavec ZD Maribor. Pogojza vstop je, da delavecizpolni in podpiše pristopnoizjavo, ji jo dobi na blagajniZD Maribor. Ob vpisuplača 50,00 sit.Delež članarine je 2.000,00sit mesečno, na lastno željopa tudi več.Do posojila so upravičeni vsičlani in sicer v višini največenkratne lastne prihranjenevsote. Rok vračila posojilaje odvisen od posojilojemalca,vendar največ 10 mesecev,obračunan pri izplačilu ODvsak mesec.Posojilo lahko dobi vsak članpo 6 mesecih članstva.Pripravila: Sabina PrapretnikblagajnikKADROVSKE SPREMEMBE- DECEMBER 2005Dne 31.12.2005 je bilo vnašem zavodu zaposlenih 927delavcev, od tega za nedoločenčas 894 delavcev in za določenčas 33 delavcev. Imamo 2 specializantain 14 pripravnikov zadoločen čas. Skupno številozaposlenih se je v primerjavi zmesecem novembrom zmanjšaloza 10 delavcev, v primerjaviz istim obdobjem preteklegaleta pa za 24 delavcev.

Stran 4OBVESTILAMI med NAMIPredstavljamo vamMarjano TeichmanPREDSTAVLJAMO VAM:Računovodsko finančna službaPripravila: Pomočnica glavnega direktorja za računovodske in finančne zadeve,Andrejka Žula, ekon.Tokrat sem na pogovor povabilaMarjano Teichman, ki je v našemzavodu zaposlena že 32 let. V začetkuje delala v obračunu OD, nato vstroškovnem knjigovodstvu, od leta1997 pa opravlja delo vodje računovodstva.Marjana mi pove, da svojedelo zelo rada opravlja, saj je zanimivoin zahteva od človeka meddrugim tudi sprotno spremljanjesprememb na področju računovodskein davčne zakonodaje.Z nasmehom mi zaupa, da je njenoživljenje tesno povezano z naravo,saj se pogosto odpravi na enodnevenpohod v hribe. Pohvali se z vzponomna Raduho in mi opiše dogodek,ko so se s prijatelji izgubili vsnežnem metežu v smeri protiOsankarici. Na srečo, se je vsedobro končalo in so našli pravo pot.Marjana je tudi velika ljubiteljicasonca, morja in vetra. Uživa v jadranjuin pove, da je najlepše spomladiin jeseni, ko ni več turistov in združino ter prijatelji lahko zaplujejodo kakšnega mirnega zaliva na Kornatihali pa celo do oddaljenih južnihotokov in se prepustijo tišini terobčutku, da se je čas ustavil. Sprostitevza telo in duha ji predstavljatudi redno 2 krat tedensko obiskovanjejoge. Všeč ji je, ker ni prisile indelaš kolikor želiš in zmoreš.Marjani sem se zahvalila zazanimiv pogovor. Z veseljem sem jiprisluhnila, saj sem jo začutila kotpreprostega, toplega in razumevajočegačloveka, ki mu notranji mir inharmonija veliko pomenita in ki znaobčutiti življenje v vsej njegovilepoti. Zaupala mi je, da ji je posebejpri srcu misel: Ne želi drugemuto, kar ne želiš samemu sebi.Vesna Rečnik-ŠiškoKRATKA ZGODOVINA RAČUNOVODSTVAMesto, vloga in pomen računovodstva so se spreminjaliz razvojem družbe in civilizacije. Zgodovinskiviri ocenjujejo starost računovodstva navsaj pet tisoč let in kot zibelko omenjajo mezopotamskocivilizacijo, kjer so predstavljali računovodskimedij žetoni iz gline z različnimi oblikamiin risbami, ki so predstavljali določene vrste dobrinza ugotavljanje stanja premoženja. V Egiptuso podatke zapisovali na papirus. Podatki o premoženjuso bili namenjeni pobiranju davkov, ki sopripadali faraonu. Od tam tudi izvira poklic računovodja,saj je imel faraon zaposlene ljudi, ki sopreverjali natančnost prijavljenih podatkov.Poklic je bil izredno pomemben in odgovoren, kerje nenehni revizijski nadzor v primeru ugotovitevnepravilnosti, grozil z denarno kaznijo ali celosmrtjo. 630 let pr.n.š. so Grki pričeli kovatidenar. Evidentiranje dobrin se je preoblikovalo vvrednostno obliko vrednotenja premoženja. VRimu se je pojavil dnevnik (adversaria), v kateregaso zapisovali prejemke in izdatke v družinah(podlaga za obdavčitev) ter vodili državne evidence(za pokrivanje stroškov državnih potreb invojske). V tem času se je pojavilo letno predračunavanje(omejevanje stroškov glede na pričakovaneprihodke).Dvostavno knjigovodstvo, ki ga uporabljamo šedanes, je leta 1494 v delu z naslovom »De Computiset Scripturis« (»Podrobnosti računovodstvain dokumentiranja«), je uveljavil Italijan MucaPacioli v Beneški republiki. Nekateri teoretikistroke dvostavno knjigovodstvo Luca Paciolauvrščajo med revolucionarne iznajdbe. Uporabadvostavnega knjigovodstva je olajšala nadzor nadusklajenostjo zabeleženih tokov ter stanja obveznostiin sredstev v trgovskih in podjetniških aktivnostih.RAČUNOVODSKO FINANČNASLUŽBA V ZDRAVSTVENEM DOMUDR. ADOLFA DROLCA MARIBORV računovodsko finančni službi Zdravstvenegadoma dr. Adolfa Drolca je zaposlenih27 delavk v naslednjih oddelkih:Računovodstvo (vodi Marjana Teichman):∗ Finančno računovodstvo (VeraKovačič, Jožica Horvat)∗∗∗Stroškovno računovodstvo (VlastaMarko, Ivanka Bedrač)Računovodstvo osnovnih sredstev(Nada Štok)Materialno računovodstvo (CvetkaMarhold)∗ Fakturni oddelek (TatjanaVisočnik, Zlatka Cafuta, EmaMiško, Slavica Senekovič)Finančni oddelek (vodi Silva Nađ, ki je že daljčasa odsotna zaradi bolezni, v njeni odsotnostijo nadomešča Radovana Knehtl)* Likvidatura (Tanja Vernik,Rozalija Koren, Ivanka Visočnik* Saldakonti (Radmila Pelko, TanjaCimerman, Marija Virtnik)∗∗∗Od leve proti desni: Ingrid, Jelka,Jelka, Sabina, Andrejka, Jožica inPetraBlagajna (Sabina Prapertnik)Obračun potnih stroškov (PetraHerzmansky)Izterjava (Dušanka Podojstršek)

Številka 19Stran 5Oddelek za obračun plač (vodi JelkaKaiser)∗ Obračunovalke plač (JožicaPerič, Ingrid Gajer, JelkaZavršnik)Delo koordinira in vodi pomočnicaglavnega direktorja za računovodsko finančnezadeve.Temeljna zakona, ki narekujeta delovanjeračunovodstva in financ sta Zakon o računovodstvuin Zakon o javnih financah,poleg njiju pa še Slovenski računovodskistandardi, davčni zakoni in vrsta drugihpredpisov.Delovna področja:∗∗∗∗∗∗∗zagotavljanje podatkov oziromainformacij o poslovni infinančni uspešnosti zavoda,zagotavljanju premoženjskegain finančnega stanja zavoda,ugotavljanje gibanja sredstev inobveznosti do virov sredstev,ugotavljanje prihodkov, odhodkovin rezultatov poslovanja,izdelava računovodskih izkazovin poročil,pravilno razvrščanje poslovnihdogodkov na predpisane konte,vodenje evidenc prihodkov inodhodkov po stroškovnih mestih,∗ vodenje evidenc materiala∗∗∗∗∗(vrednostno, količinsko, povrstah, stroškovnih mestih, skladiščih),fakturiranje storitev ter reševanjereklamacij,izdelovanje davčne dokumentacijev zvezi z DDV,vodenje evidenc obveznosti interjatev,vodenje plačilnega prometa,spremljanje likvidnostne situacijezavoda,∗ izterjava neplačanih terjatevnaših dolžnikov,∗∗∗∗∗∗∗obračunavanje zamudnih obresti,gotovinsko in devizno poslovanje,obračunavanje nadomestil stroškovdelavcem,obračunavanje plač, nadomestil,boleznin, dodatkov, bonitet,odtegljajev delavcem, prispevkovin davkov,izstavljanje potrdil zaposlenimv zvezi s plačami,priprava predlogov organizacijskihin delovnih navodil strokovnegapodročja,in druga opravila, ki jih narekujejopotrebe eksternih in internihuporabnikov računovodskofinančnih podatkov in informacij.Veliko količino podatkov, ki se pojavljajoob zagotavljanju navedenih podatkov,obvladujemo z računalniško podprtim poslovanjem,ki ga želimo posodobiti z ustreznimiintegriranimi poslovno informacijskimirešitvami.Lokacijsko se nahajamo v Ulici talcev 9 vprvem, tretjem in četrtem nadstropju zgradbe.Zaradi pogostega stika z zunanjimistrankami so, zaradi lažje dostopnostile–teh, v prvem nadstropju pisarne blagajnein obračuna plač. V tretjem nadstropjuimamo fakturni oddelek, likvidaturo, finančnoin materialno računovodstvo ter vseostale dejavnosti v četrtem nadstropju. Prostorskosmo nefunkcionalno razporejeni.Tudi opremljenost prostorov, hodnika insanitarij zlasti v tretjem nadstropju ni nazavidljivi ravni.Smo v celoti ženski kolektiv z ekonomskoizobrazbo. Nenehne spremembe zakonov inpredpisov ter notranjih prenov delovnihprocesov zahtevajo prilagajanje delovanjain miselnost tem spremembam, kar pomeni,da je naše delo izredno dinamično in temeljina kodeksu stroke, ki od nas zahteva, dadelo opravljamo vestno, ažurno, natančno,resnično in pošteno.Kje, kdaj, zakaj se nam je porodila misel,želja, potreba, da opravljamo ta poklic?Ne vemo, kar zgodilo se je. Imamo garade, naš je, zato se mu predajamo zveliko mero odgovornosti.Od leve proti desni: Tatjana, Slavica, Zlatka, Ema, Tanja, Radica,Zalka, Vera, JožicaOd leve proti desni zadaj: Vlasta, Tanja, Marjana, Radmila, Nada,Dušanka; spredaj: Cvetka, Ivanka, Marija

Stran 6OBVESTILAUvodne besede – prim. AntonŽidanik, dr. med., spec., glavnidirektor zavodaNagovor predstavnika Mestneobčine Maribor –gospod Danijel Sajkomag. Vida Petrovič1. DECEMBER SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDS-uProjekt zdravstvene vzgoje in promocija metode trojne kontracepcije"VEČ MOŽNOSTI JE – IZBERI NAJBOLJŠO"Pripravila: Služba za promocijo zdravja in izobraževanjaZvezdana Vražič, dipl. m. s. in Boris Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org.Mojca Kopše - Berčič,dr. med., spec.Vodja projekta -Zvezdana Vražič, dipl. m. s.Služba za promocijo zdravja in izobraževanje v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor jepripravila ob 1. decembru Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u,v veliki dvorani Koloseja projekt " VEČ MOŽNOSTI JE – IZBERI NAJBOLJŠO ", kjer smo predstavilimetode trojne kontracepcije med mladimi na področju delovanja zavoda.Pripravili smo predavanja za 760 dijakov in dijakinj 1. letnikov I. in III. gimnazije Maribor,2. letnikov Srednje živilske šole in 1. letnikov Srednje zdravstvene šole Juga Polaka Maribor.Uvodni pozdrav je imel prim. Anton Židanik, glavni direktor Zdravstvenega doma Maribor. Sledil jenagovor predstavnika Mestne občine Maribor g. Danijela Sajka, saj je finančna sredstva za projektomogočila MO Maribor iz sredstev javnega razpisa za krepitev zdravja.Predavateljice so bile:Mojca Kopše Berčič, dr. med., spec. - specialistka ginekologije in porodništvamag. Vida Petrovič, univ. dipl. biol. – strokovna sodelavka farmacevtske firme Schering AG,Berlin, Podružnica za Slovenijo.Janja Dajčman Waldhuber, dipl. m. s. - glavna medicinska sestra Dispanzerja za ženskeMetoda trojne kontracepcije naj bi pripomogla k preprečevanju zanositve, preprečevanju infekcij s spolno prenosljivimiboleznimi in ohranitev rodnosti. Ohranitev rodnosti pa pomeni, da smo preprečili tako povečanje števila splavov, kot posledicanezaželenih nosečnosti, kakor tudi okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi, ki posredno ali neposredno vplivajo na poznejšorodnost.A – abstinence (abstinenca)B – be faithful (biti zvest)C – condom (kondom)Sponzorji projekta so bili: Mestna občina Maribor. Shering AG, Berlin, Podružnica za Slovenijo. Kolosej Maribor.

Številka 19Stran 7HIV IN AIDSPripravili: Zoran Simonović, Marko Kovačević in Danijela KorošecZavod za zdravstveno varstvo MariborŠtudenti VZŠ Maribor ob praktičnemspoznavanju zdravstveno vzgojnega delaDijaki ob prebiranju knjižice Zdravaspolnost, ki jo je podaril Schering AGBerlin, podružnica SlovenijaPo ocenah UNAIDS-a se je na svetu v letu2005 z virusom HIV okužilo 4,9 milijonaljudi, tako da se je število z virusom HIVokuženih ljudi povzpelo na skupno 40,3milijone (36,7 – 45,3 milijona), od tega jemed njimi 2,3 milijona otrok mlajših od 15let. Zaradi epidemije aidsa je v letu 2005umrlo 3,1 milijona (2,8 – 3,6 milijona) bolnikov,med njimi več kot pol milijona otrok.Najhuje prizadeto področje s 25,8 milijonovokuženih ostaja območje Podsaharske Afrike,kjer živi 64% vseh ljudi okuženih z virusomHIV. V tej regiji živi kar 77% vsehokuženih žensk.Število okuženih z virusom HIV v zadnjihletih narašča v vseh svetovnih regijah razenKaribskega območja, kjer se prevalencaokuženih v primerjavi z letom 2003 ni povišala.Najbolj izrazit porast števila ljudi,živečih s HIV okužbo, opažajo v VzhodniEvropi, Vzhodni in Centralni Aziji. VVzhodni Evropi in Centralni Aziji se je odleta 2003 število okuženih povečalo za25%, število umrlih pa se je skoraj podvojilo.V Vzhodni Aziji se je število okuženihpovečalo za petino.V Sloveniji je bilo od 1.1.2005 do20.11.2005 prijavljenih 26 novih primerovokužb s HIV, od tega 4 iz mariborske regije.Triindvajset moških se je okužilo pri spolnihodnosih z moškimi. Dva moška ni bilomožno uvrstiti v nobeno od znanih skupin zvišjim tveganjem. Edina ženska se je okužilaod svojega partnerja. Skupno število prijavljenihprimerov okužbe s HIV (kjer seAIDS še ni razvil) je tako od 1.1.1986 naraslona 150. Od začetka letošnjega leta je biloprijavljenih 12 primerov aidsa, s čimer se jeskupno število zbolelih oseb povzpelo na124. Letna incidenca se je gibala med 0,5 do8 na milijon prebivalcev. Večina bolnikov ježe pokojnih, z aidsom živi pri nas še predvidoma47 bolnikov.V Sloveniji so še vedno najbolj prizadetaskupina moški, ki imajo spolne odnose zmoškimi, medtem ko do hitrega širjenjaokužb med injicirajočimi uživalci drog innjihovimi spolnimi partnerji še ni prišlo.Podatki o primerih okužb s HIV so slabozanesljivi, saj so odvisni tudi od obsegatestiranja, ki je v Sloveniji v primerjavi zdrugimi evropskimi državami relativno majhen.Tako je v Sloveniji okuženih s HIVzagotovo precej več kot kažejo številke oprijavljenih primerih. Po ocenah IVZ naj biživelo v Sloveniji nekaj 100 z virusom HIVokuženih oseb.Vir:1. Klavs I, Kastelic Z. Prijavljeni primeriaidsa in okužbe s HIV v Sloveniji do20.11.2005. IVZ RS. Ljubljana,2005. http://www.ivz.si/ivz/2. AIDS epidemic update 2005. UNAIDS.http://www.unaids.org/Epi2005/doc/report.htmlSodelavci so se prijazno odzvali našemuvabiluZAHVALA!To leto so moje zimske noči zelo dolge, polne razmišljanja in negotovosti. Topel občutek me navdajaob spoznanju, da so tam v moji delovni sredini sodelavci, ki mislijo name. Tako se zahvaljujem zaizkazano pomoč, ob novoletnih praznikih, g. Antonu Kranjcu, univ.dipl.ekon., direktorju za poslovnezadeve, Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva v zavodu in vsem sodelavcem, ki so zmenoj.Vsi skupaj smo močnejši!Cvetkovič Josip

OBVESTILASindikat Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Aleksander Jus, dipl. zn.Načrt aktivnosti v letu 2006Leto 2005 se je izteklo. V delovanju sindikata je bilo to leto, ko so se zgodile velike spremembe. Tako smo zaradi odhoda Eriha Šerbca vpokoj, dolgoletnega predsednika sindikata, morali izvesti nadomestne volitve, na katerih je bil izvoljen za novega predsednika AleksanderJus. Volitve so potekale tudi na republiški ravni sindikata. Za novo predsednico je bila na zadnji seji meseca decembra izvoljena DarinkaAuguštiner, ki je zaposlena v SBM, na mesto podpredsednika sindikata pa je bil izvoljen Aleksander Jus. Veseli nas, da sindikat dobro inuspešno sodeluje z vodstvom zavoda in upamo, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje.V letu 2006 sindikat čakajo mnoge naloge in aktivnosti, ki potekajo že kontinuirano iz leta v leto. Osnovna naloga sindikata je zastopanjepravic delavcev in zagotavljanje socialne varnosti vseh zaposlenih. Reforme, ki nam jih obljublja vlada, ne prinašajo nič dobrega, zato bonaš sindikat aktivno deloval proti sprejemu le teh. Ker smo sindikat, kateremu je osnovno vodilo označeno že v imenu, zdravstvo in sociala,bomo skušali sodelovati tudi pri oblikovanju zdravstvenih reform.Na področju našega zavoda bomo še naprej nudili našim članom številne ugodnosti, ki bodo potekale skozi vso leto. Tako so našim članomomogočene številne športne aktivnosti v telovadnici in na prostem (odbojka, košarka, tenis, nogomet,), kulturna udejstvovanja (SNG,Narodni dom), tisti najboljši pa se seveda lahko udeležijo tudi športnih tekmovanj (maj-športne igre Svobodnih sindikatov, septemberšportneigre sindikata, zimske športne igre).Glede na velik odziv izleta v Salzburg, bomo skušali tudi v letu 2006 organizirati kakšen izlet na zanimivo lokacijo. Ob koncu leta bo našeotroke spet obiskal Božiček, ker pa niso pridni samo otroci, ampak vsi člani sindikata, bo poskrbljeno tudi za njih.Vse vaše težave, probleme, nejasnosti in ideje lahko posredujete predsedniku sindikata na telefonsko številko22 86 267 ali na GSM 051 394 811.DOBRODOŠLI V LETU 2006»Želim si,da bi ti lahko pokazal,ko si osamljen ali v temi,osupljivo Lučtvoje lastne Biti«HafisV dar sem dobila čudovito poezijo perzijskega pesnika Hafisa Zapleši z menoj.Vsak večer si podarim eno izmed njegovih pesmi. Velikokrat nase kar pozabimo,zato sama sebi včasih polepšam življenje s sprehodi v naravo, branjem knjig,ogledom dobrega filma, igranjem gonga, pisanjem pesmi…Naredite vsak dan nekaj lepega zase in ne čakajte, da to naredi nekdo drug, kajtiverjamem besedam moje babice, ki je govorila, da ljudje imajo takšen odnos dotebe, kot ga imaš ti do sebe!Veliko sonca v teh zimskih dneh vam želim!Vesna Rečnik - Šiško, odgovorna urednicaZOBOZDRAVNIKMladenič dami vlokalu:»Vsakič, ko se minasmehnete, bi vasnajraje povabil ksebi!«»Kakšen šarmer ste!«»Ne, zobozdravnik!«PRI OKULISTUStarejša ženička pridez vnukom k okulistu.»No, kar usedi se nastol fantek, da bovapreizkusila tvoj vid.«»Ne, gospod doktor.Jaz slabo vidim.Vnuček je z menoj, dami bo pomagal brati!«LEPA MISEL ZA TAMESECRazširi svoje rokev pozdrav prihodnosti.Najboljše šele pride.A.DE MelloUREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: prim. Anton Židanik, dr. med. spec.; Odgovorna urednica: Vesna Rečnik-Šiško;E-pošta: glasilo@zd-mb.siZdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborUlica talcev 9, 2000 Maribor, p.p. 1646, tel. 02 22 86 200, faks 02 22 86 585, e-pošta: info@zd-mb.si, www.zd-mb.si