12.07.2015 Views

Evalvacija razumevanja naravoslovnih (kemijskih) pojmov ...

Evalvacija razumevanja naravoslovnih (kemijskih) pojmov ...

Evalvacija razumevanja naravoslovnih (kemijskih) pojmov ...

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> (<strong>kemijskih</strong>)<strong>pojmov</strong>Eksperimentalno delo pri<strong>kemijskih</strong> vsebinah naravoslovja2. predavanjeIztok Devetak1


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong><strong>Evalvacija</strong> širši pomen – <strong>pojmov</strong>na mreţa


VREDNOTENJENA ZAKLJUČKUUČNE UREKOGNITIVNESPRETNOSTIPSIHOMOTORIČNESPOSOBNOSTIponovimoFORMATIVNOpotekaSPROTNO MEDUČNIMPROCESOMugotavljaZNANJE INRAZUMEVANJEje lahko-opisna ocena- delne prehodneštevilčne ocenedaje- USMERITVE- POZITIVNOMOTIVACIJOkaj?ocenjujemoINTERNOpredstavljazaključniizpittestiranje naVZORECTESTIRANCEVdelimoOCENJEVANJE PREVERJANJE V OŢJEM SMISLU PREVERJANJEjeVREDNOTENJEDOSEŢKOV ZDOLOČENIMIVREDNOSTMISUMATIVNOpotekaNA ZAKLJUČKUUČNEGAPROCESAugotavljaNAPREDEKUČENCAdelimoskupinskopreverjanjeobdelavarezultatovposkusnegatestiranjakdaj?EKSTERNOstopnja šolanjamaturaOBLIKOVANJETESTNIHVPRAŠANJUSTREZNESTATISTIČNEMETODEdoločimoUČITELJkako?DOSEŢKOVUČENCEV ALIUČITELJEVugotavljamoREZULTATOVNOVEMETODE DELAREZULTATOVUČNEGANAČRTAPISNO NA PAPIRJUPRAKTIČNO INDIVIDUALNOUSTNOkako?interaktivnaZ RAČUNALNIKOMpotekazbiranjeenotarazvijaV DVOJICAHpodatkovTESTsestaviEKSPERT ZASPECIFIČNOPODROČJENESTANDARDIZIRANIjeki omogočafrekvenco odgovorov teţavnost diskriminativnostNEUSTREZNANALOGAobdelavarezultatovmaturitetnegatestiranjaopredeli kotustrezaUSTREZNANALOGAsestaviSTANDARDIZIRANIustrezajoCILJEMPROGRAMAsledi oblikovanjeSPECIFIKACIJSKIHTABELuporabimozazajemaZAPOREDNOŠTEVILKO NALOGEBLOOMOVOTAKSONOMSKOKATEGORIJOVRSTO NALOGEPOGLAVJE UČNEGANAČTRA ALIKATALOGA ZNANJATESTIRANI POJMI INRELACIJE MED NJIMIdelimoALTERNATIVNANALOGASPOSOBNOSTOPAZOVANJASPOSOBNOSTIZDELAVEIZDELKOVSPOSOBNOSTEKSPERIMENTIRANJAVARNOST PRI DELU VLABORATORIJUdoseţemo zNALOGE ODPRTEGA TIPA(reševalec sam formulira odgovor;moţnih je več različnih pravilnih potido pravega odgovora)NALOGE ZAPRTEGATIPA(reševalec manipulira zdanim odgovorom)tipiIZBIRNANALOGAdelimoSKUPINSKOVODENO DELOODPRTPROBLEMdelimoizvršimozahtevazahtevaDOPOLNILNANALOGAUČITELJEVONAVODILOUČENČEVONAČRTOVANJEPRAKTIČNEGADELANALOGA KRATKIHODGOVOROVNALOGA RISANJAININTERPRETACIJESKIC, TABEL INDIAGRAMOVPROBLEMSKANALOGANALOGAPRIMERJAVE INUREJANJAPODATKOV VPODATKOVNESISTEMEESEJSKENALOGAdelimojeizbiravprašanjslediKVANTITATIVNIPROBLEMKVALITATIVNIPROBLEMZBIRANJEINFORMACIJBREZVNAPREJŠNJEPRIPRAVE(ad hoc)ZVNAPREJŠNJOPRIPRAVOIZPISNEGAIZDELKAIZVEDBAPRAKTIČNEGADELAjepotekaUTRJEVANJEDIAGNOSTIČNOpotekaMED UČNIMPROČESOMugotavlja- vzroke slabih doseţkov- neprimerno vedenje- doseţene cilje- afektivni vidikvodenjenapoveNADALJNJEPOSTOPKEDNEVNIKPRAKTIČNEGADELAvsebujePODATKIsintezaTABELA GRAF SHEME RAČUNslediINTERPRETACIJA(ANALIZA)REZULTATOVslediEVALVACIJAANALIZEREZULTATOVoblikovanjeSMISELNIHZAKLJUČKOVslediPOROČANJE O IZVEDBIPRAKTIČNEGA DELA INZAKLJUČKIHslediNALOGAPOVEZOVANJANALOGA Z ENIMPRAVILNIM ALINAPAČNIMODGOVOROMNALOGA Z VEČPRAVILNIMI ALINAPAČNIMIODGOVORINALOGA ZOVREDNOTENJEMPRAVILNIHODGOVOROVANALIZANAPAKodkrijeNAPAČNARAZUMEVANJAZAGOVORPRAKTIČNEGA DELANEPOPOLNARAZUMEVANJASLUČAJNENAPAKE


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Razlika med testom in preizkusom znanja.Kvalitativna analiza nalog: vsebinska analiza – identifikacija napačnih innepopolnih razumevanj.Kvantitativna analiza nalog: teţavnost, diskriminativnost, atraktivnost.Ocenjevanje je merjenje znanja, zato moramo zagotoviti:• Veljavnost; preizkus znanja meri res tisto kar zahtevajo cilji učnega načrta.• Zanesljivost; 2 ali 3 mesece po pisanju še enkrat učitelj oceni iste test,imena učencev pa niso znanja – primerjava ocenjevanja (razlike minimalne)in/ali izračun korelacije (r 0,9; p < 0,05).• Objektivnost; isti preizkus znanja oceni več učiteljev, imena učencev paniso znana – primerjava ocenjevanja (razlike minimalne) in/ali izračunkorelacije (r 0,9; p < 0,05).• Občutljivost; da preizkusu znanja ločuje med učenci z različnim znanjem –različno zahtevne naloge.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Kriteriji snovanja nalog za preverjanje inocenjevanje• Pri nalogah sestavljenih iz več podnalog moramo v primeruzačetne napačne rešitve v nadaljevanju upoštevati smiselnostreševanja.• Naloge navadno točkujemo s celimi števili; pri sestavljenihnalogah morajo biti točkovani tudi vsi delni pravilni odgovori.• Z vprašanji ne posegamo v intimnost učencev.• Učence moramo seznaniti z načinom reševanja posameznihvrst nalog, preden jih uvrstimo v preizkuse znanja za ocenjevanje.• Učenci morajo imeti za reševanje dovolj časa in ustreznepogoje; navadno 2x več časa kot učitelj (izbirni tip nalog).


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge objektivnega tipa; naloge zaprtega tipa ali izbirnenaloge:• naloge z enim pravilnim ali napačnim odgovoromKaj velja za spojine?Kaj ne velja za spojine?A Spojine so čiste snovi. A Spojine so čiste snovi.B Spojin ne najdemo v naravi. B Spojine najdemo v naravi.C Spojine tvorijo zmesi, ki jih ni mogoče ločiti. C Spojine tvorijo zmesi, ki jih je mogoče ločiti.Č Spojine sestavljajo enaki elementi. Č Spojine sestavljajo enaki elementi.D Spojin ne moremo razkrojiti. D Spojine lahko razkrojimo.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge objektivnega tipa; naloge zaprtega tipa ali izbirnenaloge:• naloge z ovrednotenjem trditevKatera trditev najbolje opiše spojino?A Spojine so čiste snovi, ki so sestavljene iz različnih elementov.B Spojine so čiste snovi, ki so sestavljene iz različnih elementov, vendar jih lahkorazkrojimo.C Spojin so čiste snovi. Sestavljajo jih različni elementi in jih lahko s pomočjo analizerazkrojimo na elemente.Č Spojine so čiste snovi, sestavljene iz različni elementov. S pomočjo kemijskereakcije, ki ji pravimo analiza jih lahko razkrojimo. Pri tem nastanejo različnielementi, ki so sestavljali spojino.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge objektivnega tipa; naloge zaprtega tipa ali izbirnenaloge:• alternativni tip ali odločevalne nalogeObkroţi, ali trditev drţi ali ne drţi.Le elementi so čiste snovi. DRŢI NE DRŢISpojine niso zmesi. DRŢI NE DRŢIElementi in spojine lahko tvorijo zmesi. DRŢI NE DRŢIZmes elementov lahko ločimo. DRŢI NE DRŢIZmes spojin ne moremo ločiti. DRŢI NE DRŢI


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Značilni tipi nalog za preverjanje v naravoslovju• Naloge odprtega tipa ali prostih odgovorov:(1) dopolnilne naloge,(2) naloge primerjave <strong>naravoslovnih</strong> podatkov ali sklopovpodatkov ter njihovo strukturiranje v podatkovnesisteme,(3) naloge risanja in branja skic ter diagramov,(4) naloge kratkih odgovorov,(5) naloge esejskega tipa,(6) naloge iz eksperimentalnega dela ali <strong>pojmov</strong>ni problemiali kar problemi ter(7) računske naloge ali kvantitativni problemi.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge odprtega tipa ali prostih odgovorov:• naloge primerjave <strong>naravoslovnih</strong> podatkov alisklopov podatkov ter njihovo strukturiranje vpodatkovne sistemeS pomočjo <strong>pojmov</strong>ne mreţe pojasni fotosintezo in dihanje rastlin.- Učenčeva gradnja <strong>pojmov</strong>nih mreţ na osnovi nabora <strong>pojmov</strong>, analize teksta ali znanja.- <strong>Evalvacija</strong> <strong>pojmov</strong>ne mreţe:- Kot celota, le posamezni del- Primerjava z učiteljevo mrežo- Vrednotenje: lahko zelo poljudno; sledimo pa: (1) deleţ smiselno vključenih <strong>pojmov</strong>(kaže poznavanje <strong>pojmov</strong> področja), (2) število ustreznih povezav, (3) razvejanost mreţe- ustrezna hierarhija, (4) število horizontalnih in vertikalnih povezav (kaže razumevanjesorodnosti <strong>pojmov</strong> znotraj področja in poznavanje primerov za te pojme), in (5)pravilnost kriterijev po katerih so pojmi povezani med seboj (kaže razumevanje splošnihzakonitosti in pravil področja).


I. Devetakvišina pene2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge odprtega tipa ali prostih odgovorov:• naloge risanja in branja skic ter diagramovNa histogramu so podani rezultati meritev višine pene, po stresanju z milnico,različnih vzorcev vode. Odgovori na vprašanja.76,86 5,35432100,2vzorec A vzorec B vzorec C vzorec DKatera voda je najbolj trda? ______Katera voda ne vsebuje veliko kalcijevega hidrogenkarbonata? ______Katere vode ni potrebno mehčati? ______2


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge odprtega tipa ali prostih odgovorov:• naloge kratkih odgovorovKaj je spojina? _______________________________________________Kaj je element? _______________________________________________Kako imenujemo kemijsko reakcijo pri kateri iz elementov nastane spojina? ________


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge odprtega tipa ali prostih odgovorov:• naloge esejskega tipaPojasni, zakaj imamo v Sloveniji trdo vodo.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge odprtega tipa ali prostih odgovorov:• naloge iz eksperimentalnega dela ali <strong>pojmov</strong>niproblemi ali kar problemiIzvedli smo poskus, pri katerem smo skozi brezbarvno tekočino spustili električni tok. Vdve epruveti smo ujeli dva brezbarvna plina. V prvo epruveto, s plinom A, smo dalitlečo trsko. Ta je zagorela. V drugo epruveto, s plinom B, kjer je bilo tega plina enkratveč, pa gorečo trsko. Trska je ugasnila, pri tem pa smo slišali pok. Stene epruvete sose orosile.Odgovori na vprašanja.Kateri plin smo dokazali v epruveti A?Katera snov je nastala pri dokazu plina v epruveti A?Kateri plin smo dokazali v epruveti B?Katera snov je nastala pri dokazu plina B?Kako imenujemo kemijsko reakcijo pri kateri sta nastala plina?Kako imenujemo kemijsko reakcijo, ki je potekla v epruveti B?____________________________________________________________


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Naloge odprtega tipa ali prostih odgovorov:• računske naloge ali kvantitativni problemiImeli smo 10 g zmesi kuhinjske soli in mivke. Izvedli smo ločevanje te zmesi. Stehtaliste filtrirni papir in tehta 1 g. Po ločevanju zmesi ste stehtali suh filtrirni papir zostankom. Tehtnica kaţe 4 g. Koliko natrijevega klorida in koliko mivke je v zmesi?


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Avtentične naloge - naloge aktivnega učenja• so realistične• omogočajo prenos, integracijo, sintezo in aplikacijo usvojenega znanja zzbiranjem, razvrščanjem, urejanjem podatkov, z raziskovanjem realnihsituacije• so problemsko zasnovane, zahtevajo uporabo različnih pristopov zbiranjapodatkov in interpretiranja in kritičnega vrednotenja rezultatov terpredstavljanja doseţkov• reševanje dolgotrajno• spodbujajo razmišljanje o alternativnih rešitvah• zahtevajo nenehno povratno informacijo in skupno (učitelj-učenec) določanjekriterijev preverjanja doseţkov• učencu prepuščajo odgovornost snovanja načrta in izvedbo• spodbujajo posameznikovo ustvarjalnost in inovativnost ter sodelovanje vraziskovalnem timu


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Kriteriji avtentičnosti nalog• Naloga učence z dejavnostmi postavlja v realno situacijo.• Učenci imajo na začetku celoten pregled nad nalogo.• Pomembne so povratne informacije.• Pomembno je učenčevo predznanje in individualizacija pridobivanja znanja.• Vsestranski razvoj učenca: kognitivni, socialni, emocionalni, metakognitivni.• Učencu so jasna pričakovanja.• Spodbuja k reševanju novih problemskih situacij.• Spodbujanje k pridobivanju kompleksnejšega znanja.• Spodbuja vseţivljenjsko izobraţevanje.• Pomembno je delo z viri.• Specifični izdelki imajo velik pomen, kot rezultat naloge.• Naloga je zastavljena procesno in dolgoročno.• Učitelj “odra”, spodbuja in usmerja k cilju, učencu prepušča odgovornost zalastno učenje, omogoča učencu soustvarjanje učnega procesa.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Primer avtentične nalogeV vaši raziskovalni skupini ugotovite kakšna je kvaliteta vode v našem krajuin kateri so vzroki za stanje kakršno je. Pri tem zasnujte načrt raziskave injo izvedite. Rezultate raziskave boste predstavili na naravoslovnem dnevustaršem in ţupanu.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Avtentične naloge za preverjanje in ocenjevanjeznanja• Avtentično preverjanje je neposredno opazovanje učencev priizvajanju dejavnosti povezane z avtentično nalogo – opazovanje vakciji.• Zagotavljanje veljavnosti in zanesljivosti avtentičnega preverjanja– opisni kriteriji so pomembni za preverjanje realizacije načrtovanihučnih ciljev.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>vrednotenje ovrednotitizaključitipresoditiBloomove kognitivnekategorijesintezaureditisestavitiplaniratinarediti• Uporaba glagolov• Pomoč pri pripravi nalog za evalvacijoznanja – v vprašanju uporabimo glagoleposamezne kognitivne kategorijeuporabaanalizauporabitiizračunatiopisatirešitirazvrstitiprimerjatitestiratirazumevanjerazloţitiureditirazvrstitizdruţitiznanjeoznačitipoimenovatinaštetiponovitiureditirazvrstitidefinirati


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong><strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>Snovanje pisnega preizkusa znanja• Osnova je specifikacijska tabela.Št.nalogePreverjani pojmiTip nalogeKognitivnastopnjaNaloga1 SpojinaObjektivni tip -naloge z enimpravilnim alinapačnimodgovoromRazumevanjeKaj velja za spojine?A Spojine so čiste snovi.B Spojin ne najdemo v naravi.C Spojine tvorijo zmesi, ki jih nimogoče ločiti.Č Spojine sestavljajo enakielementi.D Spojin ne moremo razkrojiti.2 … … … …3 … … … …• Izračun merskih karakteristik preizkusa znanja in posameznihnalog.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloEKSPERIMENTALNE METODE (laboratorijsko-eksperimentalne,raziskovalne metode)• EKSPERIMENT ALI POSKUS pomeni načrtno povzročanje nekega pojavaz namenom, da bi ga preučevali; manipuliranje neodvisnih spremenljivk inodkrivanje vpliva tega manipuliranja na odvisno spremenljivko; objektivno,zanesljivo, ponovljivo zbiranje podatkov.Tehnike: uporaba različnih raziskovalnih postopkov in tehnik.• NAČRTNO OPAZOVANJE je sistematično opazovanje nekega pojava brezposeganja v situacijo.Tehnike: uporaba različnih postopkov opazovanja.• PRAKTIČNO DELO je delo učitelja in učencev s konkretnimi predmeti.Tehnike: izdelava predmetov, preizkušanje aparatur, modeliranje, sestavljanje inrazstavljanje, rezanje in lepljenje, ….


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno delo• Eksperimentalno delo – organizacija z vidika izvedbe• Demonstracijsko eksperimentalno delo• Sodelovalno eksperimentalno delo – delo v parih ali skupinah• Individualno eksperimentalno delo• Eksperimentalno delo – organizacija z vidika pristopa• Vodeno eksperimentalno delo• Nevodeno eksperimentalno delo – raziskovalni pristop• Didaktični sistemi – zajemajo poleg ostalih metod inoblik dela tudi eksperimentalno metodo; v naravoslovjuzaţeleni pristopi• Projektno delo• Delo na terenu• Timsko delo


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloCilji eksperimentalnega dela• lajšanje <strong>razumevanja</strong> in učenja <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>• pridobivanje občutka za naravoslovne pojave - navajanje naopazovanje pojavov• obdelave in predstavitve opaţanj in podatkov - vrednotenjerezultatov, oblikovanje posplošitev in modelov• pridobivanje izkušenj pri zasnovi in vodenju raziskave - razvijanjespretnosti samostojnega načrtovanja in oblikovanja eksperimenta• učenje laboratorijskih spretnosti - urjenje ročnih spretnosti innatančnosti• usvajanje eksperimentalnih tehnik in metod• navajanje na upoštevanje navodil in varnostnih ukrepov• razvijanje socialnih spretnosti, vzgajanje za delo v raziskovalnihskupinah• razvijanje kritičnega mišljenja in kreativnosti• spodbujanje radovednosti in motivacija učencev za učenjenaravoslovja


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno delo Pomen časovne komponente eksperimentalnega pouka –pouk v dveh šolskih urah• Čas je eden izmed odločujočih faktorjev, ki vplivajo na uspeheksperimentalnega dela. Dovolj časa za temeljito pripravo, razgovor in preverjanje potrebnegapredznanja pred začetkom eksperimenta. Dovolj časa za izvedbo eksperimenta. Dovolj časa za razgovor, analizo rezultatov in evalvacijo po zaključenemeksperimentalnem delu.Pomen medpredmetnega načrtovanja eksperimentalnegadela• Izbor takih poskusov, kjer učenci povezujejo npr. kemijske, fizikalne inbiološke pojmeOrganizacija eksperimentalnega dela• Prilagajanje razpoloţljivim materialnim pogojem; vnaprejšnja nabavazadostne količine ustreznih potrebščin.• Vključitev eksperimentalnega dela v letni delovni načrt (priprava tabele -odločitev števila eksperimentov,načina izvedbe, naslovov eksperimentov,usvojenih <strong>pojmov</strong>.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloEksperimentalno delo• Dejavnosti učitelja• Izbor eksperimenta glede na cilje učnega načrta.• Izbor načina izvedbe eksperimenta in priprava delovnih listov zaučence (pomen delovnih listov za demonstracijske poskuse).• Izvedba ali nadzor izvedbe, če delajo učenci poskus(spodbujanje dejavnosti učencev).• Oblikovanje sklepov ali pregled delovnih listoveksperimentalnega dela učencev.• Dejavnosti učenca• Izvedba ali spremljanje izvedbe poskusa.• Izpolnjevanje delovnih listov.• Analiza povratne informacije.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPriprava delovnih listov• Delovni list za učenca• naslov poskusa – zanimiv za učence• namen poskusa – povezan s cilji iz učnega načrta• potrebščine – seznam pribora in kemikalij• teoretske osnove eksperimenta• delo po stopnjah• zaščita (pomoč varnostnih listov)• opažanja in sklepi – v obliki tabele• skica aparature• ravnanje z odpadki (pomoč varnostnih listov)• vprašanja in naloge• Navodila za učitelja• isti deli kot v delovnem listu za učenca – dodane rešitve• umestitev eksperimenta v učni načrt predmeta• smernice in kriteriji preverjanja znanja pridobljenega prieksperimentalnem delu


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloVarnostni listi• Varnostni list je dokument, ki vsebuje varnostne podatke odoločeni snovi oz. kemikaliji.• Za vsako snov, ki jo uporabljamo v laboratoriju bi morali imetivarnostne liste.• Upoštevamo informacije iz varnostnega lista pri delu z določenosnovjo pri pouku.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPrimer varnostnega lista za vodikov peroksid


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPrimer varnostnega lista za vodikov peroksid


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPrimer varnostnega lista za vodikov peroksid


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPrimer varnostnega lista za vodikov peroksid


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPrimer varnostnega lista za vodikov peroksid


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPrimer varnostnega lista za vodikov peroksid


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPrimer varnostnega lista za vodikov peroksid


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPrimer varnostnega lista za vodikov peroksid


Eksperimentalno deloOznake za nevarne snoviGHS (Globally Harmonized System ofClassification and Labeling of Chemicals)1. 2. 3. 4. 5.6. 7. 8. 9.1. Oznaka za jedko snov.2. Oznaka za eksplozivno snov.3. Oznaka za okolju nevarno snov.4. Oznaka za oksidativno snov.5. Oznaka za akutno strupeno snov.6. Oznaka za plin pod tlakom.7. Oznaka za rakotvorno, mutageno oz. snov strupeno zarazmnoţevanje.8. Oznaka za vnetljivo snov.459. Oznaka za akutno nevarnost.


Eksperimentalno deloV laboratoriju so najpogostejši vzroki nesrečnaslednji:• Razlitje kemikalij iz poškodovanih steklenic.• Poškodovana steklovina in steklenice s kemikalijami, kjerse uporabniki lahko poreţejo.• Izhajanje plinov iz aparatur, kar lahko povzroči eksplozijein poţare.• Reakcije, ki uidejo našemu nadzoru.• Neprimerno skladiščene kemikalije.• Neprimerno rokovanje s kemikalijami, kar lahko povzročipoţare, eksplozije in poškodbe izvajalcev poskusov.Nepravilno odstranjevanje odpadnih in starihkemikalij onesnažuje okolje.46


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloIzvedba eksperimentalnega dela• Razvijanje spretnosti rokovanja s priborom.• Razvijanje občutka za varno delo.• Razvijanje sposobnosti OPAZOVANJA kontroliranih <strong>naravoslovnih</strong>procesov – sposobnost določanja spremenljivk in konstant – prikazmakroskopske ravni <strong>pojmov</strong>; submikroskopska ni poudarjena;simbolna se nanaša le na grafične prikaze rezultatov in različnesheme.• Razvijanje sposobnosti SKLEPANJA iz opaţanj pri poskusu.• Oblikovanje kvalitetnejših kognitivnih povezav v dolgotrajnemspominu učenca z njegovo lastno aktivnostjo (rokovanje,opazovanje, sklepanje).• Razvijanje sposobnosti reševanja problemov- navodila za delo nisonatančno strukturirana.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloKontrola spremenljivk• Konstanta - temperaturaradiatorja• Neodvisna spremenljivka -vrsta snovi – čokolada, maslo• Odvisna spremenljivka - častaljenjaMakroskopska raven


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloOdvisnost med neodvisno inodvisno spremenljivkopredstavimo grafičnoSimbolna ravenSklepanja iz rezultatovposkusa


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloPreverimo razumevanjeodnosa med spremenljivkamanjihove kontroleSklepanje iz rezultatovprejšnjega poskusa


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloKontrola spremenljivk• Določanje trdote vode z milnico – vzorčne vode od A do DA B C DNeodvisna spremenljivka: vrsta vzorčne vodeOdvisna spremenljivka: višina peneKonstante: prostornina vode, prostornina milnice, sestava milnice,število tresljajev, moč stresanja, premer epruvete


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno deloMikroeksperimenti• Mikroeksperimentiranje imenujemo tistolaboratorijsko dejavnost, ki omogočaizvajanje poskusov z nekaj miligrami alikapljicami reagentov.• Zaradi majhnih količin kemikalij jepotrebna tudi drugačna -mikrolaboratorijska oprema.ja majhna, poceni in pogosto pribor iz umetnihmas, ki je uporaben za sestavljanje različnihaparatur.profesor pa lahko svojo kreativnost izrazi tuditako, da sam izdela potreben laboratorijskiinventar ali pa pustijo učencem, da samiizdelajo potrebne aparature, ki so lahko zamikroeksperimente zelo preproste.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno delo+_Mikroeksperimenti• Učenci delajo samostojno ali v parih.• Niso nevarni, ker delamo z malo snovi; zaradi manjših količin potrebnih novi lahko veliko skladiščenadomestimo z manjšimi; pridobimo prostor in ga uporabimo za druge namene.• So poceni (porabimo malo snovi, uporaba pripomočkov, iz vsakdanjega ţivljenja); ker kupimo manjšekoličine kemikalij, nam te ne zastarijo, zato imamo manj odpada.• Mikrolaboratorij omogoča večjo moţnost ekonomične uporabe večjega števila različnih kemikalij(predvsem določenih kovin: svinec, berilij, rubidij, paladij, platina), ki so sicer zelo drage.• Z uporabo mikrokoličin reagentov se količina odpadkov zmanjša tudi za 80 %. Zaradi manjših količin jevečja moţnost recikliranja. Malo odpadkov - ne obremenjujejo okolja.• Najpomembnejšo steklovino lahko spravimo v samo en kovček in s tem pridobimo veliko prostora vlaboratorijskih omarah. Komplete kovčkov si lahko različni učenci v različnih razredih delijo, kar zopetpomeni varčevanje.• Veliko manj steklovine se razbije, saj je debelina stekla v odvisnosti od mase predmeta večja.• Majhni deli aparature so med seboj stabilnejše povezani, in s tem se zmanjša moţnost sesutjaaparature med izvajanjem poskusa.• Ugotovili so, da uporabniki rokujejo z manjšim laboratorijskim inventarjem previdneje.• V kratkem času naredimo lahko veliko poskusov.• Niso primerni za demonstracije.• Ne moremo izvajati vseh poskusov na tak način.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> eksperimentalnega delaVrednotenje posebnih kompetenc učencev:Eksperimentalne veščineUčenci zanjo:• načrtovati poizkuse, ovrednotiti metode ter predlagati moţneizboljšave,• spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in merjenja,• razloţiti in ovrednotiti eksperimentalna opazovanja in podatketer jih interpretirati,• uporabljati tehnike laboratorijskega dela ter pripomočke inaparature.Kriteriji za ocenjevanje eksperimentalnega delaodnos do dela, samostojnost, varnost pri delusposobnost za načrtovanje,sposobnost za opazovanje, natančnostsposobnost za interpretacijo.


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> eksperimentalnega dela• Načrtovanje poskusa pisni del• opis poskusa• načrtovanje opazovanja• določitev spremenljivk in konstant• Samostojnost opazovanje• samostojnost pri branju navodil in izvedbi vaje• potreba po pomoči in nasvetih učitelja• potreba po učiteljevem spodbujanju• Varnost pri delu opazovanje• upoštevanje navodil za varno delo• Natančnost in spretnost opazovanje• upoštevanje navodil za izvedbo vaje• spretnost pri rokovanju s priborom• urejenost delovnega mesta• upoštevanje predvidenega časa• čiščenje pribora in delovnega mesta


I. Devetak2. predavanje – <strong>Evalvacija</strong> <strong>razumevanja</strong> <strong>naravoslovnih</strong> <strong>pojmov</strong>; Eksperimentalno deloEksperimentalno delo<strong>Evalvacija</strong> eksperimentalnega dela Minimalni standardi znanja (pogoji za ocenjevanje znanja)• Sodeluje v skupini z boljšimi učenci pri izvajanju eksperimentov.• Zna z besedami opisati eksperimentalna opaţanja in jih predstavitiv vnaprej pripravljeni tabeli.• Pozna osnovna načela varnega dela s snovmi.Temeljni standardi znanja (na njih temelji ocenjevanje znanja)1. raven• Izvaja eksperimente po navodilih.• Ureja podatke v tabele ob pomoči učitelja.2. raven• Samostojno izvaja eksperimente po navodilih.• Samostojno beleţi rezultate, jih predstavi v primerni obliki in postavljazaključke.3. raven• Zna ob pomoči učitelja voditi skupino.• Samostojno beleţi rezultate, jih predstavi v primerni obliki, postavljahipoteze in jih zna preveriti (z literaturo ali dodatnimi poskusi).• Zna povezati zaključke s teorijo.


Vrednotenje eksperimentalnega delaPODROČJEPREVERJANJAOpisni kriteriji preverjanja znanja (oblikovanje povratne informacije učencu)- med učenčevim eksperimentalnim delom (za vsakega učenca svoja tabela; označimoustrezno polje, npr. s kljukico)PODPODROČJEPREVERJANJAOPISNIKI (kriteriji)1. slabo 2. dobro 3. zelo dobroIZVAJANJEPOSKUSAIme in priimek:_____________Upoštevanje splošnihnavodil in navodil zavarno delo in ravnanjez odpadkiSpretnosti pri izvajanjuposkusa- slabo bere in sledinavodilom poskusa- ne upošteva učiteljevihustnih navodil- ne upošteva navodilvarnega dela in ravnanja zodpadki- pri eksperime. je v več kotpolovici stopenj nespreten- pri izvajanju poskusapreskoči največ eno stopnjo- z več kot enimpripomočkom ne ve kaj bi- dobro bere in sledinavodilom poskusa- upošteva ustna navodilaučitelja- varno dela in pravilnoravna z odpadki- pri eksperime. je v največpolovici stopenj nespreten- pri izvajanju poskusapreskoči največ enostopnjo- z največ enimpripomočkom ne ve kaj bi- natančno bere in sledinavodilom poskusa- kakšno stopnjo delaizboljša- upošteva ustna navodilaučitelja- varno dela in pravilnoravna z odpadki-pri eksperime. je spreten- izvajanje poskusa jesistematično- pozna vse pripomočke;brez večjih napak rokuje zlab. InventarjemSodelovanje v skupini- ne sodeluje v skupini- moti ostale člane- prispevek je minimalen- opravlja le manj zahtevnadela v skupini (npr. pomivalab. Inventar, beleţipodatke …)- aktivno sodelovanje- organizira delo- vodi delo drugih57- opravlja zahtevnejšedelo


Vrednotenje eksperimentalnega delaOpisni kriteriji preverjanja znanja (oblikovanje povratne informacije učencu)- med učenčevim eksperimentalnim delom (za vsakega učenca svoja tabela; označimoustrezno polje, npr. s kljukico)PODROČJEPREVERJANJAPODPODROČJEPREVERJANJAOPISNIKI (kriteriji)1. slabo 2. dobro 3. zelo dobroZAPISNIK OEKSPERIMENTA.DELUIme in priimek:_____________Opaţanja- nekatera bistvenamanjkajo- opisana; nenatančno,zelo pomanjkljivo inneurejeno(trdna snov; spremembabarve)- zapisana le bistvena- opisana; pomanjkljivoali neurejeno(mehurčki; oborina;sprememba barve,vijolična raztopina)- zapisana so vsaopisana; natančno,urejeno, sistematično- zapisana tudi manjočitna, vendarpomembna(veliko mehurčkov, nadraztopino ni videti plina;veliko svetlomodreoborine; iz brezbarvenraztopine nastanevijolična raztopina)58


Vrednotenje eksperimentalnega delaOpisni kriteriji preverjanja znanja (oblikovanje povratne informacije učencu)- med učenčevim eksperimentalnim delom (za vsakega učenca svoja tabela; označimoustrezno polje, npr. s kljukico)PODROČJEPREVERJANJAPODPODROČJEPREVERJANJAOPISNIKI (kriteriji)1. slabo 2. dobro 3. zelo dobroZAPISNIK OEKSPERIMENTA.DELUIme in priimek:_____________Sklepanja- ni oblikovanih sklepov- pomanjkljivi, slaboformulirani, neustreznoznanje(oborina, potekla jenevtralizacija, atomi soreagirali v raztopini)- so smiselni invsebinsko ustrezni- nekateri nenatančni- temeljijo le na deluopaţanj(nastane plin; nastala jetrdna snov; potekla jereakcija nevtralizacijemed ioni v raztopinikisline in baze)- upoštevana vsaopaţanja- izraţeno dobro znanje(v vseh primerih jepotekla reakcija med ioniv raztopini reaktantov;nastal je brezbarvni plin,ogljikov dioksid; modratrdna snov, bakrovhidroksid in potekla jenavtralizacija medoksonijevimi (raztopinakisline) in hidroksidnimiioni (raztopina baze), pritem je nastala voda)59


Vrednotenje eksperimentalnega delaOpisni kriteriji preverjanja znanja (oblikovanje povratne informacije učencu)- med učenčevim eksperimentalnim delom (za vsakega učenca svoja tabela; označimoustrezno polje, npr. s kljukico)PODROČJEPREVERJANJAPODPODROČJEPREVERJANJAOPISNIKI (kriteriji)1. slabo 2. dobro 3. zelo dobroZAPISNIK OEKSPERIMENTA.DELUIme in priimek:_____________Simbolni zapis- ni zapisa enačbereakcije- zapis neurejeneenačbe reakcije brez/znapačnimi agregatnimistanjiCuSO 4 + 2 NaOH(s) Cu(OH) 2 (l) + NaSO 4- zapis pomanjkljiveenačbe reakcijeCuSO 4 (aq) + Cu(OH) 2 (s) +NaSO 4 (aq)- zapis neurejeneenačbe reakcije zustreznimi agregatnimistanjiCuSO 4 (aq) +NaOH(aq) Cu(OH) 2 (s) +Na 2 SO 4 (aq)- zapis urejene enačbereakcije brez agregatnihstanjCuSO 4 + 2 NaOH Cu(OH) 2 + 2 Na 2 SO 4- zapis enačbe reakcije vionski obliki z ustreznimiagregatnimi stanjiCu 2+ (aq)+ SO2–4 (aq) + 2Na + (aq) + 2 OH – (aq) Cu(OH) 2 (s)+ 2 SO2–4(aq) + 2 Na + (aq)- zapis delne enačbereakcije v ionski obliki zustreznimi agregatnimistanjiCu 2+ (aq) + 2 OH – (aq) Cu(OH) 2 (s)- zapis urejene enačbereakcije z ustreznimiagregatnimi stanjiCuSO 4 (aq) + 2NaOH(aq) 60Cu(OH) 2 (s) + 2Na 2 SO 4 (aq)


Vrednotenje eksperimentalnega dela Kriteriji ocenjevanja znanja; opisnike preverjanja znanja spremenimo vocenjevalne kriterije.PODROČJEOCENJEVANJAPODPODROČJEOCENJEVANJADOSEŢENI OCENJEVALNI KRITERIJI0 - 2 točke 3 – 4 točk 5 – 6 točkZAPISNIK OEKSPERIMENTA.DELUIme in priimek:_____________Simbolni zapis- ni zapisa enačbereakcije (0 T)- zapis pomanjkljiveenačbe reakcije (1 T)CuSO 4 (aq) + Cu(OH) 2 (s) +NaSO 4 (aq)- zapis neurejeneenačbe reakcije brez/znapačnimi agregatnimistanji (2 T)CuSO 4 + 2 NaOH(s) Cu(OH) 2 (l) + NaSO 4- zapis urejene enačbereakcije brez agregatnihstanj (3 T)CuSO 4 + 2 NaOH Cu(OH) 2 + 2 Na 2 SO 4- zapis neurejeneenačbe reakcije zustreznimi agregatnimistanji (4 T)CuSO 4 (aq) +NaOH(aq) Cu(OH) 2 (s) +Na 2 SO 4 (aq)- zapis urejene enačbereakcije z ustreznimiagregatnimi stanji (5 T)CuSO 4 (aq) + 2NaOH(aq) Cu(OH) 2 (s) + 2Na 2 SO 4 (aq)- zapis enačbe reakcije vionski obliki z ustreznimiagregatnimi stanji (6 T)-Cu 2+ (aq)+ SO 42–(aq) +2 Na + (aq) + 2 OH – (aq) Cu(OH) 2 (s)+ 2 SO 42–(aq) + 2 Na + (aq)- zapis delne enačbereakcije v ionski obliki zustreznimi agregatnimistanji (6 T)Cu 2+ (aq) + 2 OH 61– (aq) Cu(OH) 2 (s)


Vrednotenje eksperimentalnega delaKriteriji ocenjevanja znanja; zbirnik ocenjevalnih rezultatovIME IN PRIIMEKUpoštevanjesplošnih navodilin navodil zavarno delo inravnanje zodpadkiSpretnostipriizvajanjuposkusaSodelovanjev skupiniOpaţanjaSklepanjaSimbolnizapisŠTEVILOTOČK(skupnošt. točk);% /OCENADEVETAK Iztok 28 (31)…0 1 2 3 4 5 0 1 2 3 4 0 1 2 3 40 1 2 34 5 60 1 2 34 5 60 1 2 34 5 690,3% / 5……Splošni kriterij: 100 % - 89 % odl (5) Konkretno 31 – 28 odl (5)88 % - 75 % pd (4) točkovanje: 27 – 23 pd (4)74 % - 61 % db (3) 22 – 19 db (3)60 % - 50 % zd (2) 18 – 15 zd (2)< 50 % nzd (1) < 15 nzd (1)62

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!