12.07.2015 Views

NAŠ DOM ZDRAVJA - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

NAŠ DOM ZDRAVJA - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

NAŠ DOM ZDRAVJA - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 4Da se spomnimo, da ne pozabimo:Naše pomembne osebnosti 20. stoletjaZgodovinsko <strong>dr</strong>uštvo <strong>dr</strong>. Frana Kovačiča v <strong>Maribor</strong>u pa je organiziralo znanstveni simpozij o pomembnih slovenskihosebnostih 20. stoletja, ki je bil v Kadetnici od 4. do 6. decembra. Po izboru programskega odbora, ki ga je vodil prof.<strong>dr</strong>. Darko Friš, so bile predstavljene tudi pomembne medicinske osebnosti tega obdobja.Tako je doc. <strong>dr</strong>. Gregor Pivec pripravil predstavitev z<strong>dr</strong>avnika in partizana Mirka Černiča, <strong>dr</strong>. Irena Sapač organizatorjazoboz<strong>dr</strong>avstva v <strong>Maribor</strong>u <strong>dr</strong>. Borisa Kristana, , Mojca Horvat predstavitev prve z<strong>dr</strong>avnice v Trstu in <strong>Maribor</strong>u KlareKukovec, prof. <strong>dr</strong>. Elko Borko oblikovalke slovenske reprodukcije človeka prof. <strong>dr</strong>. Lidije Andoljšek - Jeras, in prof.<strong>dr</strong>. Stanka Krajnc – Simoneti je bila avtorica predstavitve specialistke za otroške bolezni prim. <strong>dr</strong>. Božene Grosman.Druži jih zavedanje pomembnosti zgodovine medicine. (mg)Okrepimo medsebojne veziSporočilo s 7. kongresa <strong>dr</strong>užinske medicineV kongresnem centru Habakuk je bil 23. novembra 7. kongres <strong>dr</strong>užinske medicine z mednarodno udeležbo, kiso ga organizirali Z<strong>dr</strong>uženje z<strong>dr</strong>avnikov <strong>dr</strong>užinske medicine, Kate<strong>dr</strong>i za <strong>dr</strong>užinsko medicino obeh medicinskihfakultet in Zavod za razvoj <strong>dr</strong>užinske medicine.Predsednica organizacijskega odbora prim. asist. Ksenija Tušek – Bunca, <strong>dr</strong>.med. je v otvoritvenem nagovoru poudarila:»Pomembno je, da v okoliščinah , ki so izjemno težke tudi za naš poklic, ponovno premislimo in osmislimo svoje poslanstvo,da spoznanja lastnih stisk in dilem delimo z <strong>dr</strong>ugimi in ugotovimo, da v hudem nismo tako sami, kot se nammorda pogosto zdi na prvi pogled. Prav tako je pomembno, da ob tej priložnosti okrepimo medsebojne vezi in sezavemo, kako pomembna je skupnost. Prepričana sem, da nam bo <strong>dr</strong>uženje ostalo v prijetnem spominu in da se bosteradi tudi neformalno vračali v ta prostor, ki slovi po gostoljubju in v vsakem letnem času ponuja kaj nepozabnega.Ostanimo torej skupnost, v kateri se vsak njen člen počuti dobrodošlega in zaželenega, delimo tisto, kar znamo intisto, kar smo se naučili, ter ne pozabimo, da je v bistvu vsega človek s svojimi stiskami, upanjem in enkratnostjo . Tospoznanje je preživelo vse čase in mu prav nobena kriza ne more do živega. »Na otvoritveni slovesnosti so zaželeli zbranim , da bo že tradicionalno mariborsko nacionalno srečanje z<strong>dr</strong>avnikov <strong>dr</strong>užinskemedicine še ena dobrodošla priložnost za strokovni dialog o tehtno izbranih temah, podžupan Mestne občine<strong>Maribor</strong> Tomaž Kancler , strokovni direktor našega Z<strong>dr</strong>avstvenega doma prim. Danilo Maurič, <strong>dr</strong>.med., in prim. prof.<strong>dr</strong>. Janko Krsnik, <strong>dr</strong>.med., predsednik Z<strong>dr</strong>uženja z<strong>dr</strong>avnikov <strong>dr</strong>užinske medicine in predstojnik Kate<strong>dr</strong>e za <strong>dr</strong>užinskomedicino Medicinske fakultete Univerze v <strong>Maribor</strong>u.Prim. Maurič je čestital organizatorjem za skrbno pripravljen kongres, zbranim pa namenil v premislek slikovit odmevna stiskanje primeža varčevalnih ukrepov, ki pomembno neugodno zaznamujejo možnosti za dobro strokovno delo vz<strong>dr</strong>avstvu: »Če na veliko govorimo o radarjih, si moramo tudi z<strong>dr</strong>avniki postaviti svoje radarje, pri tem ko nas silijo, danaj bi skrajšali čakalne dobe in sploh naredili več ob varčevalno vedno bolj omejenih možnosti. Hitrost je nevarna,zelo tudi v z<strong>dr</strong>avstvu in to moramo povedati z<strong>dr</strong>avstveni politiki.«Temeljna usmeritev mariborskega kongresa z<strong>dr</strong>avnikov <strong>dr</strong>užinske medicine je predstavitev strokovnih in organizacijskihvsebin, ki so pomembne za delo z<strong>dr</strong>avnika <strong>dr</strong>užinske medicine. Tokrat so se prireditelji odločili po<strong>dr</strong>obnejšoosvetlitev po<strong>dr</strong>očj interne medicine, pri čemer s v ospredje postavili srčno žilne bolezni, osteoporozo in kroničnobolečino; na po<strong>dr</strong>očju psihiatrije so pozornost namenili depresiji in spolnim motnjam; na po<strong>dr</strong>očju dermatologije


stran 5<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong>pa sodobnim priporočilom za obravnavo bolnika z luskavico. Na po<strong>dr</strong>očju otorinolaringologije so bili predstavljeniklinični dokaze v zvezi s fitoterapijo. K sodelovanju so tudi tokrat povabili študente Medicinska fakultete Univerze v<strong>Maribor</strong>u, ki so predstavili svoja dela.Novi izvršilni odboriZbornik predavanjUdeleženci kongresa so prejeli zbornik predavanj 29 avtorjev, ki gaje uredila prim. asist. Ksenija Tušek – Bunc,<strong>dr</strong>.med., recenzenta pasta bila prof. <strong>dr</strong>. Igor Švab, <strong>dr</strong>.med., višji svetnik in doc. <strong>dr</strong>. Marija Petek– Šter, <strong>dr</strong>.med., ki je o mariborskem kongresu zapisala: »Dvanajstlet mineva od prvega mariborskega srečanja z<strong>dr</strong>avnikov <strong>dr</strong>užinskemedicine, ki je sedaj postalo eno izmed tradicionalnih in visoko kakovostnihsrečanj za z<strong>dr</strong>avnike <strong>dr</strong>užinske medicine. K kakovosti srečanjaprispevajo vedno skrbno izbrane teme in predavatelji, ki znajoza z<strong>dr</strong>avnike <strong>dr</strong>užinske medicine pomembne teme predstaviti na zaprakso zanimiv način ter na kritičen način prikazati nove pristope kdiagnostiki in z<strong>dr</strong>avljenju.Prispevki v zborniku letošnjega srečanja , ki so predstavljeni v pričujočemzborniku, obravnavajo številne, za delo z<strong>dr</strong>avnika <strong>dr</strong>užinskemedicine pomembne teme.«Objavljeni prispevki v zborniku pa bodo pomembno, predvsem pauporabno učno gradivo študentom obeh medicinskih fakultet, specializantom,z<strong>dr</strong>avnikom <strong>dr</strong>užinske medicine pa <strong>dr</strong>agocen pripomočekpri njihovem vsakdanjem delu.Milan GolobČlani Medikohistorične sekcije Slovenskega z<strong>dr</strong>avniškega <strong>dr</strong>uštva, ki deluje v <strong>Maribor</strong>u, in mariborskega Društva zazgodovino znanstvene kulture Slovenije so izvolili nova izvršilna odbora. V izvršilnem odboru MHS S<strong>ZD</strong> so: predsednik:prof. <strong>dr</strong>. Elko Borko, podpredsednik: doc. <strong>dr</strong>. Gregor Pivec, Davorin Dajčman, <strong>dr</strong>, med., <strong>dr</strong>. Aleksander Kruščić, RenataZavršnik-Mihič, <strong>dr</strong>. med., prim. Tatjana Ko<strong>dr</strong>ič, <strong>dr</strong>. med., in Gorazd Sajko, <strong>dr</strong>. dent. med., v izvršilnem odboru Znanstvenega<strong>dr</strong>uštva pa so: predsednik: prof. <strong>dr</strong>. Elko Borko, podpredsednik Lovro Dermota, mag. farm., prof. <strong>dr</strong>. Darko Friš, Aleš Arihprof., mag. Janez Kramberger, prim. mag. Danilo Mavrič, doc. <strong>dr</strong>. Irena Sapač in Saša Rakič, <strong>dr</strong>. med. spec.Vodstvo mariborskega DZZKS bo istoimenemu <strong>dr</strong>uštvu s sedežem v Ljubljani predlagalo, da začne postopek za ustanovitevzveze teh <strong>dr</strong>uštev.Med bližnjimi načrti vodstev obeh <strong>dr</strong>uštev so priprave za mednarodni simpozij ob 90 – letnici ruskega sanatorija, ki jebil v vurberškem gradu ter simpozij o naših, tudi medicinskih pomembnih osebnostih 20. stoletja.Pred občnima zboroma je kakih 60 udeležencev tega srečanja prisluhnilo predavanju o dveh zelo znanih mariborskihzoboz<strong>dr</strong>avnikih: Borisu Kristanu, ortodontu in pionirju šolskega zoboz<strong>dr</strong>avstva v <strong>Maribor</strong>u, ob njegovi 110- letnici rojstvain 20 - letnici smrti, in o Leonu Kacu, začetniku ustne kirurgije v <strong>Maribor</strong>u.Častni član MHS S<strong>ZD</strong> prim. Velimir Vulikić iz Domžal je predstavil svojo knjigo: »Pregled 140-letne zgodovinezoboz<strong>dr</strong>avstva na Slovenskem«. (eb)


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 6Aktivno sodelovanje na strokovnih izobraževanjihKot je jesen bogata s plodovi narave, je bila letošnja bogata tudi s strokovnimi dogodki. Na nekaj dogodkih smo aktivnosodelovali tudi z<strong>dr</strong>avniki in <strong>dr</strong>ugi z<strong>dr</strong>avstveni delavci našega zavoda. 09.11.2012 sva na povabilo organizacijskegaodbora VIII. mariborskega ortopedskega srečanja: Hrbtenica v ortopediji, v organizaciji ortopedskega oddelka UKC<strong>Maribor</strong>, imeli vabljeno predavanje asist. mag Suzana Kert, <strong>dr</strong>. med., spec. spl. med. iz OE SZV ter Aleksan<strong>dr</strong>a Jančič,dipl. med. ses. iz OE PV. Obe predavanji sta bili dober o<strong>dr</strong>az kakovostnega dela na omenjenem strokovnem po<strong>dr</strong>očju vnašem zavodu, med slušatelji sva obe predavateljici poželi velik aplavz.Skupinska fotografija predavateljev na VIII. mariborskem ortopedskem srečanju: Hrbtenica v ortopediji14.11.2012 je bil naš zavod v sodelovanju s Kate<strong>dr</strong>o za <strong>dr</strong>užinsko medicino MF Ljubljana in Z<strong>dr</strong>uženjem z<strong>dr</strong>avnikov<strong>dr</strong>užinske medicine – S<strong>ZD</strong> soorganizator delavnice Kronična bolečina. Na njej smo gostili okoli 50 z<strong>dr</strong>avnikov pretežnoiz <strong>Maribor</strong>a in SV dela <strong>dr</strong>žave. Delavnice sva se s predavanjem aktivno udeležili avtorica tega poročila in SuzanaTomažič, <strong>dr</strong>. med., spec. fizik. medicine. Tovrstna delavnica je potekala tretje leto zapored, rdeča nit izobraževanja jeobravnava bolnika z neko kronično z<strong>dr</strong>avstveno težavo. Za naslednje leto je načrtovana tema o cepljenjih. Ob tej priložnostiizrekam zahvalo vodstvu našega zavoda, ki nam vedno brez plačila stroškov omogoči uporabo multimedijskepredavalnice. Udeleženci izobraževanja so oproščeni plačila kotizacije, poleg osvežitve znanja pa prejmejo vedno tudikreditne točke. Z<strong>dr</strong>avniki, vabljeni na novo delavnico jeseni 2013!asist. mag. Suzana Kert, <strong>dr</strong>. med. spec.


stran 7<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong><strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-uOddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja in Kolaborativni center Svetovne z<strong>dr</strong>avstvene organizacije za primarno z<strong>dr</strong>avstveno negoZ<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. A. <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> sta organizirala ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u (1.12.) predstavitevprojektov promocije z<strong>dr</strong>avja z naslovom VEČ MOŽNOSTI JE – IZBERI NAJBOLJŠO in SEM »IN« BREZ ALKOHOLA, DROGIN CIGARET.Predstavitev projektov je bila 3. decembra, ob 9. uri za dijake Srednje šole za prehrano in živilstvo in ob 11. uri zaštudente IC Piramida v predavalnici izobraževalnega centra Piramida.V <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> želijo s projekti dijakom in študentom predstaviti nevarnosti tveganega spolnega življenja, in jih poučiti onevarnostih zlorabe alkohola, prepovedanih <strong>dr</strong>og in cigaret.Vabljene goste sta nagovorila strokovni direktor <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> prim. Danilo Maurič, <strong>dr</strong>. med. spec. in direktor izobraževalnegacentra Piramida mag. Midhat Mulaosmanović, univ.dipl.ing.str. V okviru projekta VEČ MOŽNOSTI JE – IZBERI NAJBOLJŠO,je o spolno prenosljivih boleznih predavala Mojca Kopše Berčič, <strong>dr</strong>. med., specialistka ginekologije in porodništva izDispanzerja za ženske <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> in mag. Vida Petrovič, univ. dipl. biol., iz Bayer Schering Pharma o možnih oblikahkontracepcije.O <strong>dr</strong>ogah je, v okviru projekta SEM »IN« BREZ DROGE, ALKOHOLA IN CIGARET, predavala Petra Ko<strong>dr</strong>ič, dipl. m. s., ki delav Centru za preprečevanje in z<strong>dr</strong>avljenje odvisnih od nedovoljenih <strong>dr</strong>og <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong>.V času prireditve so organizatorji med mladostnike brezplačno razdelili z<strong>dr</strong>avstveno-vzgojni material (Bayer ScheringPharma), kondome (<strong>Maribor</strong>ske lekarne in Farmadent d.o.o.) in reklamne vzorce (Dr. Gorkič d.o.o.).Na Miklavževo brezplačne meritve dejavnikov tveganjaZvezdana Vražič, dipl. m. s., spec.Oddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> je organiziral 6. decembra v avli <strong>ZD</strong><strong>Maribor</strong>, Sodna ulica, brezplačne meritve krvnega tlaka in vrednosti glukoze in holesterola v krvi. Pacienti so se lahkoposvetovali glede inkontinence. Samoplačniško, a s 30 % popustom, so v centralnem laboratoriju za paciente opravljalitudi vse <strong>dr</strong>uge laboratorijske preiskave. Tega dne je bila v avli z<strong>dr</strong>avstvenega doma tudi (namesto prvega petka vmesecu) informacijska točka za program SVIT.Prim. asist. mag. Jernej Završnik, <strong>dr</strong>. med. spec., direktor Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. A. <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>: »S preventivnimiakcijami brezplačnega merjenja nekaterih dejavnikov tveganja, ki jih v našem zavodu redno organiziramo v okvirupromocije z<strong>dr</strong>avja, želimo paciente nagovoriti, naj se odločijo za z<strong>dr</strong>av način življenja in za pravočasne meritvedejavnikov tveganja. Ne glede na to, da ne čutite z<strong>dr</strong>avstvenih težav, vam z<strong>dr</strong>avniki svetujemo, da se je vsaketoliko časa zelo dobro odločiti za obisk v našem laboratoriju, kjer bo krvna slika pokazala ali vas ne ogroža kateri oddejavnikov tveganja za nastanek srčnožilnih in <strong>dr</strong>ugih bolezni. S tem dobimo pravočasno <strong>dr</strong>agoceno sporočilo zanujne spremembe naših življenjskih navad in razvad ali pa že za začetek z<strong>dr</strong>avljenja. Ponudba nabora pokazateljevz<strong>dr</strong>avstvenega stanja, ki jih pokaže preiskava krvi v našem preventivnem laboratoriju, sodi v našo samoplačniškodejavnost. Takšen občasen preventivni laboratorijski pregled z<strong>dr</strong>avega zavarovanca namreč ne sodi med praviceobveznega z<strong>dr</strong>avstvenega zavarovanja.«Zvezdana Vražič, dipl. m. s., spec., koordinatorica Oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja v <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong>: »Ljudje se radi odzovejona naše akcije promocije z<strong>dr</strong>avja, saj jih redno osveščamo o tem, kako dejavniki tveganja pomembno pripomorejo krazvoju bolezni. Paciente poskušamo motivirati, da se odločijo za z<strong>dr</strong>avo življenje, saj strah pred boleznijo in skrb zaz<strong>dr</strong>avje nista zgolj osebni interes, ampak preraščata v <strong>dr</strong>užbeno normo. Pri organizaciji dogodka so pomagali: Diafit,<strong>Maribor</strong>ske lekarne, Fidimed, Abbott Laboratories, Medias enteralna prehrana, VPD Bled d.o.o. in Društvo onkološkihbolnikov.«Vesna Rečnik-Šiško, dipl.org.


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 8SIMPOZIJ “INTERNATIONAL EMERGENCY MEDICINE FACULTYDEVELOPMENT AND TEACHING COURSE” V BALTIMORJUObposteljno klinično poučevanje z<strong>dr</strong>avnikov v Sloveniji je na nizki ravni. To bolj ali manj velja tudi za vse <strong>dr</strong>uge nivojepoučevanja, od študentskega do specializantskega.V naši Organizacijski enoti nujne medicinske pomoči (OE NMP) redno, skoraj vsak dan, z<strong>dr</strong>avniki pripravniki krožijodel svojega obveznega pripravništva. Naši mladi kolegi pri nas krožijo neposredno po zaključenem študiju. Prihajajoz bornimi kliničnimi izkušnjami, a velikimi potrebami po kliničnem znanju, ker so tik pred strokovnim izpitom. Mnogizačnejo že v letu ali dveh po opravljenem strokovnem izpitu samostojno dežurati.Občasno v naši OE opravljajo vaje tudi študentje Medicinske fakultete ter dijaki Srednje z<strong>dr</strong>avstvene šole, študentjeFakultete za z<strong>dr</strong>avstvene vede (FZV) in pripravniki po zaključeni FZV.Potreba po učinkovitem in kvalitetnem poučevanju je zato ogromna in pereča. S tem v mislih sva se s kolegico SabinoZadel, v sredini novembra udeležila prvega mednarodnega simpozija na temo obposteljnega kliničnega poučevanja,predvsem na po<strong>dr</strong>očju urgentne medicine.Tečaj je potekal v Baltimorju, v prostorih Univerze v Marylandu (katere prestolnica je Baltimore). Država Maryland ležina Vzhodni obali <strong>ZD</strong>A in je ena najmanjših zveznih <strong>dr</strong>žav v <strong>ZD</strong>A.Baltimore je mesto s približno 700 000 prebivalci, ki slovi kot eno najbolj nevarnih mest v <strong>ZD</strong>A. Velik problempredstavljajo revščina, kriminal in brezup predvsem med temnopoltim prebivalstvom, do nedavnega pa je bil Baltimoretudi “prestolnica” sifilisa v <strong>ZD</strong>A. Razen nekaj (predvsem temnopoltih) brezdomcev, pa ni bilo nič od zgoraj naštetegavideti ali občutiti med najinim kratkim obiskom v sodobnem kampusu University of Maryland (UoM).Kot večina univerz v <strong>ZD</strong>A in njej pri<strong>dr</strong>uženih bolnišnic, se tudi v UoM zavedajo, da se morajo na prostem trgu boritiza najboljše študente, specializante, z<strong>dr</strong>avnike specialiste ter predvsem edukatorje. Tako so v zadnjih letih, predvsemna Oddelku za urgentno medicino UoM, izoblikovali odličen program za poučevanje študentov in specializantov terdodatne seminarje, kot je bil ta, ki sva se ga s kolegico udeležila. Fantastična je tudi plejada specialnosti in pokritostrazličnih specialnih znanj znotraj urgentne medicine, dodane rigorozno in odlično poučevani bazi: od urgentnegaultrazvoka, toksikologije, kardiologije, pediatrije do metrike in zagotavljanja kvalitete, dediciranih edukatorjev naoddelku za poučevanja v urgentni medicini ter “oddelek za mednarodno urgentno medicino”, kjer z različnimi projektipomagajo pri ustanavljanju urgence po celem svetu.Znotraj baze 80 učiteljev na oddelku za urgentno medicino, ki poučuje poleg 50 specializantov urgentne medicinetudi specializante <strong>dr</strong>ugih specialnosti, je skupina docentov in profesorjev, ki se dodatno specializirajo za kakovostnopoučevanje študentov, predvsem pa specializantov.Tako so na enotedenskem simpoziju, kjer je dnevni program obsegal 8 do 9 polnih ur, pokazali in predavali o mnogihaspektih poučevanja kliničnih predmetov, predvsem urgentne medicine:- kako sestaviti učinkovite vizualne prezentacije (PowerPoint, Keynote)- kako učiti učinkovite predstavitve kliničnega primera/bolnika- kako učiti opravljanje posegov- kako “učencu” podati učinkovito in uporabno povratno informacijo (feedback)- kako pri poučevanju uporabiti nove medije (Twitter, YouTube, ipd.) in novetehnologije (iPad, pametne telefone, ipd.) ter še mnogo več.Tečaj je bil začrtan na osnovah teorije poučevanja o<strong>dr</strong>aslih (an<strong>dr</strong>agogike), ki je v mnogočem <strong>dr</strong>ugačna od poučevanjašoloobveznih otrok, kar specializanti prav gotovo niso več.Knowles je identificiral šest značilnosti, ki jih je treba treba upoštevati v procesu poučevanja o<strong>dr</strong>aslih:1. o<strong>dr</strong>asli morajo poznati razlog zakaj/čemu se snov učijo2. temelj za potrebo po poučevanju predstavljajo izkušnje, vključno z napakami3. o<strong>dr</strong>asli morajo biti vključeni v odločanje gleden njihovega poučevanja; v


stran 9<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong>načrtovanje in evalvacijo4. o<strong>dr</strong>asli so zainteresirani za učenje stvari, ki so neposredno relevantne zanjihovo vsakodnevno delo/življenje5. učenje o<strong>dr</strong>aslih naj bo orientirano okoli specifičnega problema in ne okolidoločene teme6. o<strong>dr</strong>asle najbolj motivirajo notranji motivi (želja po vedenju), ne zunanji faktorji(kazen, zahteva, ipd)Pomemben del seminarja je bil namenjen tudi uporabi novih medijev v poučevanju. Predvsem zanimiva je bilapredstavitev kako lahko učinkovito izrabimo socialne mreže (predvsem Twitter in YouTube), ker ponujajo lahko dostopenin večinoma brezplačen vir video posnetkov predavanj, posegov, stališč s kongresov, opisov primerov ipd. Novi medijiso seveda tudi večinoma dobro sprejeti in intuitivni mladim uporabnikom, tako da je prepreka med poučevanjem invsakodnevnim življenjem še nižja ter je zaradi tega lahko učenje manj stresno, manj oddaljeno in morda celo zabavno.Nakazali so tudi kam pelje prihodnost poučevanja: to bo najbrž t.i. “Flipped Classroom” oz. “obrnjena učilnica”. Učenci(v najširšem smislu) ne bodo več prišli na predavanja poslušati učitelja, ki že vrsto let podaja enaka predavanja, ampakse bodo doma, usmerjeni s strani učitelja, s pomočjo novih medijev na internetu poučili o osnovah (videopredavanja,članki). Tako bodo k učitelju prišli pripravljeni po dodatna znanja in nadgradnjo v obliki diskusij, vprašanj, reševanjaproblemov in individualiziranega podajanja snovi.V naši OE smo vsled novonabralih znanj izoblikovali e-nabor povezav na internetu, kjer se z<strong>dr</strong>avniki pripravniki lahkopoučijo o osnovah iz po<strong>dr</strong>očja urgentne medicine, ki jih nato v živo izpopolnijo med kroženjem pri nas. Vsaki noviskupini pripravnikov ponudimo tudi predavanje pred kroženjem, kjer jim razložimo strokovne in logistične posebnostidelovanja službe NMP ter možnost ponavljalnega utrjevanja snovi pred strokovnih izpitom. Izdelali smo majhen žepniopomnik najpomembnejših konceptov v urgentni medicini.Tako v OE NMP upamo, da bomo lahko dodali vsaj majhen delček k boljšemu izobraževanju mladih z<strong>dr</strong>avnikov in, kar jenajpomembneje, k boljši obravnavi bolnikov v naši OE ter celo širše.Gregor Prosen, <strong>dr</strong>. med. spec. in Sabina Zadel, <strong>dr</strong>. med.Na sliki udeleženci seminarjav Baltimotu.Sabina Zadel, <strong>dr</strong>. med., jepeta od leve proti desni vprvi vrsti, Gregor Prosen,<strong>dr</strong>. med. spec. pa je četrtiz leve proti desni v zadnjivrsti.


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 10Slovesnost ob visokem jubilejuOb 65. Obletnici delovanja Društva medicinskih sester, babic in z<strong>dr</strong>avstvenih tehnikov <strong>Maribor</strong> je bila 11. decembra vNarodnem domu slovesnost , na kateri sta po slavnostnem nagovoru predsednice mariborskega <strong>dr</strong>uštva Ksenije Piršjubilantu in prejemnikom srebrnega znaka za leto 2012 ter novi častni članici <strong>dr</strong>uštva čestitala predsednica Zbornice– Zveze Darinka Klemenc in <strong>dr</strong>žavni svetnik Peter Požun . Priznanje Častna članica <strong>dr</strong>uštva je prejela Lucija Tekauc,upokojena medicinska sestra UKC <strong>Maribor</strong>. Društveno priznanje Srebrni znak za leto 2012 pa : Vili Herzmansky, JulianaMlasko, Darinka Babič, Metka Ražman in strokovni tim z<strong>dr</strong>avstvene nege Oddelka za kožne in spolne bolezni ter Enoteza neakutno bolnišnično obravnavo.Na sliki od leve proti desni:Lilijana Kralj, glavna medicinskasestra Strokovnega tima z<strong>dr</strong>avstvenenege Oddelka za kožnein spolne bolezni ter Enote zaneakutno bolnišnično obravnavo,Metka Ražman, dobitnicapriznanja srebrni znak, MilenaFrankič, predsednica Komisije zapriznanja pri DMSBZT <strong>Maribor</strong>,Lucija Tekauc, dobitnica nazivačastna članica Društva, KsenijaPirš, predsednica DMSBZT <strong>Maribor</strong>,Darinka Babič, dobitnicapriznanja srebrni znak, JulijanaMlasko, dobitnica priznanja srebrniznakZadaj: Vili Herzmansky, dobitnikpriznanja srebrni znakVILI HERZMANSKY - DOBITNIK SREBRNEGA ZNAKAje vse od leta 1972 zaposlen v Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>. Svoje delo opravlja z velikim entuziazmomin zadovoljstvom.Svojo poklicno kariero je po odsluženem vojaškem roku pričel leta 1972 v Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong><strong>Maribor</strong>, kjer je delal in si pridobival bogate strokovne izkušnje v Reševalni službi, kjer je ostal vse do danes.S svojim znanjem se je skozi vso obdobje njegovega dela na terenu aktivno vključeval v razne projekte in delovneskupine, ki so pomagale razvijati stroko z<strong>dr</strong>avstvene nege.Leta 1992 je prevzel delovno mesto tehničnega vodje reševalne službe, na katerem je deloval do leta 2005. Zaradipoznavanja in obvladovanja tudi <strong>dr</strong>ugih del in nalog, je bil v letu 2005 prerazporejen na delovno mesto vodje avtoparkav zavodu, po reorganizaciji pa se je leta 2008 vrnil v Organizacijsko enoto Nujna medicinska pomoč.


stran 11<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong>Bil je glavni vodja preselitve organizacijske enote na novo lokacijo, ki je glede na sodobne zahteve nujne medicinskepomoči bila primernejša za hiter dostop do pacientov.Gospod Vili Herzmansky se pri svojem delu zaveda, da so pacienti v z<strong>dr</strong>avstvenem sistemu najpomembnejši in dale-ti vse pogosteje kritično ocenjujejo z<strong>dr</strong>avstvene delavce, kakor tudi izgled in dostopnost javnega zavoda. Zato siprizadeva za prijazen izgled in ugled z<strong>dr</strong>avstvenega doma.Zanj je značilno, da ima rad svoje delo, da verjame vanj in da postavlja skrb za dobre medsebojne odnose medzaposlenimi na prvo mesto, saj je prepričan, da je dobro razumevanje med sodelavci osnova za dobro delo in osnovaza dobro organizacijsko kulturo zavoda.Redno skrbi za svoje strokovno izpopolnjevanje in strokovno rast, saj se je skozi svojo bogato poklicno kariero rednoudeleževal različnih strokovnih srečanj, na mnogih izmed njih je tudi aktivno sodeloval.Skozi vsa leta strokovnega dela je bila mentor številnim dijakom srednje z<strong>dr</strong>avstvene šole, pripravnikom in študentomz<strong>dr</strong>avstvene nege.Kot z<strong>dr</strong>avstveni tehnik – dispečer na reševalni postaji opravlja vse naloge s po<strong>dr</strong>očja splošnega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva,največ seveda s po<strong>dr</strong>očja urgentne medicine, v svojem delovnem času pa mora obvladati komunikacijo z ljudmi.Že sama narava dela z<strong>dr</strong>avstvenega tehnika –dispečerja na reševalni postaji je takšna, da s svojim delom veliko prispevak ohranjanju, pa tudi k krepitvi in izboljšanju z<strong>dr</strong>avja ljudi na celotnem območju, ki ga pokriva zavod. Z dolgoletnimiizkušnjami in znanjem učinkovito razrešuje problematiko dogodkov na terenu in zagotavlja višjo kakovost življenja inpreživetja ljudi.S svojim človeškim pristopom zagotavlja kakovostno, celostno in nediskriminatorno obravnavo vseh pacientov. Pravtako s svojim humanim delovanjem pomaga in prisluhne slehernemu zaposlenemu v organizacijski enoti in zunaj nje.S svojim znanjem se je aktivno vključeval tudi v izvajanje nalog ostalih služb s po<strong>dr</strong>očja zaščite in reševanja.Ponosni smo, da imamo v svoji sredini ljudi kot je Vili Herzmansky, ki preprosto znajo svoje poslanstvo in svoj poklicbrez velikih besed živeti ter se za ljudi, ki nas potrebujejo, na vsakem koraku razdajati, kakor tudi za svoje sodelavce.Predlagatelji:sodelavci organizacijske enote Nujna medicinska pomoč in člani Kolegija z<strong>dr</strong>avstvene negeZ<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>ČESTITAMO!Na sliki od leve proti desni:Ksenija Pirš, predsednica DMSBZT <strong>Maribor</strong>,Vili Herzmansky, dobitnik priznanjasrebrni znak in Milena Frankič, predsednicaKomisije za priznanja pri DMSBZT<strong>Maribor</strong>.


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 12<strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012POSLOVANJE* Poslovno leto bomo, kjub zniževanju prihodkov iz obveznega z<strong>dr</strong>avstvenega zavarovanja, zaključili pozitivno.*V letu 2012 smo pričeli izvajati edukacijske in psihosocialne delavnice za voznike motornih vozil, ki jim jebila izrečena kazen za prekrške, ki so povezani z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih <strong>dr</strong>og, psihoaktivnihz<strong>dr</strong>avil ali <strong>dr</strong>ugih psihoaktivnih snovi, kar je vplivalo na povišanje tržnih prihodkov v letu 2012.INVESTICIJELOKACIJA VOŠNJAKOVA ULICA* Očesna ambulanta* Ginekološke ambulante


stran 13<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong><strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012*Šolski dispanzerLOKACIJA SODNA ULICA* V sklopu projekta Invalidom prijazno mesto <strong>Maribor</strong>smo nabavili sodobno dvižno ploščad (dvigalo)za invalide.* Dispanzer za psihohigienoFoto: Vesna Rečnik-Šiško


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 14<strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* UltrazvokLOKACIJA “B OBJEKT”* 5 zobnih ambulantLOKACIJA NOVA VAS* Otroški dispanzer


stran 15<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong><strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* 3 zobne ambulanteLOKACIJA STUDENCI* Zobna ambulantaFoto: Vesna Rečnik-ŠiškoINVESTICIJE v zoboz<strong>dr</strong>avstveno opremo* V celoti zanovjena zoboz<strong>dr</strong>avstvena oprema za organizacijsko enoto Zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo:- 21 stomatoloških naprav s stomatološkim stolom;- 21 terapevtskih stolov;- pollimerizacijske lučke, turbine, kolenčniki in ročniki, sesalne napravein ostala zoboz<strong>dr</strong>avstvena oprema.


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 16<strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* januar - december: 9 strokovnih večerovSTROKOVNI VEČERIINTERNE DELAVNICE*V letu 2012 je bilo 33 delavnic na temo Poskrbimo zase obvladajmo stres, rešujmo konflikte, preprečimoizgorelost (od januarja do novembra), ki se jih je udeležilo 233 zaposlenih. Za lažje prepoznavanje orodij zaobvladovanje stresa in preprečevanja izgorelosti na delovnem mestu smo pripravili za vse zaposlene anonimnivprašalnik, s pomočjo katerega bomo preverili stopnjo stresa in izgorelosti zaposlenih v našem zavodu.REFERENČNE AMBULATE*V začetku lanskega leta je v skupini prvih v Sloveniji tudi v <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> zaživel projekt referenčnih ambulant.Ministrstvo za z<strong>dr</strong>avje nam je do sedaj podelilo 10 referenčnih ambulant.INFORMACIJSKA TOČKA ZA PROGRAM SVIT* V avli v Sodni ulici 13 imamo od lanskega leta vsak prvi petek v mesecu informacijsko točko za programSvit. Svetovalke Oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja pacientom dajejo informacije o programu Svit in o pravilnemodvzemu vzorca blata.PROJEKT CITY NETWORKCELOVITO OKOLJSKO UPRAVLJANJE V PODJETJIH-EKOPROFIT* <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> se je vključil v izvajanje projekta City Network – Celovito okoljsko upravljanje v podjetjih – Ekoprofit.Projekt je financiran s strani EU in je priporočen kot najboljši model dobre prakse. Pri nas je potekal vsodelovanju z mestom Graz in pri njem sodelujejo lokalna uprava, podjetja in strokovnjaki.


stran 17<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong><strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* Projekt City Network – Celovito okoljsko upravljanje v podjetjih – Ekoprofit je potekal od januarja do novembra.Ob zaključku projekta je bila v hotelu Habakuk predstavitev projektov in podelitev priznanj zaudeležbo pri projektu in dosežen napredek pri ravnanju z okoljem. (4. december).Foto: Vesna Rečnik-ŠiškoOBNOVITEV CERTIFIKATA ISO 9001:2008* Na osnovi uspešno opravljene presoje celovitega izvajanja preventive, z<strong>dr</strong>avljenja in rehabilitacije za potrebevseh populacijskih skupin, promocije z<strong>dr</strong>avja, servisnih storitev in razvoja, smo za obdobje treh let ponovnoprejeli certifikat za vzpostavljan in ustrezno vz<strong>dr</strong>ževan sistem vodenja kakovosti, ki izpolnjuje zahteve standardaISO 9001:2008. (maj)


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 18<strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012DOGODKI* Dan odprtih vrat - ob otvoritvi novih prostorov insimboličnemu zaključku dobrodelne akcije Velikosrce za mamograf . Obiskovalci so si lahko ogledalinove prostore laboratorija, pneumoftiziološkegadispanzerja, medicine dela, prometa in športa terradiologije s centrom za bolezni dojk in novi digitalnimamograf.(13. januar)* Predsednik republike Slovenije <strong>dr</strong>. Danilo Türkje povabil na sprejem motoriste reševalce nujnemedicinske pomoči. (30. januar)* <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> je eden izmed treh učnih centrovDENVER II. v Sloveniji, kjer poteka izobraževanjez<strong>dr</strong>avstvenih delavcev za pravilno izvajanje in vrednotenjerazvojnega presejalnega testa Denver II. V<strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> je potekal postdiplomski tečaj DenverII., ki so se ga udeležili pediatri in medicinske sestrev pediatriji iz različnih koncev Slovenije. Tečaj stavodili inštruktorici Milena Frankič, viš.med.ses. inAlenka Melink, <strong>dr</strong>.med.spec. (9. – 11. februar)


stran 19<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong><strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* Oddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja je, pod okriljem Zveze<strong>dr</strong>uštev ledvičnih bolnikov Slovenije, ob dnevu ledvicorganiziral brezplačne meritve krvnega pritiskain vrednosti glukoze v krvi s svetovanjem. V našemcentralnem laboratoriju so pacientom brezplačnoopravili osnovno urinsko analizo. (8. marec)*Kolaborativni center Svetovne z<strong>dr</strong>avstvene organizacijeza primarno z<strong>dr</strong>avstveno nego je skupaj z uradomSvetovne z<strong>dr</strong>avstvene organizacije v Sloveniji,Ministrstvom za z<strong>dr</strong>avje, Ministrstvom za delo,<strong>dr</strong>užino in socialne zadeve in Inštitutom za varovanjez<strong>dr</strong>avja Republike Slovenije organiziral strokovnosrečanje z naslovom ZA AKTIVNO IN BOLJ <strong>ZD</strong>RAVOSTAROST. Srečanje je bilo osrednji nacionalni dogodekob svetovnem dnevu z<strong>dr</strong>avja. (7. april)*Ob svetovnem dnevu z<strong>dr</strong>avja so bile v organizacijiOddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja za obiskovalcebrezplačne meritve krvnega pritiska in vrednosti glukozev krvi. Pacienti so se lahko posvetovali o inkontenenciin si izmerili venski pretok. Samoplačniško, as 30% popustom, so v centralnem laboratoriju opravljalitudi nekatere <strong>dr</strong>uge krvne preiskave. Obiskovalciso se lahko udeležili predavanj o treningu mišicmedeničnega dna in inkontinenci (7. april)Foto: Vesna Rečnik-Šiško


stran 21<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong><strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* V mesecu juniju je bila otvoritvena slovesnost obodkritju spominske plošče in obraznega reliefa prim.<strong>dr</strong>. Mirka Černiča, ki sta nameščena na stavbi bivšegaPTD dispanzerja.(20. junij)Foto: Vesna Rećnik-Šiško* Društvo motorističnih aktivistov Slovenije je v dobrodelniakciji Sekunda za življenje zbralo sredstva,s katerimi so kupili naši Organizacijski enoti Nujnemedicinske pomoči novo reševalno motorno kolo.(19. september).Foto: Borut Kancler*Koraki za korakce so predali medicinske pripomočkeza otroško gibalnico, kjer se izvaja delovno terapevtskaobravnava otrok v Centru za otroke z motnjami vrazvoju.(27. september)Foto: Mediaspeed


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 22<strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* Organizacijska enota Nujne medicinske pomoči je vokviru Evropske prestolnice kulture izvedla v Športnidvorani Ljudski vrt delavnice temeljnih postopkovoživljanja.Delavnic se je udeležilo 400 dijakov mariborskih srednjihšol. (27. september)*Oddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja in KCSZO za primarnoz<strong>dr</strong>avstveno nego sta ob svetovnem dnevu hojeorganizirala test hoje na 2 km s predhodno meritvijokrvnega tlaka.(15. oktober)* Oddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja in KC SZO za primarnoz<strong>dr</strong>avstveno nego <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> sta organiziralaob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u v IC Piramidaza dijake in študente predstavitev projektov promocijez<strong>dr</strong>avja z naslovom VEČ MOŽNOSTI JE – IZBERINAJBOLJŠO in SEM »IN« BREZ ALKOHOLA, DROG INCIGARET.(1. december)


stran 23<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong><strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* Oddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja je organiziralbrezplačne meritve krvnega tlaka, holesterola invrednosti glukoze v krvi. Pacienti so se lahko posvetovalio inkontinenci. Samoplačniško, a s 30%popustom, so v centralnem laboratoriju za pacienteopravljali tudi <strong>dr</strong>uge krvne preiskave.(6. december)* Na srečanju z upokojenci je številne prisotne nagovoriltudi strokovni direktor prim. Danilo Maurič, <strong>dr</strong>.med. spec. (6. december)* Na novoletnem srrečanju smo novinarjempredstavili pregled našega dela v letu, ki se iztekain se dogovorili za naše sodelovanje v prihodnje.(12. december)Foto: Vesna Rečnik-Šiško


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 24<strong>ZD</strong>RAVSTVENI <strong>DOM</strong> DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR V LETU 2012* Zadnji strokovni večer <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong>, ki je bil posvečenizgorevanju, smo z<strong>dr</strong>užili s prednovoletnimsrečanjem za zaposlene. Rajalo se je do zgodnjihjutranjih ur. (14. december)Foto: Vesna Rečnik-ŠiškoOTROKE <strong>NAŠ</strong>IH ZAPOSLENIH JE OBISKAL BOŽIČEKFoto: Robert KaiserLeto je hitro naokrog in spet je napočil čas starke Zime, ko zažarijo tisočere lučke in zvezdice. Z neba naspoz<strong>dr</strong>avljajo <strong>dr</strong>obne snežinke.To je tudi čas, ko Božiček začne obiskovati pridne otroke, tiste, ki si zaslužijo, da so njegovi prijatelji. Tako jeobiskal tudi otroke članov sindikatov v zavodu.Božičkovi pomočniki palčki so vse leto opazovali otroke in si delali seznam pridnih in porednih otrok. Naseznamu je bilo veliko pridnih otrok.Obiskal jih je 9. decembra v prireditveni dvorani hotela Arena, kjer so si ogledali predstavo Juri Muri v Afriki,nato pa so ga poklicali, da jim je prinesel darila.Aleksander Jus, dipl. zn.


stran 25<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong>PRIZNANJA IN NAGRADE* Društvo medicinskih sester, babic in z<strong>dr</strong>avstvenihtehnikov je za leto 2011 podelilo srebrni znakupokojeni medicinski sestri Roziki Kačič, bivši glavnimedicinski sestri Dispanzerja za žene.* Majda Šlajmer Japelj, ustanoviteljica Kolaborativnegacentra SZO za primarno z<strong>dr</strong>avstveno nego, ki delujev <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> je prejela nagrado Zbornice – Zvezeza življenjsko delo.* Predsednik republike Slovenije <strong>dr</strong>. Danilo Türk jeodlikoval prim. Kurt Kanclerja, <strong>dr</strong>.med.spec., z Redomza zasluge na po<strong>dr</strong>očju prostovoljstva in humanitarnosti.Foto: Stanko Geruden/STA* Društvo medicinskih sester, babic in z<strong>dr</strong>avstvenihtehnikov je za leto 2012 podelilo srebrni znak VilijuHerzmanskyemu iz OE NMP.


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong> stran 26PRAZNIČNO SMO OKRASILI <strong>NAŠ</strong>E PROSTORE


stran 27<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong>PRAZNIČNO SMO OKRASILI <strong>NAŠ</strong>E PROSTOREFoto: Vesna Rečnik-Šiško


<strong>NAŠ</strong> <strong>DOM</strong> <strong><strong>ZD</strong>RAVJA</strong>ZAHVALA“IN SRCE ČLOVEŠKO SE RAZŠIRI V OBJEM, KI SEGA OD ENEGA KONCA SVETADO DRUGEGA TER VSEMU, KAR JE KADAR KOLI BILO, JE IN BO, RADOSTNO REČE: HVALA!- Iskreno se zahvaljujem Sindikatu z<strong>dr</strong>avstva in socialnega skrbstva in Z<strong>dr</strong>avstvenemu domu<strong>dr</strong>. A. <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> za izkazano pomoč, ki sem jo prejela zaradi posledic poplav. -Darinka Gole- Ni besed, ki bi lahko izrazile mojo ganjenost in hvaležnost ob izkazani pomoči, ki semjo prejela za odpravo posledic poplav s strani sindikata in od vas, <strong>dr</strong>agi sodelavci. -Irena Rojko“ Pojdi na sprehod, če ni pretemno.Nadihaj se svežega zraka, poskusi se nasmehniti.Reci prijazno besedo neznancu,če ga po naključju srečaš in je videti prijazen.Vedno živi vedenje svojega srca.Lahko poskusiš celo nekaj pravega na tej poti:objemi svojega zakonca ali ljubimca tako, kot ko sta se prvič srečala.Naj se ti nežnost prelije iz oči tako, kot Sonce toplo strmi na zemljo.Igraj se malo z otroki. Pojdi naproti prijatelju...Naz<strong>dr</strong>avi vsaki prečki na poti Evolucije,na katero si se povzpel.Zašepetaj, “Ljubim te! Ljubim te!” celemu noremu svetu.”SREČNO 2013Vesna Rečnik-Šiškoodgovorna urednicaHAFISUREDNIŠKI ODBOR:Glavni urednik: prim. asist. mag. Jernej Završnik, <strong>dr</strong>. med. spec.Odgovorna urednica: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.Svetovalec: Milan GolobE-pošta: glasilo@zd-mb.siZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>Ulica talcev 9, 2000 <strong>Maribor</strong>, tel. 02 22 86 200, faks 02 22 86 585, e-pošta: info@zd-mb.si, www.zd-mb.si

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!