stroji, orodje, naprave in pripomočki pri tehniki in tehnologiji v ...

POVZETEKUčni načrt Tehnike in tehnologije (TIT) v devetletni osnovni šoli obsega poznavanjestrojev, orodij, naprav in pripomočkov ter njihovo pravilno uporabo. Diplomsko delopredstavlja stroje, orodje, naprave in pripomočke, ki so potrebni za izvedbo praktičnegapouka TIT. Podan je pregled strojev, orodij, naprav in pripomočkov, ki jih učenci lahkouporabljajo pri praktičnem delu pouka TIT po posameznih razredih. Pregled je podantudi za stroje, orodja, naprave in pripomočke, ki jih lahko uporablja le učitelj zapripravo gradiva.V učbenikih za TIT se pojavljajo različni izrazi za isti stroj, orodje, napravo alipripomoček. V delu je predstavljen pregled uporabljenih izrazov in izmed njih izbrannajprimernejši, v skladu s stroko. Opisani so stroji, orodja, naprave in pripomočki ternjihovi značilni obdelovalni postopki. Za varno izvedbo praktičnega pouka so nujnopotrebni tako ustrezno opremljeni prostori kot zagotovljena brezhibnost strojev, orodij,naprav in pripomočkov. Podana so varnostna priporočila in navodila ter seznamvarnostne opreme, ki jo moramo uporabljati pri delu. Diplomsko delo vsebuje tudipriporočila pri nakupu strojev.Predvsem je pomembno, da učenci ne uporabljajo strojev, orodij, naprav inpripomočkov, ki zanje niso varni in jih lahko uporablja le učitelj.KLJUČNE BESEDE:Tehnika in tehnologija, stroji, orodje, naprave, pripomočki, učni načrt, varno delo.I

Machinery, tools, instruments and equipment inthe Design and Technology at Primary schoolSUMMARYBasic knowledge of machinery, tools, instruments and equipment together with theirproper use is part of the Design and Technology (D&T) study curriculum in Primaryschools. This thesis presents various machinery, tools, instruments and equipmentneeded for the practical part of D&T. A review of machinery, tools, instruments andequipment used by pupils in the practical part of the D&T curriculum, is presentedaccording to pupils’ grade. A review of machinery, tools, instruments and equipmentmeant for use only by teachers to prepare materials for pupils, is also presented in thethesis.Various terms are used in different D&T course books for the same machinery, tools,instruments and equipment. This thesis offers an overview of the terms used and themost appropriate one is chosen in accordance with experts from the respective fields.Machinery, tools, instruments and equipment are examined together with their typicalworking techniques and procedures. In order to ensure safety during practical lessons,workrooms must be adequately equipped and all machinery, tools, instruments andequipment used must be faultless. This thesis offers safety recommendations andinstructions as well as a list of safety equipment that should be used while working.Recommendations for purchasing machinery are also offered.Most of all it is important that pupils do not use machinery, tools, instruments andequipment, which are not safe for them to use and should only be used by teachers.KEY WORDS:Design and technology, machinery, tools, instruments, equipment, curriculum, safety.II

KAZALO VSEBINE1 UVOD ...................................................................................................................................................... 11.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ...................................................................... 11.2 NAMEN IN CILJI NALOGE ............................................................................................................. 11.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA .................................................................................. 21.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ .................................................................................. 32 PRAKTIČNO DELO PRI POUKU TIT ............................................................................................... 52.1 PROSTORI ZA POUK TIT ................................................................................................................ 52.1.1 Univerzalna delavnica ...................................................................................... 52.1.2 Strojni del ......................................................................................................... 62.1.3 Prostor za toplotno obdelavo ........................................................................... 62.1.4 Kabinet za tehnično in likovno vzgojo ............................................................ 72.2 ORODJE ZA POUK TIT .................................................................................................................... 72.2.1 Ročno orodje za učitelja za pripravo dela ........................................................ 72.2.2 Ročno orodje za učence v 6. razredu ............................................................... 82.2.3 Ročno orodje za učence v 7. razredu ............................................................... 92.2.4 Ročno orodje za učence v 8. razredu ............................................................. 102.3 STROJI IN NAPRAVE ZA POUK TIT ........................................................................................... 102.3.1 Stroji, naprave za učitelja za pripravo dela .................................................... 102.3.2 Stroji, naprave za učence v 6. razredu ........................................................... 112.3.3 Stroji, naprave za učence v 7. razredu ........................................................... 112.3.4 Stroji, naprave za učence v 8. razredu ........................................................... 122.4 PRIPOMOČKI ZA POUK TIT ........................................................................................................ 122.4.1 Pripomočki za učence v 6. razredu ................................................................ 132.4.2 Pripomočki za učence v 7. razredu ................................................................ 132.4.3 Pripomočki za učence v 8. razredu ................................................................ 142.5 VARNOST PRI DELU IN OSEBNA VAROVALNA OPREMA ................................................... 142.6 ORGANIZACIJA DELOVNEGA MESTA ..................................................................................... 153 TERMINOLOŠKO USKLAJEVANJE .............................................................................................. 193.1 POIMENOVANJE ROČNEGA ORODJA ...................................................................................... 193.2 POIMENOVANJE STROJEV IN NAPRAV ................................................................................... 223.3 POIMENOVANJE PRIPOMOČKOV ............................................................................................. 244 ROČNO ORODJE ................................................................................................................................ 274.1 DLETO ............................................................................................................................................ 284.2 KLADIVO ....................................................................................................................................... 314.3 KLEŠČE .......................................................................................................................................... 364.4 KLJUČ ............................................................................................................................................. 384.5 LUKNJAČ ....................................................................................................................................... 404.6 NOŽ ................................................................................................................................................. 424.7 OBLIČ.............................................................................................................................................. 444.8 PILA, RAŠPA .................................................................................................................................. 474.9 ROČNA ŽAGA ................................................................................................................................ 494.10 SPAJKALNIK ............................................................................................................................... 534.11 ŠILO ............................................................................................................................................... 564.12 ŠKARJE ......................................................................................................................................... 574.13 VIJAČ ............................................................................................................................................ 605 STROJI IN NAPRAVE ........................................................................................................................ 635.1 BRIZGALKA ELEKTRIČNA ......................................................................................................... 645.2 BRUSILNI STROJ ........................................................................................................................... 665.3 BRUSILNI STROJ Z BRUSILNIMA PLOŠČAMA, ZA KOVINE ................................................ 70III

AKRONIMI IN OKRAJŠAVEV diplomskem delu smo uporabili naslednje okrajšave:TIT Tehnika in tehnologijaDZS Državna založba SlovenijeTZS Tehniška založba SlovenijeSSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezikaCE Evropska skladnost (Conformité Européene)EPS Ekspandirani polistirenV

1 UVODUčenci pri predmetu tehnika in tehnologija (TIT) uporabljajo različno orodje,pripomočke in nekatere stroje. Z uporabo le teh, rešujejo preproste tehnične intehnološke probleme in ob tem razvijajo delovne spretnosti, navade in sposobnosti.Učitelj mora poskrbeti, da je nabor orodij in delovnih operacij, ki jih učenec uporablja,prilagojen njegovi starosti in sposobnostim, tako da je delo varno in vodi k zastavljenimvzgojno-izobraževalnim ciljem.1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMAV diplomski nalogi bomo predstavili pripomočke, orodja in stroje, ki so varni inprimerni za uporabo v osnovni šoli. Izhajali bomo iz učnega načrta [1]. Povedali bomo,kdaj se učenci seznanijo s posameznim orodjem in podali navodila za zagotavljanjevarnosti pri delu. Opozorili bomo na slabo stanje na slovenskih osnovnih šolah, sajvečina šol nima normalnih delovnih pogojev za izvedbo praktičnega pouka pri predmetuTIT. Za varnost je slabo poskrbljeno, saj šole nimajo niti osebnih zaščitnih sredstev,niso podana navodila za pravilno in varno uporabo strojev, orodij, naprav inpripomočkov. Poleg tega na tem področju ni usklajene terminologije, saj se za imenastrojev, orodij, naprav in pripomočkov uporabljajo različna poimenovanja celo znotrajšolske literature.1.2 NAMEN IN CILJI NALOGENamen diplomske naloge je analizirati problem neusklajene terminologije, slabihmaterialnih ter varnostnih pogojev in podati njegovo rešitev. Izpostavili bomonevarnosti pri delu s specifičnimi stroji, orodji in napravami pri pouku TIT ter podalirešitve na področju pravilne uporabe učencem ustreznih orodij in strojev. Podali bomovarnostna priporočila za uporabo strojev, orodij, naprav in pripomočkov.1

Z diplomskim delom želimo predstaviti stroje, orodje, naprave in pripomočke, ki sopotrebni za izvajanje pouka pri predmetu TIT. V [2] je bilo ugotovljeno, da so učilnicepomanjkljivo opremljene, učenci imajo premalo delovnega prostora. Zato bomozapisali, kakšne so prostorske zahteve za izvajanje pouka TIT. Skladno z veljavnimučnim načrtom bomo podali stroje, orodje, naprave in pripomočke, ki jih uporabljajoučenci pri praktičnem delu ter učitelj(ica) za pripravo gradiva. Prav tako je bilo v [2]ugotovljeno, da učitelji(ce) nimajo nobenih vnaprej podanih kriterijev za izbiro orodjaali strojev. Opozorili bomo, na kaj morajo biti pozorni pri ugotavljanju njihoveprimernosti.Cilji:C1: Ugotoviti kako morajo biti urejeni prostori za pouk TIT.C2: Ugotoviti katere stroje, orodja, naprave in pripomočke potrebujemo za pouk TIT.C3: Ugotoviti primernost izrazov za stroje, orodja, naprave in pripomočke v učbenikihza predmet TIT.C4: Ugotoviti kakšni stroji, orodje, naprave in pripomočki so varni.C5: Podati priporočila pri nakupu strojev in naprav.C6: Podati navodila za varno delo s posameznimi stroji, orodjem, napravami inpripomočki.1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJAV diplomskem delu smo uporabili naslednje metode dela: metodo proučevanja dokumentov, metodo uporabe strokovne literature, analitično metodo dela, deskriptivno (opisno) metodo dela ter tabelarični način prikazovanja podatkov.V diplomskem delu smo sprva proučili predpise na področju šolstva in strokovnoliteraturo ter preučili, kakšni so pogoji za izvajanje pouka pri predmetu TIT. Pri2

ugotavljanju potrebnih materialnih pogojev smo izhajali iz veljavnega učnega načrta zapredmet TIT.Temu sledi raziskovanje uporabljenih izrazov za poimenovanje strojev, orodij, napravin pripomočkov v osnovnošolski literaturi ter istopomenskih izrazov, ki se pojavljajo vstrokovni literaturi.V naslednjem koraku smo analizirali dobljene podatke. Primerjali smo izraze, ki seuporabljajo v osnovnošolski literaturi in istopomenske izraze, ki se uporabljajo vstrokovni literaturi.Z deskriptivno (opisno) metodo dela smo prikazali lastnosti in pravilno uporabo strojev,orodij, naprav in pripomočkov. Podali smo varnostne ukrepe pri uporabi le teh.Za prikaz z analizo pridobljenih podatkov smo, zaradi boljše preglednosti, uporabilitabelarični način prikazovanja podatkov. V tabelah smo zapisali priporočene izraze zapoimenovanje strojev, orodij, naprav in pripomočkov. Prav tako smo v tabelah podalikoličine strojev, orodij, naprav in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri predmetu TIT terseznam potrebne varnostne opreme.1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJKratka vsebina ostalih poglavij: V drugem poglavju je navedeno, kaj vse mora biti izpolnjeno za pouk TIT.Podan je pregled, kdaj se učenci seznanijo s posameznimi orodji, stroji,napravami in pripomočki v skladu z učnim načrtom. V tretjem poglavju je predstavljen pregled uporabljenih izrazov za stroje, orodja,naprave in pripomočke v šolski literaturi. Podana so priporočila za njihovopoimenovanje. Četrto poglavje opisuje orodje in značilne postopke, podani so varnostni ukrepiin navodila za varno delo.3

V petem poglavju so predstavljeni stroji in naprave, nekateri značilni postopkiter priporočila za zagotavljanje varnosti. V šestem poglavju so obdelani merilni, vpenjalni in zarisovalni pripomočki. V sedmem poglavju smo prediskutirali, v kolikšni meri smo dosegli zastavljenecilje. Osmo poglavje povzema ukrepe za zagotavljanje varnosti pri pouku TIT.4

2 PRAKTIČNO DELO PRI POUKU TITUčni načrt za predmet TIT zastavlja cilje, ki niso naravnani le v smeri pridobivanjateoretičnih znanj. Poudarek je na reševanju, povezovanju, analizi, sintezi in vrednotenjuenostavnih tehničnih problemov. Učenci so vključeni v proces spoznavanja inpreizkušanja lastnosti gradiv. Gradiva glede na njihove lastnosti uporabijo za konkretnorešitev tehničnega problema in pri tem pravilno uporabljajo stroje, orodje, naprave inpripomočke. Praktično delo je dejavnost učencev, v okviru katere učenci osvojijoosnovne obdelovalne postopke in pridobijo s cilji predvidena tehnična znanja. Učencipri praktičnem delu, poleg teoretičnih znanj pridobijo tudi spretnosti in izkušnje, t.j.praktično znanje. Praktično delo je pri pouku TIT neizogibno. Praktični pouk mora bitiizveden na takšen način, da aktivno vključuje vse učence. Sama narava praktičnega delazahteva zagotavljanje varnih pogojev za njegovo izvajanje. Za izvajanje pouka TITpotrebujemo ustrezne prostore, ki pa morajo biti primerno opremljeni [1].2.1 PROSTORI ZA POUK TITV predlogu posodobljenega učnega načrta je priporočeno, da se prostori za pouk TIT,zaradi nastajajočega hrupa nahajajo v pritličju šolske stavbe. Poleg tega morajo bitioddaljeni od učilnic za predmete, ki zahtevajo več miru. Zaradi souporabe skupnihprostorov je predmetna učilnica za TIT, predvsem na večjih šolah, pogosto povezana zlikovno učilnico, tako, da sta združeni v skupno učilnico, velikosti 80 m 2 [3].2.1.1 Univerzalna delavnicaUniverzalna delavnica je prostor, kjer poteka poleg obravnave učnih vsebin tudipraktično delo učencev. Zaradi zagotavljanja varnosti pri delu, mora biti opremljenosttemu ustrezna. Učilnica ima tla, ki ne drsijo. Dimenzionirana je za skupino do 20učencev. Vsako delovno mesto obsega najmanj 3 m 2 talne površine, s čimer jeomogočeno varno delo in gibanje učencev. Učilnica ima torej 60 m 2 talne površine.5

Opremljena je z univerzalnimi delovnimi mizami, z leseno 4 do 5 cm debelo delovnoploščo, velikosti 150 cm x 75 cm. Mize morajo imeti previs, tako da je omogočenopripenjanje pripomočkov in strojev. Mize lahko sestavimo v večje površine za skupnodelo. Da je omogočeno normalno sedenje, mize nimajo dodatnih predalov ali polic.Stoli naj bodo nastavljivi po višini, tako zagotovimo ergonomsko oblikovano delovnomesto. V primeru prisilnega zračenja, mora biti ta izveden tako, da ne moti tihega delaučencev. Za shranjevanje orodja, pripomočkov in drobnega gradiva so namenjeneomare, s posebnimi vodili za pladnje in predali z ojačenim robom. Zaščitna sredstvashranimo v posebno omaro. Vrata omar naj se odpirajo do kota 180° in vse omaremorajo biti zaščitene s ključavnicami ustrezne kakovosti [3].2.1.2 Strojni delV strojnem delu se nahajajo tako stroji, ki jih lahko uporablja le učitelj(ica), ti sonamenjeni pripravi gradiv za učence, kot tudi stroji, ki jih uporabljajo učenci. Vstrojnem delu je 6 delovnih prostorov z najmanj 3,5 m 2 talne površine na vsak delovniprostor, skupaj torej vsaj 21 m 2 . Stroji morajo biti varno postavljeni na ustreznih mizahoziroma stojalih in po potrebi pritrjeni na podlage. Za zagotavljanje čistoče zrakaimamo v strojnem delu nameščeno napravo za odsesavanje, s priključki na vseh strojih.Naprava ne sme biti prehrupna. Da učitelj ohrani vizualni stik z učenci v učilnici, morabiti strojni del ločen s pregrado, ki to omogoča. Spodnji del stene je zidan do višine, kiomogoča napeljavo električnih vtičnic, nad njimi pa je varnostna steklena stena. Tudi vstrojnem delu moramo imeti tla, ki ne drsijo ter možnost zaklepanja prostora [3].2.1.3 Prostor za toplotno obdelavoV tem prostoru učenci delajo v sedmem razredu, ko se pri urah TIT seznanijo zobdelavo umetnih mas. Prostor za toplotno obdelavo je opremljen z mizami, ki imajokovinsko prevleko. V prostoru je nameščena žarilna peč, ki jo uporabljajo tudi prilikovnem pouku. Tla so iz negorljivih materialov, zaradi zagotavljanja požarne varnosti.Prostor naj ima prisilno zračenje in površino 12 m 2 [3].6

2.1.4 Kabinet za tehnično in likovno vzgojoTehniški kabinet je lahko združen s kabinetom za likovno vzgojo. V kabinetu sonameščene police za shranjevanje gradiva in izdelkov ter omare za učila, učnepripomočke in priročno knjižnico. Tla so obložena z lesenim podom. Mize v kabinetuso namenjene pripravi gradiv in učil, lahko pa omogočajo tudi individualno delo in deloz računalniki. V kabinetu so lahko nameščeni največ štirje računalniki [1, 3].2.2 ORODJE ZA POUK TITOrodje so predmeti, ki se uporabljajo pri delu, zlasti fizičnem; mehanske priprave zaobdelavo (preoblikovanje in odrezovanje), prijemanje, držanje in vrtanje obdelovancev,npr. kladiva, klešče, sekala, svedri, brusi ipd. [4].Orodje, ki ga učenci uporabljajo pri posameznem obdelovalnem postopku mora bitiustrezno za specifično opravilo. Ne sme biti prenevarno ali prezahtevno za uporabo.Zagotovljeni morajo biti vsi pogoji za varno delo. Pogledali si bomo, kdaj se učenciseznanijo s posameznimi orodji, v skladu s predlogom prenovljenega učnega načrta.2.2.1 Ročno orodje za učitelja za pripravo delaDoločeno ročno orodje potrebujemo samo za pripravo gradiv ali za demonstracijo. Toorodje je prenevarno, da bi ga lahko uporabljali učenci. Predstavljeno orodje vpreglednici 2.1, lahko uporablja le učitelj.Preglednica 2.1: Ročno orodje za učitelja za pripravo gradiv pri predmetu TIT [1].ROČNO ORODJEKOLIČINA/KOSrezilo, diamantno za rezanje stekla 1skobljič, ličnik 1skobljič, dvoreznik (4,5 mm) 1škarje, namizne, krožne za pločevino do 2 mm 1škarje, vzvodne za obrezovanje papirja, za format a4 17

2.2.2 Ročno orodje za učence v 6. razreduV šestem razredu učenci pri pouku TIT spoznajo papirna gradiva in les. Zeksperimentiranjem in izdelavo predmetov spoznajo lastnosti in možnosti uporabepapirnih gradiv. Pri tem spoznavajo bistvene razlike med istimi orodji, ki so namenjenaobdelavi različnih gradiv. Spoznajo, da ima vsako orodje določeno področje uporabe.Oblikujejo odnos do lesa, ki je pomembno naravno gradivo. Les je lahko pridobivati inobdelovati. Učenci se seznanijo z osnovnim orodjem za obdelavo lesa, izvajajo razneobdelovalne postopke. Učenci že v šestem razredu pri pouku TIT spoznajo večinoorodij, ki jih lahko uporabljajo, preglednica 2.2. V preglednici 2.2, opazimo, da senekatera orodja, namenjena izključno za obdelavo lesa ali papirja, uporabljajo tudi vsedmem in osmem razredu. To je razumljivo, saj v sedmem in osmem razredu nismoomejeni le na uporabo umetnih snovi oziroma kovin, pač pa lahko izdelki vsebujejo tudidruge polizdelke, kot sta les in papir.8

Preglednica 2.2: Ročno orodje, ki ga učenci spoznajo in uporabljajo v 6.–8. razredu za skupino z največ20 učencev [1].ROČNO ORODJERAZRED6. 7. 8.KOLIČINA/KOSdleto 6 mm in dleto 12 mm x 10dleta, ravna, grt. 15, 20, 25 mm x 1kamen, gladilni, različna granulacija x x x 1kladivo, kovaško, 500g x x x 1kladivo, plastično x x x 4kladivo, 150 g in kladivo, 300 g x x x 10klešče, čelne, dvovzvodne, 160 mm x x x 1klešče, (kombinirane, stranske ščipalke, koničaste okrogle) x x x 10ključ, obročasti, viličasti, gr. 6 do 22 mm x x x 1ključ, natični, z ragljo, gr. 6 do 22 mm x x x 1kotnik, kovinski, 20 cm x x x 10lok za rezbarjenje, z mizico in spono x x x 4luknjač, 2, 4, 6, 8, 10 mm x x x 10nož za karton, 18 mm in nož za papir, 9 mm x x x 10pila, (kvadratna, okrogla), vse 200 mm x x 10pila, (ploščata, polkrogla), vse 200 mm x x x 10pištola, za lepljenje s staljeno plastiko x x x 2rašpa, 250 x 10šilo x x x 10škarje za papir x x x 20škarje za pločevino, zlatarske x x x 10točkalo x x x 10vijač, križni x x x 10vijač, 3 mm x x x 4vijač, 5 mm x x x 10žaga, lisičji rep x x x 10žaga luknjarica, 300mm, žaga zarezovalka, žaga za furnir x x x 1žaga za kovine, lokasta x x x 4klešče – električarske, za snemanje izolacije x x 2lotalnik, električni, 150 w in 25 w x x 4pinceta x x 10sekač, ploščati, 660/150 mm x 42.2.3 Ročno orodje za učence v 7. razreduUčenci pri pouku TIT v sedmem razredu spoznajo umetne snovi. Te so se uveljavilepredvsem zaradi dobrih lastnosti, kot so nizka cena ter dobre kemijske, mehanske,fizikalne in tehnološke lastnosti. S poskusi in pri obdelavi umetnih snovi spoznavajonjihove mehanske in tehnološke lastnosti ter s tem povezano uporabo umetnih snovi. Pridelu uporabljajo primerna orodja in potrebna zaščitna sredstva. V sklopu tehničnasredstva učenci pridobijo osnovno znanje o električnem krogu, ki jim pomaga razumeti9

delovanje električnih naprav. Tu je prav tako velik poudarek na varnosti. Učenci seseznanijo z nekaterimi novimi ročnimi orodji, ki so predstavljena v preglednici 2.2, vstolpcu za 7. razred.2.2.4 Ročno orodje za učence v 8. razreduV osmem razredu učenci pri izdelavi predmetov spoznajo obdelovalne postopkepreoblikovanja, odrezovanja in spajanja kovin. Pri tem uporabljajo predvsem orodje, kiso ga spoznali v šestem in v sedmem razredu. Orodje, ki ga spoznajo v osmem razredu,prikazuje preglednica 2.2, v stolpcu za 8. razred.2.3 STROJI IN NAPRAVE ZA POUK TITStroj je sklop, opremljen ali namenjen za opremljanje s pogonskim sistemom, ki neizkorišča neposredno človeške ali živalske sile. Sestavljen je iz povezanih delov alikomponent, med katerimi je vsaj eden gibljiv in, ki so povezani za določeno uporabo[5].Stroji in naprave, ki jih učenci uporabljajo, morajo biti varni in primerni glede na starostin sposobnosti učenca. Izrednega pomena pa so poleg tehničnih varstvenih ukrepov, tudiukrepi, ki zagotavljajo varno uporabo strojev in naprav ter uporabo ustreznih zaščitnihsredstev. Pogledali si bomo, kateri stroji in naprave so potrebni za izvajanje pouka v 6.-8. razredu ter kakšne so količinske zahteve zanje.2.3.1 Stroji, naprave za učitelja za pripravo delaUčitelj(ica) za pripravo gradiv za pouk TIT potrebuje tudi stroje, ki so za učence prevečnevarni in jih lahko zato uporablja le on(a). Te stroje potrebuje ne le v šestem, temvečtudi v sedmem in osmem razredu. Kateri stroji spadajo v to skupino, je razvidno izpreglednice 2.3. Krožna žaga in univerzalni skobeljnik sta lahko združena v10

kombiniranem lesnem stroju.Preglednica 2.3: Stroji in naprave za učitelja za pripravo gradiv pri predmetu TIT [1].STROJ, NAPRAVAKOLIČINA/KOSbrusilnik, z brusilnima ploščama, za kovine 1brizgalka, električna s priborom 1skobeljnik, univerzalni 1stroj, vrtalni, električni, stabilni 1vrtalnik, prsni 1žaga, krožna, stabilna 12.3.2 Stroji, naprave za učence v 6. razreduNa določenih strojih in napravah lahko ob nadzoru učitelja delajo tudi učenci v šestemrazredu. Na njih obdelujejo lesna gradiva. Preglednica 2.4, prikazuje vrsto in številostrojev za šolo z eno delavnico (ena skupina z največ 20 učencev). Iz preglednice jerazvidno, da se vsi ti stroji uporabljajo tudi v sedmem in v osmem razredu.Preglednica 2.4: Stroji in naprave, ki jih učenci spoznajo in uporabljajo v 6. razredu za skupino z največ20 učencev [1]. Ta nabor strojev in orodij uporabljajo učenci tudi v 7. in 8. razredu.STROJ, NAPRAVAKOLIČINA/KOSbrusilnik, kolutni, za les 1brusilnik, tračni, za les 2odstranjevalnik barve, toplotni 2rezalnik stiropora 2stroj, vrtalni, električni, z elektronsko regulacijo in stojalom 4žaga, vibracijska 42.3.3 Stroji, naprave za učence v 7. razreduV sedmem razredu učenci spoznavajo vrste, lastnosti in področja uporabe umetnihsnovi. Z uporabo umetnih snovi rešijo konkreten problem v procesu načrtovanja inpozneje izdelave izdelka. Pomembno vlogo ima tudi preizkušanje gradiv na podlagikaterega, se učenci odločijo za ustrezno gradivo. Pred samo izdelavo dopolnijo znanje oumetnih snoveh, v procesu nastajanja izdelka pa pridobijo in utrdijo znanja terspretnosti na področju obdelave umetnih snovi. Pojavi se torej zahteva po nekaterih11

strojih in napravah, ki omogočajo termično obdelavo umetnih snovi. Teh v šestemrazredu še nismo potrebovali, preglednica 2.5.Preglednica 2.5: Dodatni stroji in naprave, ki jih učenci spoznajo in uporabljajo v 7. razredu za skupino znajveč 20 učencev [1].STROJ, NAPRAVAKOLIČINA /KOSnaprava za upogibanje umetnih snovi 1pečica, električna 12.3.4 Stroji, naprave za učence v 8. razreduV osmem razredu učenci spoznajo značilnosti in uporabnost najpogostejših kovin, ki sonujne skoraj za vse tehnične predmete, orodja, naprave in stroje. Spoznajo zakonitostidelovanja osnovnih naprav in sklopov strojev. Razširijo znanje na področju mehaniketer ga uporabijo ob konstruiranju modelov, naprav ter strojev. Pri izdelavi predmetovugotavljajo tehnološke lastnosti in uporabijo obdelovalne postopke preoblikovanja,rezanja in spajanja. V ta namen uporabljajo stroje in naprave, ki smo jih potrebovali žev šestem razredu. Nabor strojev in naprav se v osmem razredu torej ne poveča,preglednica 2.5.2.4 PRIPOMOČKI ZA POUK TITPripomoček je element ali skupek elementov, ki služi merjenju, zarisovanju alipritrjevanju obdelovanca oziroma orodja. Ima namen zagotoviti zanesljivost delov ingospodarno izpeljati ter olajšati delovne operacije. Omogoča strokovno in tehničnovarno izvajanje sekundarnih tehnoloških operacij oziroma postopkov [6].Pri pouku TIT potrebujemo pri izdelavi predmeta poleg strojev, naprav in orodja tudidoločene pripomočke. Pripomočke uporabljamo predvsem za zarisovanje, merjenje invpenjanje. S pripomočki za merjenje in zarisovanje si pomagamo v postopkunačrtovanja in prenašanja mer na obdelovanec. Z merilnimi pripomočki lahkoopravljamo tudi razne druge meritve. Velik pomen ima priprava dela, pri njej temeljito12

azmislimo o vrstnem redu posameznih obdelav in tudi, kako jih bomo pravilno invarno izvedli. Pri tem moramo imeti obdelovanec pravilno pritrjen. Za vpenjanjeuporabimo pripomočke za vpenjanje, ki zagotavljajo, da se vpet obdelovanec medobdelavo ne premika.2.4.1 Pripomočki za učence v 6. razreduV šestem razredu učenci spoznajo pravila skiciranja in kotiranja, urijo osnovnespretnosti v risanju črt in pišejo s tehnično pisavo. Pri izdelavi tehnične in tehnološkedokumentacije ter v začetni fazi izdelave, učenci uporabljajo pripomočke za merjenje inzarisovanje. Pri sami izdelavi izdelkov iz papirja in lesa pa si pomagajo z vpenjalnimi inostalimi pripomočki. Katere pripomočke in koliko jih potrebujemo v šestem razredu,prikazuje preglednica 2.6.Preglednica 2.6: Pripomočki, ki jih učenci spoznajo in uporabljajo v 6. razredu za skupino z največ 20učencev [1].PRIPOMOČEKRAZRED6. 7. 8.KOLIČINA/KOSdeske, risalne, 350 x 500 mm x x x 20jeralnica x 4merilo, pomično, z nonijem, 150 mm x x x 4meter, tračni x x x 10nakovalo, 10 kg x x x 1primež, vzporedni, 100 mm s kotnikom x x x 1primež, vzporedni, 63 mm, z vpenjalno spono x x x 10ravnilo, kovinsko z ročajem, 350 mm x x x 10spona, mizarska x x x 10spona, škarjasta 100 mm, s kotnikom x x x 11spona, škarjasta 75 mm x x x 12trikotnik, 30 in 45 x x x 202.4.2 Pripomočki za učence v 7. razreduUčenci v sedmem razredu nadgradijo in utrdijo znanje pri tehničnem načrtovanju.Spoznajo risanje v pravokotni projekciji in poiščejo možnosti uporabe v praksi. Učencipri tem uporabljajo pripomočke za merjenje in zarisovanje, katere v večini že poznajo izšestega razreda. Prav tako poznajo tudi vpenjalne in ostale pripomočke, ki jih13

uporabljajo pri delu z umetnimi snovmi. V sklopu tehnična sredstva pa uporabljajo tudinekatere nove pripomočke. Koliko jih potrebujemo v sedmem razredu, je zapisano vpreglednici 2.7. Zapisana je količina pripomočkov za eno skupino z največ 20 učencev.Preglednica 2.7: Dodatni pripomočki, ki jih učenci spoznajo in uporabljajo v 7. razredu za skupino znajveč 20 učencev [1]. Te pripomočke uporabljajo učenci tudi v 8. razreduPRIPOMOČEKRAZRED7. 8.KOLIČINA/KOSigla, zarisna x x 10instrument za električne meritve, univerzalni x x 2preizkuševalec napetosti, do 24 v x x 2šestilo, kovinsko x x 42.4.3 Pripomočki za učence v 8. razreduV procesu nastajanja izdelka, učenci v osmem razredu uporabljajo iste pripomočke kotv šestem in sedmem razredu, preglednica 2.6, in preglednica 2.7. Pripomočke zazarisovanje in merjenje uporabljajo pri risanju predmetov v izometrični projekciji, polegrisanja v pravokotni projekciji. Pri izdelavi kovinskega izdelka, učenci uporabljajopoleg vpenjalnih pripomočkov tudi merilne pripomočke, s katerimi izvajajo postopkemerjenja, kot nadzor kakovosti v procesu izdelave. Nabor pripomočkov se v osmemrazredu ne poveča.2.5 VARNOST PRI DELU IN OSEBNA VAROVALNA OPREMAZa zagotavljanje varnosti je potrebno ne le brezhibno orodje in njegova pravilnauporaba, ampak tudi ustrezna varovalna oprema. Ker se v šestem, sedmem in osmemrazredu uporablja ista varovalna oprema, nismo delali razdelitve po razredih. Tazaščitna sredstva namreč učenci v celoti spoznajo in uporabljajo že v šestem razredu.Prav tako je potrebno, da se učenci držijo določenih pravil za delo in obnašanje, daskrbijo za svoj delovni prostor in upoštevajo navodila učitelja(ice). Učitelj(ica) pa moraučencem pred začetkom dela demonstrirati varen postopek dela z ustrezno varovalnoopremo in nato spremljati njihovo delo. V kolikor učenci ne delajo v skladu z navodili14

za varno delo in ne uporabljajo potrebne varovalne opreme, je učitelj(ica) dolžannjihovo delo prekiniti. Preglednica 2.8, prikazuje potrebno količino osebne varovalneopreme za eno skupino z največ 20 učencev.Preglednica 2.8: Osebna varovalna oprema za učence v 6.-8. Razredu [1].OSEBNA VAROVALNA OPREMA KOLIČINA/KOSzaščitna kapa 20zaščitna očala 5zaščitni predpasnik 20zaščitne rokavice 52.6 ORGANIZACIJA DELOVNEGA MESTAZa varno praktično delo je nujno potrebno urejeno delovno mesto. Delovna mestamorajo biti pravilno razporejena. Vsako delovno mesto v univerzalni delavnici obseganajmanj 3 m 2 talne površine. Pomembna je tudi razporeditev miz, ki morajo bitirazporejene tako, da učenca na sosednjih delovnih mestih, ne motita en drugega.Univerzalno učilnico in delavnico uporabljajo učenci iz različnih razredov, zato jepotrebno, da vsaka skupina vzdržuje red, da lahko naslednja skupina nemoteno prične zdelom. Tu ne mislimo le na vzdrževanje čistoče, temveč predvsem na pravilnopospravljanje orodja in gradiv.Neurejeno delovno mesto je pogosto vzrok poškodb in okvar orodja. Prav tako obstajavečja verjetnost, da se učenec poškoduje. Zato je nujno potrebna pravilna razporeditevorodja in gradiva na delovnem mestu. Na ta način omogočimo hitro in varno delo. Pripraktičnem delu morajo učenci torbe shraniti na posebno določenem mestu, ki je oddelovnega mesta dovolj oddaljeno. Torbe ne smejo ovirati gibanja učencev na delovnemmestu. Delovno mesto uredimo tako, da so na eni strani pripomočki, na drugi straniorodja. Biti morajo primerno zložena, ne smejo ležati eden čez drugega, slika 2.1.Gradiva imamo na sredini. Do nesreč lahko pride tudi pri podajanju in prenašanjuorodja, predvsem za orodja z ostrimi robovi ali rezili. Takšna orodja ne shranjujemo aliprenašamo v žepih. Pri podajanju ostrih predmetov pazimo, da je konica obrnjena stranod prejemnika. Pri delu z orodjem je pomembno, da skrbimo za čistočo rok. Če imamoprašne ali drugače zamazane roke, na ročaju orodja ne bomo imeli dobrega oprijema.15

Zato lahko pride do zdrsa, pri čemer lahko poškodujemo sebe ali druge. Kadar delamo zorodji, kjer je nevarnost ureznin, roke zaščitimo z zaščitnimi rokavicami.Slika 2.2: Urejenost delovnega mesta [7]Orodje se shranjuje v omari, ki je temu namenjena. Orodje hranimo zloženo v pladnjihali kladicah, slika 2.2. Pred začetkom dela učenci izberejo samo tisto orodje, ki gapotrebujejo ter ga odnesejo na delovno mesto. Preden orodje uporabijo, pregledajo, čeni mogoče poškodovano. Če je potrebno orodje, kot so na primer klešče, naoljijo. Pritem pazijo, da ne zamažejo čeljusti ali ročajev. V kolikor ugotovijo, da je neko orodjepoškodovano, o tem obvestijo učitelja. Poškodovanega orodja ne smemo uporabljati. Poopravljenem delu, orodje očistijo in ga vrnejo na prvotno mesto v omari.Slika 2.2: Hranjenje orodij v lesenih kladicah, stojalih [8]Tudi pri delu na stroju mora biti delovno mesto urejeno. Polizdelke odlagamo na enistrani stroja, na mesto, ki je temu namenjeno. Stroj in okolica mora biti čista predzačetkom dela. Po končanem delu, stroje in okolico prav tako očistimo. Pri deluuporabljamo osebna zaščitna sredstva, prav tako spnemo rokave, ne nosimo ohlapnihoblačil, šalov ipd. Če imamo dolge lase, jih spnemo in zaščitimo s pokrivalom. Če16

obstaja nevarnost odletavanja ostružkov, si oči zaščitimo z zaščitnimi očali. V času, kostroj obratuje, se ostali učenci ne smejo gibati v bližini delovnega mesta.Prav tako je pomembno, da pravilno shranjujemo gradiva. Učenci dobijo gradivo nazačetku šolskega leta in ga hranijo v zato namenjenih škatlah. Na začetku pouka vsakučenec vzame svojo škatlo, v kateri ima shranjeno gradivo, iz katerega bo naredilizdelek. Druga gradiva morajo biti primerno shranjena v skladišču, kakor imenujemoprostor, v katerem shranjujemo različne polizdelke [9].17

3 TERMINOLOŠKO USKLAJEVANJEV osnovnošolskih učbenikih različnih založb, ki se uporabljajo pri predmetu TIT, sepojavlja različno poimenovanje istih strojev, orodij, naprav in pripomočkov, ali pa sepoimenovanju izognejo ter govorijo le o obdelovalnem postopku in pri tem ne omenijoorodja. Tudi v tehniških in strojniških slovarjih je za nekatere stroje, orodja, naprave inpripomočke več različnih poimenovanj, naše izrazje je namreč precej neustaljenooziroma razcepljeno, veliko izrazov ima isti pomen, njihova primernost pa tudi vnovejši strokovni literaturi ni vedno enolično določena [10]. Učitelj je zato lahko vdilemi, kakšen izraz naj uporablja. Predlagamo, da se uporabljajo izrazi, ki jih bodoučenci pozneje uporabljali v srednjih šolah. To so praviloma izrazi, ki se uporabljajotudi v novejših strokovnih publikacijah na tehničnem področju. Navsezadnje tudi vslovarju slovenskega knjižnega jezika SSKJ [9], ne bomo našli vseh primernih izrazov,niti za osnovna orodja, kot je vijač [1, 11].3.1 POIMENOVANJE ROČNEGA ORODJARazlično rabo izrazov v osnovnošolskih učbenikih založbe Izotech [9, 12, 13, 14, 15,16], TZS [17, 18, 19] ter DZS [20, 21, 22] in priporočila za učitelje pri poimenovanjuročnih orodij prikazuje preglednica 3.1. V nadaljnjih poglavjih bomo uporabljalipriporočene izraze. Potemnjeni bodo skupni izrazi za neko ročno orodje.19

Preglednica 3.1: Poimenovanje ročnih orodij v učbenikih za TIT, kjer pomenijo D - DZS učbenik [20, 21,22], T - TZS učbenik [17, 18, 19], I - Izotech učbenik [9, 12, 13, 14, 15, 16], UN - učni načrt [1] in SSKJ- slovar slovenskega knjižnega jezika [11], potemnjeni so splošni izrazi za neko orodje, z istimištevilkami, pa so označeni istopomenski izrazi za posamezno ročno orodje.POIMENOVANJE D T I UN SSKJ PRIPOROČILODIAMANTNO REZILOdiamantno rezilo za rezanje stekla x x xDLETOdleto x x x x xGLADILNI KAMENgladilni kamen x xKLADIVOkladivo (1) x x x x x xkladivo iz umetne snovi (2) x x x xkovaško kladivo (3) x x x x xplastično kladivo (2)xKLEŠČEčelne klešče x x xklešče x x x x x xklešče za snemanje izolacije x x xkombinirane klešče x x xkoničaste okrogle klešče x x xmizarske klešče x x xstranske ščipalke x x x xKLJUČključ x x x x x xnatični ključ x x xobročasti ključ x x xviličasti ključ x x xLUKNJAČluknjač x x x x x xušesne klešče x xNOŽnož za karton (4) x x x xnož za papir (5) x x x xlepenkarski nož (4) x xOBLIČoblič (6) x x xskobljič (6) x x xPILAkvadratna pila x x x x xokrogla pila x x x x xpila x x x x x xploščata pila x x x x xpolkrogla pila x x x xPINCETApinceta x x x x xRAŠPArašpa x x x x x x20

ROČNA ŽAGArezbarski lok (7) x x xlisičji rep – luknjarica (8) x x x x xžaga lokarica (7)xžaga lokasta (9) x x x xžaga za rezljanje (7) x x xSEKAČsekač x x xSPAJKALNIKlotalnik (10) x xspajkalnik (10) x x x x xŠILOšilo x x x x x xŠKARJEnamizne, krožne škarje za pločevino (11) x x xškarje (12) x x x x x xškarje za papir (13) x x x x x xškarje za pločevino (14) x x x x xvzvodne škarje (15) x x x xvzvodne, krožne škarje za pločevino (11) x x x xTOČKALOtočkalo x x x x x xVIJAČvijač (16) x x x xizvijač (16) x xV preglednici 3.1, imamo zapisane izraze, ki se uporabljajo za poimenovanje ročnihorodij, ki jih uporabljamo pri pouku TIT. Opazimo, da se v učbenikih različnih založb,ne pojavijo vsi izrazi, saj nekatera orodja niso niti omenjena. V preglednici 3.1, so skrižcem v zadnjem stolpcu (priporočilo) priporočeni izrazi za posamezna orodja. Vvrsticah pod splošnim izrazom orodja so, z istimi številkami v oklepajih, označeniizrazi, ki se v učbenikih uporabljajo za isto orodje. Izpostavili bomo izraze za orodja, kise zmotno uporabljajo.Neprimeren izraz je plastično kladivo, saj snov, ki ji v pogovornem jeziku rečemoplastika, pravilno imenujemo umetna snov. Primeren izraz za to orodje je kladivo izumetne snovi, ki se v novejši strokovni literaturi najpogosteje uporablja. Naslednji takizraz je lepenkarski nož. To orodje ne uporabljamo le za rezanje lepenke, temveč tudidrugih papirnatih gradiv. Zato za poimenovanje tega orodja raje uporabimo dva različnaizraza, nož za papir in nož za karton. Nož za papir uporabljamo izključno za rezanjepapirja. Nož za karton pa se uporablja za rezanje debelejših papirnih gradiv, kot stakarton in lepenka. Nož za karton ima zato močnejše in širše rezilo. Za poimenovanjeorodja za glajenje lesa, se uporabljata izraza oblič in skobljič. Oba izraza najdemo21

navsezadnje tudi v SSKJ [11], v novejši lesarski literaturi pa se pogosteje uporabljaizraz oblič, zato menimo, da je izraz primernejši. Postopek spajanja nestaljenihosnovnih kovinskih materialov z raztaljeno spajko, kot dodajanim materialom,imenujemo spajkanje. Za orodje, s katerim spajkamo, bomo uporabili izraz spajkalnik[23]. Orodje, ki se uporablja za vijačenje oziroma privijanje in odvijanje vijakov,imenujemo vijač. Zato menimo, da izraz izvijač ni primeren. Žaga za rezljanje je vučbeniku založnika DZS [20, 21, 22] poimenovana kot žaga lokarica. Ker je ta izrazpreveč splošen in ne opisuje samo tega orodja, menimo, da izraz ni primeren. Prav takomoramo biti previdni pri uporabi izraza rezbarski lok, saj z njim poimenujemo lok žageza rezljanje (v rezbarski lok smo vpeli žagico). V nadaljevanju bomo uporabljali izrazrezljača.3.2 POIMENOVANJE STROJEV IN NAPRAVKakšno poimenovanje se uporablja za stroje in naprave v osnovnošolskih učbenikihzaložbe Izotech [9, 12, 13, 14, 15, 16], TZS [17, 18, 19] ter DZS [20, 21, 22], prikazujepreglednica 3.2. Opazimo lahko, da se stroji in naprave v učbenikih različnih založb,različno poimenujejo. Poleg tega se vsi izrazi v učbenikih ne pojavijo, vsi stroji innaprave niso omenjeni ali poimenovani. V preglednici 3.2, so s križcem v zadnjemstolpcu (priporočilo) označeni priporočeni izrazi za posamezne stroje oziroma naprave.V vrsticah pod splošnim izrazom stroja oziroma naprave, ki je potemnjeno, so z istimištevilkami v oklepajih, označeni izrazi, ki se v učbenikih uporabljajo za isti strojoziroma napravo.22

Preglednica 3.2: Poimenovanje strojev, naprav v učbenikih za TIT, kjer pomenijo D - DZS učbenik [20,21, 22], T - TZS učbenik [17, 18, 19], I - Izotech učbenik [9, 12, 13, 14, 15, 16], UN - učni načrt [1] inSSKJ - slovar slovenskega knjižnega jezika [11], potemnjeni so splošni izrazi za stroj ali napravo, z istimištevilkami pa so označeni istopomenski izrazi za posamezen stroj ali napravo.POIMENOVANJE D T I UN SSKJ PRIPOROČILOBRIZGALKA ELEKTRIČNAbrizgalka električna x x x xBRUSILNI STROJbrusilni stroj z brusilnima ploščama (1) x xkolutni brusilni stroj (1)xkolutni brusilni stroj za les (2) x x x x xtračni brusilni stroj za les (3) x x x xELEKTRIČNA PEČICAelektrična pečica x x x x x xKROŽNA ŽAGAkrožna žaga x x x x x xNAPRAVA ZA UPOGIBANJE UMETNIH SNOVInaprava za upogibanje umetnih snovi x x xODSTRANJEVALNIK BARVEfen za odstranjevanje barve (7) x xgrelec na vroč zrak (7)xtoplotni odstranjevalnik barve (7)xodstranjevalnik barve (7) x xREZALNIK EKSPANDIRANEGA POLISTIRENArezalnik ekspandiranega polistirena (4)xrezalnik stiropora (4) x xVIBRACIJSKA ŽAGAkrožna žaga (5) x x x x xmotorna rezljača (6) x xvibracijska rezljača (6) x xvibracijska žaga (6) x x x xVRTALNI STROJelektrični ročni vrtalnik (8) x x x x xprsni vrtalnik (8)xstebelni vrtalni stroj (9)xstebrni vrtalnik (9)xstolpni vrtalnik (9)xvrtalni stroj s stojalom (9) x x x xVibracijska žaga ima več poimenovanj, ki se navezujejo na vrsto žage in načindelovanja ter na njeno uporabo. Žaga se uporablja za rezljanje. Menimo, da jenajprimernejši izraz, vibracijska žaga. Izraza vrtalni stroj in vrtalnik bomo vnadaljevanju razlikovali. Prav tako tudi brusilni stroj in brusilnik. Ko govorimo ovrtalnem stroju s stojalom, mislimo na fiksiran stroj. Za ročni vrtalni stroj, pa bomouporabili izraz vrtalnik. Vrtalnik, ki ga napaja elektrika, držimo in vodimo pa ga zrokami, imenujemo torej električni ročni vrtalnik. Menimo, da izraz prsni vrtalnik ni23

primeren, med drugim ga ne najdemo niti v SSKJ [11]. V učbeniku založbe Izotech [9,12, 13, 14, 15, 16] razlikujejo med vrtalnim strojem s stojalom in stebelnim vrtalnimstrojem. Prvi se nanaša na ročni vrtalnik vpet v stojalo, drugi pa predstavlja stabilenvrtalni stoj s stojalom. Pojavljajo se tudi izrazi stebrni vrtalni stroj in stolpni vrtalnistroj. Predlagamo poenoten izraz vrtalni stroj s stojalom. Odstranjevalnik barve se pripouku TIT uporablja za upogibanje umetnih snovi. Ta izraz se tudi v novejši strokovniliteraturi najpogosteje uporablja. Odstranjevalnik barve lahko deluje na različnihprincipih, lahko je električen, plinski ipd. Električni je edini primeren za šolskouporabo. Deluje na principu segrevanja zraka z žarilno nitko, ki ga nato izpihuje skozišobo.3.3 POIMENOVANJE PRIPOMOČKOVV nadaljevanju bomo zapisali izraze za pripomočke, zapisane v osnovnošolskihučbenikih založbe Izotech [9, 12, 13, 14, 15, 16], TZS [17, 18, 19] ter DZS [20, 21, 22],preglednica 3.3. V nadaljnjih poglavjih bomo uporabljali priporočene izraze. Vpreglednici 3.3, so s križcem v zadnjem stolpcu (priporočilo) označeni priporočeniizrazi za posamezne pripomočke. V vrsticah pod splošnim izrazom pripomočka, so zistimi številkami v oklepajih, označeni izrazi, ki se v učbenikih, uporabljajo za istipripomoček. Izpostavili bomo izraze za pripomočke, ki se zmotno uporabljajo.24

Preglednica 3.3: Poimenovanje pripomočkov v učbenikih za TIT, kjer pomenijo D - DZS učbenik [20, 21,22], T - TZS učbenik [17, 18, 19], I - Izotech učbenik [9, 12, 13, 14, 15, 16], UN - učni načrt [1] in SSKJ- slovar slovenskega knjižnega jezika [11], potemnjeni so skupni izrazi za neko orodje, s številkami pa sooznačeni istopomenski izrazi za posamezen pripomoček.POIMENOVANJE D T I UN SSKJ PRIPOROČILOJERALNIKjeralnica (1) x xjeralnik (1) x x x xKOTNIKkotnik x x x x x xKOVINSKO RAVNILO Z ROČAJEMkovinsko ravnilo z ročajem x x xMERILOkovinski merilni trak (2) x x xkovinski meter (2) x xkovinski trak (2)xleseni meter (3)xmerilni trak (2) x xmerilo pomično z nonijem (4) x x x x xmizarski meter (3)xtračni meter (2) x xNAKOVALOnakovalo x x x x xPRIMEŽprimež (5) x x x x xstrojni primež (6) x x x x x xvzporedni primež (5) x x x xRISALNA DESKArisalna deska x x xŠESTILOkovinsko šestilo (7) x x xšestilo (8) x x x x x xšestilo z jeklenima konicama (8)xSPONAprižema (9) x xspona (9) x x x x xsvora (9) x x xUNIVERZALNI INSTRUMENT ZA ELEKTRIČNE MERITVEpreizkuševalec napetosti x xuniverzalni instrument za električne meritve x x x x x xZARISNA IGLAzarisna igla x x x x x xRazlično poimenovanje je opazno predvsem pri vpenjalnih pripomočkih. Izraz spona seuporablja v vseh učbenikih, a za različne pripomočke. Tudi v strokovni literaturipoimenovanje teh pripomočkov ni enotno, razlikuje se predvsem znotraj različnih strok.Menimo, da je najprimernejši izraz spona, vrsto spone pa natančneje določimo, kot naprimer: mizarska spona, vijačna spona, vzmetna spona ipd. Za merjenje se uporablja25

kovinski trak, katerega dolžina je lahko en meter ali več, zato menimo, da jenajprimernejši izraz kovinski merilni trak. Izraz meter je primeren za merila, ki sodolžine enega metra (šiviljski, mizarski meter).26

4 ROČNO ORODJELe z dobrim in vzdrževanim orodjem lahko dobro in varno opravimo delo. Pomembnoje, da učitelj(ica) orodje vzdržuje in v ga primeru poškodb izloči iz uporabe. Predzačetkom dela in med samim delom je torej potrebno poskrbeti, da je orodje v dobremstanju, da orodje pravilno uporabljamo ter, da orodje uporabljamo le za namen, zakaterega je namenjeno. Učence je zato potrebno naučiti pravil pri delu z orodji, ki se jihmorajo držati. Da zagotovimo varno delo učencev, moramo učence seznaniti tudi zvarnostnimi ukrepi in poskrbeti, da pri uporabi orodja uporabljajo ustrezna zaščitnasredstva. Ker lahko izdelek izdelamo z različnimi obdelovalnimi postopki, moramopravilno izbrati rezalno orodje in režim obdelave. Podrobneje bomo opisali ročnaorodja, ki jih lahko pri pouku TIT uporabljajo učenci ter orodja, ki jih lahko uporabljasamo učitelj, preglednica 4.1.Preglednica 4.1: Ročno orodje, ki ga lahko uporabljajo učitelji in učenci (označeno z x) pri predmetu TIT.ROČNO ORODJEdletokladivokleščeključluknjačnožobličpilarašparočna žagaspajkalnik, električnispajkalna pištola, plamenski spajkalnikšiloškarjevijačUČENECxxxxxxxxxxxxxRezilno orodje se razlikuje predvsem po svoji geometrijski obliki in materialu izkaterega je izdelano. Odrezovanje je postopek obdelave, pri katerem dobimo dokončnoobliko obdelovanca tako, da od začetnega kosa materiala odločimo (odrežemo aliodstranimo na kak drug način) posamezne delce. Te delčke imenujemo odrezki inpredstavljajo odpadek. Odrezovanje je možno tudi z neposrednim vplivom energije(toplotne, električne, kemične). Po prvem načinu odrezujemo z orodjem v obliki klina.27

Delovanje rezalnega orodja v obliki klina, prikazuje slika 4.1. Na rezilu ločimo cepilnoploskev c, preko katere drsi odrezek ter prosto ploskev a. Skupaj tvorita ploskvi rezalnirob b, med seboj pa oklepata kot klina β. Cepilni kot γ, je kot med normalo na trenutnoploskev obdelav in cepilno ploskvijo. Prosti kot α, je kot med prosto ploskvijo intrenutno ploskvijo obdelave.Slika 4.1: Delovanje rezalnega orodjaPri odrezovanju celotna deformacija materiala nastaja v strižni coni, ki s smerjo gibanjaorodja tvori strižni kot φ. Deformacije povzročajo rezalne sile, katerih glavnakomponenta obremenjuje cepilno ploskev noža. Pri postopku odrezovanja se vsarazpoložljiva energija na rezalnem robu spremeni v toploto. Toplota nastane na strižniconi zaradi porušenja atomske zveze ter na dotikalnih ploskvah. Torej na stiku odrezkain cepilne ploskve orodja ter proste ploskve in obdelovanca. Nastajajoča toplota zeloškodljivo vpliva na orodje in njegovo obstojnost. Trdota orodnih materialov je zeloodvisna od temperature. Orodje iz orodnega jekla obdrži svojo trdnost le do 250 ºC,hitrorezna jekla do 600 ºC, karbidne trdine pa približno do 900 Cº [23].4.1 DLETODleto je na eni strani primerno izbrušeno dletasto rezilo iz jekla, na drugi strani paprehaja v konico, ki mora biti mehkejša od rezila in nosi lesen ročaj ali ročaj iz umetnesnovi. Dleta so namenjena dolbenju, izrezovanju, ravnanju, rezanju in oblikovanjuneravnih površin. Pri predmetu TIT učenci dleta uporabljajo že v šestem razredu, priobdelavi lesa. Delo z dletom je precej zahtevno, naporno, lahko pa tudi nevarno, ker jepotrebno za pravilno uporabo dleta, dobro poznati lastnosti lesa.28

Lesen ročaj prenaša udarce na dleto in zagotavlja dober oprijem le, če je ročaj dobronasajen. Dleta so zelo različnih oblik. Pri predmetu TIT uporabljamo ravna dleta.Uporabljajo se predvsem za dolbenje in izbijanje lesa. Da lesen ročaj ne poči, jezavarovan z zateznim in udarnim obročem. Oblika ročaja mora biti takšna, da nam rokapri dolbenju ne drsi. Dleto reže prav le tedaj, če izberemo pravi kot in smer, ki pa jeodvisna od rasti lesa. Dleto držimo praviloma v levici (desničarji), z desnico pa gapotiskamo v les. Če režemo prek vlaken, pa si pomagamo z lesenim batom. Kadardelamo vzporedno z rastjo, vedno izberemo smer, v kateri vlakna izstopajo iz površinelesa. Če bi delali obratno, bi nam dleto uhajalo v les in ga ne bi mogli voditi [24].(a) (b) (c)Slika 4.2: (a) Ravno dleto, (b) ravno dleto s posnetim robom in (c) dolbilo [7].Ravno dleto, slika 4.2 (a), se uporablja za dolbenje utorov in izdelavo spojev. Dleta sedelijo po debelini vratu na lahka, srednje močna in močna dleta. Delimo jih tudi poširini. Pri predmetu TIT učenci uporabljajo ravna dleta, širine 6 in 12 mm. Ravna dleta sposnetim robom, slika 4.2 (b), imajo malo lažja rezila, posebno primerna so zarogljičenje. Dolbila, slika 4.2 (c), uporabljamo za izsekavanje, za dolbenje lukenj inpodobno. Med dolbenjem je, pri izmetavanju odsekanega lesa, dolbilo močnoobremenjeno na lom. Dolbilo je zato debelo, debelina dolbila se zmanjšuje od ročajaproti ostrini [25].Pri dletu je zelo važen kot ostrine. Ta naj meri približno 30º. Dleto brusimo nabrusilnem stroju, ki mora imeti primeren naslon. Z naslonom lahko zagotovimo ravno inpod pravim kotom obrušeno ploskev rezila dleta. Med brušenjem je priporočljivosprotno hlajenje dleta, da se ta ne razkali. Rob rezila mora biti popolnoma raven,obrušena ploskev pa je lahko nekoliko vbočena. Vboklina lahko nastane zaradi sameoblike brusa na stroju. Obrušena ploskev ne sme biti izbočena. Pri ročnem brušenjupazimo, da vodimo dleto v vzporednih potezah, da ne dobimo izbočene obrušenepovršine. To zagotovimo z uporabo pripomočka za nastavitev kota brušenja. Ko29

zbrusimo rezilo, položimo dleto plosko na gladilni kamen in nekajkrat potegnemo zročajem proti sebi. S tem izravnamo rob na ostrini [26].Značilna obdelovalna postopka.(a) Izsekavanje. Izsekavanje je postopek, ki se uporablja pri lesnih zvezah(preploščitvah), pri rogličenju, ipd. Pri prvo omenjenih lesnih zvezah z žagozarežemo do začrtane globine, nato pa z dletom odstranimo odvečni material,najprej na eni, nato na drugi strani. Pri rogličenju si prav tako pomagamo z žago.Najprej zažagamo v vzdolžni smeri, nato z dletom zasekamo prečno na lesnavlakna. Les nato klinasto izsekamo enakomerno iz obeh strani, ne da bi zatrgalivlaken na spodnji strani. Če ne moremo uporabiti žage za začetni rez, lahkonamesto žage uporabimo dolbilo [24].(b) Dolbenje. Za dolbenje lesa potrebujemo dleto in kladivo iz umetne snovi. Dletopraviloma držimo v levici, z desnico pa držimo kladivo iz umetne snovi, skaterim udarjamo po dletu, s tem pa dleto potiskamo v les. Pred začetkomdolbenja je potrebno s svinčnikom označiti robove luknje, ki jo bomo izdolbli.Nato uporabimo primerno širino dolbila in z njim najprej zasekamo prečno nalesena vlakna na obeh začrtanih krajiščih. Z dletom nato izdolbemo les odsredine proti krajišču. Pri tem si prav tako pomagamo s kladivom. Za dolbenjese uporabljajo posebno oblikovana dleta, ki jih imenujemo dolbila [17, 26].Hranjenje orodja.Dleta je potrebno zaščititi pred poškodbami rezila, ki lahko nastanejo, če shranjujemodleta nezaščitena v predalu. Rezilo dleta lahko zaščitimo z usnjeno nožnico, slika 4.2(a), pogosteje je zaščita za rezilo iz umetne snovi. Garniture dlet lahko hranimo tudi vtemu namenjeni torbici ali v lesenih kladicah, z rezili v izvrtinah kladice.Varno orodje.Dleto ne sme biti poškodovano ter imeti razmajan ali počen ročaj, biti mora dobronabrušeno. Če bomo po lesenem ročaju dleta udarjali z lesenim kladivom, mora biti30

očaj zavarovan z zateznim in udarnim obročem. Oblika ročaja mora biti takšna, da namroka pri dolbenju ne drsi. Topo dleto je težje nadzorovati, hitreje pride do zdrsa, polegtega je delo težje. Uporabljamo dleto ustrezne velikosti in oblike za vrsto dela.Navodilo za varno delo.Pred začetkom dela oči zaščitimo z varnostnimi očali, preglednica 4.2. Obdelovanectrdno vpnemo. Po ročaju dleta ne smemo udarjati s kovinskim kladivom, saj bi dleto stem uničili. V ta namen uporabimo lesen bat ali kladivo iz umetne snovi. Nikoli nerežemo proti sebi, saj bi se v primeru zdrsa nabodli. Stojimo trdno, da ne izgubimoravnotežja, v primeru zdrsa. Naše telo in roke nikakor ne smejo priti pred rezilo. Ko sedleto ne uporablja, ga je potrebno zaščititi z varnostno kapo, da rezilo ni izpostavljeno.Dleta shranjujemo v primerni embalaži s predalčki za posamezno dleto, v lesenem aliplastičnem predalniku. Potrebna je tudi pazljivost pri podajanju dleta, zato nikoli neobrnemo rezilo proti osebi, kateri podajamo dleto. Dleto za les uporabljamo le zaobdelavo lesa. Dleto ne uporabljamo za dela, za katera ni namenjeno [24].Preglednica 4.2: Osebna varovalna oprema pri uporabi dleta.ROČNO ORODJEOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapadleto (ravno) x xdolbilo x x4.2 KLADIVOUčenci pri predmetu TIT spoznajo in uporabijo kovinsko kladivo, uporabljajo gapredvsem za žebljanje. Kladivo iz lesa ali umetne snovi pa uporabljajo za pribijanjemoznikov ali udarjanje po ročaju dleta pri dolbenju. Spoznajo tudi kovaško kladivo, kiga uporabljajo pri kovanju. Kladiva, ki jih učenci uporabljajo pri pouku TIT prikazujeslika 4.3.31

(a) (b) (c) (d)Slika 4.3: (a) Ključavničarsko kladivo, (b) kovaško kladivo, (c) kladivo iz umetne snovi in (d) lesenokladivo [27].Ključavničarsko kladivo, slika 4.3 (a), je na eni strani glave poševno odrezano. Kovaškokladivo, slika 4.3 (b), je težje, uporablja se za udarjanje in preoblikovanje kovinskihobdelovancev. To kladivo uporabljamo pri kovanju, kjer hladno preoblikujemomehkejše kovine, kot je baker in aluminij. Z njim nikoli ne udarjamo po drugem kladivuali drugem orodju. Kladiva iz umetne snovi, slika 4.3 (c), in lesena kladiva, slika 4.3(d), imajo glavo cilindrične oblike z dvema udarnima ploskvama. Uporabljamo jih zanamene, kjer bi kovinsko kladivo poškodovalo površino obdelovanca ali ročaj orodja,kot je dleto. Ta kladiva nikoli ne uporabljamo za žebljanje [25, 28].Nadalje delimo kladiva po teži. Pri predmetu TIT uporabljamo 150 g in 300 gključavničarsko kladivo. S 150 g kladivom pribijamo manjše žičnike, za večjeuporabimo 300 g kladivo.(a) (b) (c)(d)(e)Slika 4.4: (a) Varilno kladivo, (b) zidarsko kladivo, (c) krovsko kladivo, (d) kladivo za kovičenje in (e)kleparsko kladivo [27, 29, 30].Poleg že omenjenih kladiv poznamo še številna druga kladiva. Varilno kladivo, slika 4.4(a), se uporablja za odstranjevanje žlindre, ki se nabere na površini zvara. Glavavarilnega kladiva je na eni strani koničasta, na drugi strani pa vzdolžno sploščena.Zidarsko kladivo, slika 4.4 (b), ima glavo prečno sploščeno, a le na eni strani. Krovskokladivo, slika 4.4 (c), je opremljeno z zarezo, s katero lahko izvlečemo žeblje. Kladivoza kovičenje, slika 4.4 (d), kot že samo ime pove, se uporablja za kovičenje. Kovičenjeje postopek izdelave nerazstavljive zveze s kovico. Kladivo za kovičenje ima rahlo32

zaobljeno čelo na glavi kladiva. Kleparsko kladivo, slika 4.4 (e), se uporablja zatanjenje pločevine ter preoblikovanje pločevine. Kleparsko kladivo ima na eni ali obehstraneh glave kroglasto obliko. S kladivom lahko spreminjamo obliko pločevine, joizbočimo.Značilni obdelovalni postopki.(a) Žebljanje. Žebljanje je eden izmed preprostejših in najhitrejših načinovspajanja, v večini primerov ga kombiniramo z lepljenjem. Učenci spoznajožebljanje v sklopu gradiva in obdelave v šestem razredu pri poglavju lesnagradiva, ko se ob delu podrobneje seznanijo z obdelovalnimi postopki lesa. Greza postopek, pri katerem zabijamo žeblje ali žičnike s kovinskim kladivom.Razlikujemo kovane žeblje in žičnike. Kovani žeblji so štirioglati in seuporabljajo za pribijanje podkev ipd. Steblo žeblja se od glave proti konicizožuje, medtem ko je pri žičnikih debelina od glave do konice enakomerna.Teža kladiva mora biti primerna glede na velikost žičnika. Debelino in dolžinožičnika pa izberemo glede na debelino gradiva, ki ga pribijamo. V kolikor je lescepljiv, se nam lahko zgodi, da se les na koncu razkolje. To lahko preprečimo nadva načina. S tem, da po konici žeblja udarimo s kladivom, v tem primeru žebeljpri zabijanju tlači gradivo pod seboj. Ali pa predhodno na tem mestu izvrtamoluknjico, ki mora biti ožja in krajša od žeblja. Če žebelj skrivimo, ga izvlečemo skleščami, ki jih obvezno naslonimo na deščico, saj lahko drugače poškodujemopovršino obdelovanca [24].(b) Kovanje. Kovanje je obdelovalni postopek, pri katerem hladno ali vročepreoblikujemo kovinska gradiva. Kovinska gradiva segrevamo, da se povečanjihova gnetljivost, to je razteznost, plastičnost in zmanjša trdnost. Obdelovaneclahko s kovanjem tanjšamo, širimo ter nakrčimo. Pri pouku TIT lahko učenciizvajajo le hladno kovanje. Uporabljajo temu primerno kovinsko gradivo, kot jebaker in aluminij. Učenci za kovanje uporabljajo kovaško kladivo [15].(c) Kovičenje. Kovičenje je postopek spajanja, pri katerem je vezni element kovica.To je običajno kovinski element, podoben žeblju brez konice [18]. Zveze skovicami so neločljive. Zakovičene zveze lahko razstavimo samo tako, da33

kovico odsekamo. Namesto kovičenih zvez, lahko pločevino združujemo tudi sspajkanjem, varjenjem in vijačenjem. Kovica je sestavljena iz nastavne glavice,stebla in sklepne glavice. Sklepna glava nastane tako, da razžarjeno ali hladnosteblo nakrčimo. Pred kovičenjem, moramo v pločevini izvrtati luknjo. Njenpremer mora biti enak ali le malenkost večji od premera stebla kovice. Dakovica lepo sede v luknjo, lahko uporabimo kovični vlečnik. Nastavno glavicokovice upremo na nastavno nakovalo, ki preprečuje, da kovico izbijemo. Natoudarjamo po steblu kovice s kladivom za kovičenje v smeri nastavneganakovala. Steblo kovice pri tem nakrčimo in nadalje oblikujemo glavo kovice.Da dobimo lepšo obliko glavice, lahko uporabimo glavičar. Poleg videza, s temizboljšamo tudi kakovost takšnega spoja. Pri pouku TIT uporabljamo bakrene inaluminijaste kovice [14].(d) Tanjenje. Tanjenje je postopek, pri katerem kovinski material stanjšamo. Vosnovni šoli s tem postopkom preoblikujemo pločevino. Preoblikujemopredvsem mehkejše kovine, kot sta baker in aluminij. Pri postopku tanjenja,damo pločevino na podlago, ki se vdaja, na primer s peskom napolnjeno usnjenovrečo, nato pa s kleparskim kladivom udarjamo po pločevini od sredinenavzven. Pri tem se pločevina tani in izboči [14].(e) Tepanje. Tepanje je postopek preoblikovanja tanjših kovinskih materialov. Stem postopkom se je predvsem v preteklosti, tudi v industriji, izdelovalo razneizdelke iz pločevine. Za tepanje se uporabljajo kalupi, ki dajo izdelku končnoobliko. Ravno pločevino, preoblikujemo v obliko kalupa s kleparskim kladivom.Na ta način lahko izdelamo pepelnike, razne kovinske posode ipd.Hranjenje orodja.Kladiva hranimo v lesenih stojalih, na katera jih obesimo za glavo kladiva.Varno orodje.Da pri delu s kladivom ne bi prišlo do poškodb, moramo poskrbeti, da glava kladiva nirazmajana, saj lahko drugače ob udarcu nekontrolirano odleti. Glava kladiva mora biti34

zato zavarovana z zapiračem, pri čemer ni dovolj le enostavni leseni zamašek, vednouporabljajte kovinski zapirač. Enako nevarno je lahko v primeru, če nam kladivo zdrsneiz roke ali se zlomi ročaj. Da se to ne zgodi uporabljamo kladivo, katerega ročaj imaovalno držalo z ojačenim koncem [28].Najpogostejše napake, ko kladivo ni več varno: Nikoli ne uporabljamo kladivo spočenim ali poškodovanim ročajem. Nevarno je tudi delo s kladivom z iztrošenokaljeno glavo, od katere lahko ob udarcu odleti delec in nam poškoduje vid [31].Navodila za varno delo.Pri uporabi kladiva si morajo učenci nadeti predpasnik, če uporabljajo kovaško kladivo,pa si je potrebno nadeti tudi zaščitna očala, preglednica 4.3. Pozorni moramo biti priizbiri velikosti kladiva, saj se lahko s prevelikim kladivom, z nenatančnim udarcemmočno udarimo po prstih. Nevarna je tudi uporaba premajhnega kladiva, saj bomo znjim zelo močno udarjali po žičniku in zato težje nadzorovali kladivo. Za žebljanjeuporabljamo kovinsko kladivo, žičniku primerne velikosti. Učenci s 150 g kladivompribijajo manjše žeblje in žičnike, velikost je odvisna od trdote lesa. Če teža 150 gkladiva ne omogoča pribijanje žičnika določene velikosti in moramo za pribijanjeuporabiti veliko silo, se uporabi večje 300 g kladivo. Pri pribijanju majhnih žičnikov sipomagamo z držalom. Za žebljanje nikoli ne uporabljamo kladivo iz umetne snovi alileseno kladivo, saj bi ga s tem uničili. S kladivi iz lesa ali umetne snovi udarjamo le polesnih gradivih in po ročajih dleta. V kolikor je kladivo poškodovano, ga neuporabljamo, pač pa o tem obvestimo učitelja. Nikoli ne udarjamo s kladivom podrugem kladivu [28].Preglednica 4.3: Osebna varovalna oprema pri uporabi kladiv.ROČNO ORODJEOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapakladivo (ključavničarsko,leseno, iz umetne snovi)xkovaško kladivo x x35

4.3 KLEŠČEKlešče so orodje za prijemanje, iz dveh železnih navzkrižnih ročic. Uporabljajo se zarazlične namene, z njimi lahko držimo predmet čvrsto v objemu, z njimi lahko ščipamo,odstranimo izolacijo iz žice ali pa si z njimi pomagamo pri preoblikovanju različnihobdelovancev. Za vse klešče velja, da v zaprtem položaju držala ne smejo biti razprta,večinoma imajo izolirno oblogo, sklep pa ne sme biti izoliran. Visoko kakovostnimaterial (jeklo) pomeni dolgoročnost in zanesljivost. Kakovostne klešče se lahkoodpirajo in reža med čeljustmi ni opazna. Klešče je potrebno občasno namazati včlenkih, da se lažje premikajo. Strojno olje je pomembno za gibke dele orodij in kotzaščita pred rjo [24].(a) (b) (c) (d)Slika 4.5: (a) Kombinirane klešče, (b) stranske ščipalke, (c) čelne klešče in (d) klešče za snemanjeizolacije [32].Kombinirane klešče, slika 4.5 (a), imajo najbolj raznoliko uporabo. Uporabljamo jihlahko za držanje obdelovanca, za pregibanje obdelovanca in za ščipanje žice. Zapuljenje žebljev pa navadnih klešč, kombinirane klešče ne morejo zamenjati. Zaščipanje žice uporabljamo stranske ščipalke, slika 4.5 (b). Ker obstaja nevarnost, da priščipanju odletijo delčki, uporabimo varovalna očala. Ščipamo pod pravim kotom in medtem ne majemo klešč, saj lahko s tem poškodujemo ali razmajamo klešče. S temikleščami ne ščipamo jeklene žice ali žeblje. Čelne klešče, slika 4.5 (c), lahkouporabljamo za ščipanje močnejše žice, ki mu stranske ščipalke niso kos. Z žicesnamemo izolacijo s kleščami za snemanje izolacije, slika 4.5 (d).(a) (b) (c)Slika 4.6: (a) Koničaste okrogle klešče, (b) ploščate klešče in (c) mizarske klešče [27].36

Koničaste okrogle klešče, slika 4.6 (a), učenci uporabljajo za krivljenje žice. Ploščateklešče, slika 4.6 (b), pa učenci uporabljajo za pregibanje žice in tanke pločevine. Kokrivimo močnejšo žico, ne uporabljamo konice klešč, saj lahko tako kleščepoškodujemo. Za puljenje žebljev so najbolj primerne mizarske klešče, slika 4.6 (c).Značilni obdelovalni postopki.(a) Puljenje žebljev. Za puljenje žebljev in žičnikov uporabljamo mizarske klešče.Da pri puljenju ne poškodujemo lesa, moramo uporabiti deščico, ki jo položimopod klešče. S tem poskrbimo, da se ne poškoduje obdelovanec, poškodujemokvečjemu ploščico. Ko s kleščami primemo žičnik, morajo biti klešče obrnjenenavpično z ročicama navzgor. Nato ročici potisnemo navzdol. Pri tem nastanevelik moment, ki izruva žičnik.(b) Ščipanje žice. Za ščipanje žice uporabljamo stranske ščipalke. Da zagotovimodovolj velik moment, žico ne ščipamo s konicami ščipalk, pač pa jo potisnemočim bliže vrtišču. Ko ščipamo žico, si ne smemo pomagati z zvijanjem žice, sajbi na ta način ščipalke razmajali. Če s ščipalkami ne moremo odščipniti žice,uporabimo vzvodne ščipalke. Pri ščipanju uporabljamo varnostna očala.(c) Snemanje izolacije. Za odstranjevanje izolacije iz žice, uporabimo klešče zasnemanje izolacije. Klešče imajo posebno obliko čeljusti, z njimi, z rahlimstiskom, zarežemo v izolacijo, nato pa jo potegnemo iz žice. Če kleščepremočno stisnemo, lahko odščipnemo tudi žico in celo poškodujemo klešče.Ročici sta ves čas obrnjeni v smeri odstranjevanja.Hranjenje orodja.Klešče zložimo v lesene kladice, na ta način dobimo tudi dober pregled nad številomklešč.Varno orodje.Klešče naj imajo ergonomsko oblikovan ročaj. Čeljusti klešč morajo biti čiste in v37

dobrem stanju.Najpogostejše napake, ko klešče niso več varne: Klešče ne smejo biti razmajane ali sezatikati, tako da se dobro odpirajo in zapirajo. Če so čeljusti obrabljene ali mastne, nenudijo dober oprijem.Navodila za varno delo.Vedno uporabimo delu primerno vrsto klešč in potrebna zaščitna sredstva, slika 4.4. Česo klešče neergonomsko oblikovane in se ročki klešč v stisnjenem stanju dotikajo, selahko uščipnemo. Po kleščah ne udarjamo s kladivom, saj bi s tem poškodovali površinoklešč ali pa bi s tem uničili čeljusti, os ali ročaj. Prav tako ne uporabljamo kleščenamesto kladiva. Klešče ne uporabljamo za privijanje matic, temu je namenjeno drugoorodje [28].Preglednica 4.4: Osebna varovalna oprema pri uporabi klešč.ROČNO ORODJEOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapaklešče (koničaste okrogle, ploščate, čelne,kombinirane, za snemanje izolacije)xklešče, stranske ščipalke x x4.4 KLJUČKljuči so lahko različnih oblik in velikosti, potrebujemo jih za privijanje in odvijanjevijakov in matic različnih oblik.(a) (b) (c) (d)Slika 4.7: (a) Garnitura viličastih ključev, (b) garnitura obročnih ključev, (c) garnitura viličasto obročnihključev in (d) natični ključ z ragljo [27].38

Viličasti ključ, slika 4.7 (a), je potrebno držati v ravnini vrtenja in ne pod kotom, sajmora ključ trdno objeti matico. Dolžina ročaja ključa je prilagojena velikosti matice,tako, da ne uporabljamo prevelik navor pri zategovanju. Obročni ključ, slika 4.7 (b),zaradi svoje oblike omogoča boljši stik z matico. Pri uporabi obročnega ključa ustreznevelikosti, matico tudi pri velikem momentu težje poškodujemo kot z viličastim ključem.Z obročnim ključem namreč ne more priti do zdrsa v smeri ročice ključa. Za potrebe pripouku TIT zadostuje ena garnitura viličasto obročnih ključev, slika 4.7 (c), in enagarnitura natičnih ključev z ragljo, slika 4.7 (d). Natični ključ z ragljo, slika 4.7 (d),omogoča privijanje ali odvijanje matice v omejenem prostoru, kjer bi bilo delo zviličastim ključem težje ali nemogoče, predvsem pa veliko bolj zamudno. Pazitimoramo le, da ne uporabljamo prevelike sile pri zategovanju manjših matic, saj dolžinaročaja omogoča prevelik navor pri uporabi manjših nastavkov [31].Slika 4.8: Univerzalni ključ [27].Univerzalni ključ, slika 4.8 je zelo priročen, saj lahko nadomesti celo garnituroviličastih ključev.Značilen obdelovalen postopek.(a) Privijanje, odvijanje. Privijamo in odvijamo vijake ter matice. Pri tempostopku uporabljamo viličaste in obročne ključe. Ko privijamo matice alivijake, vrtimo ključ v smeri urinega kazalca, pri odvijanju pa ključ vrtimo vnasprotni smeri.Hranjenje orodja.Ključe zaščitimo pred poškodbami, ki lahko nastanejo pri shranjevanju tako, da jihhranimo v kovinskem stojalu za ključe ali v stojalu iz umetne snovi. Lahko uporabimotudi razna obešala in torbice, ki preprečujejo, da ključi udarjajo drug ob drugega. Poleg39

tega ključe razvrstimo po velikosti, s tem si prihranimo čas pri iskanju ključa želenevelikosti.Varno orodje.Ključ, ki ga bomo uporabljali mora biti kakovosten in nepoškodovan. Ključ, ki jeskrivljen, počen, ima močno obrabljene čeljusti ali je drugače poškodovan, neuporabljamo, saj bi lahko prišlo do zloma ali zdrsa orodja, pri čemer bi se lahkopoškodovali.Navodila za varno delo.Na ključ ne natikamo cevi ali podobnih podaljškov za večji navor, saj lahko priprevelikem navoru uničimo navoj na matici ali vijaku. Za delo izberemo ključ, kateregaodprtina točno odgovarja velikosti matice. Če ključ ni ravno prave velikosti, lahkoposnamemo robove matice, ključ lahko zdrsne ali se poškoduje. Če je le možno, vednovleci za ročaj ključa, da preprečiš padec v primeru njegovega zdrsa. Pri natičnem ključuje manjša verjetnost, da bo prišlo do zdrsa. Po ključu ne udarjamo s kladivom [31].Preglednica 4.5: Osebna varovalna oprema pri uporabi ključa.ROČNO ORODJEključ (viličasti, obročni,natični, univerzalni)OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapax4.5 LUKNJAČLuknjač je orodje za izsekavanje. Učenci uporabljajo luknjač v šestem razredu za izsekkrogov v papirna gradiva, v sedmem razredu pa lahko z luknjačem izsekajo tudi folijo izumetne snovi. Z luknjačem lahko naredimo luknje tudi v usnje in druge mehkejšemateriale.40

(a) (b) (c) (d)Slika 4.9: (a) Luknjač, (b) garnitura luknjačev, (c) luknjač z revolversko glavo in (d) ušesne klešče [33].Luknjač, slika 4.9 (a), uporabimo takrat, ko želimo narediti večje luknje, kot jih lahkonaredimo s šilom. S pomočjo luknjača in kladiva lahko v papirna gradiva izsekamookrogle luknje, pri tem pa moramo uporabiti dovolj močno podlogo, da zaščitimo mizo.Imamo luknjače različnih premerov, slika 4.9 (b), vsak omogoča izsek luknje določenevelikosti. V šoli uporabljamo luknjače za luknje premera od 2 mm do 10 mm. Zelopriročni so luknjači z revolversko glavo, slika 4.9 (c), s katerim lahko naredimo luknjerazličnih velikosti. Poleg tega obstajajo tudi luknjači, s katerimi lahko izsekamo razneoblike ali motive. Za izsekavanje kvadratnih lukenj lahko uporabimo tudi ravno dleto.Za luknjanje lahko uporabimo tudi ušesne klešče, slika 4.9 (d) [12].Luknjačev ne brusimo sami, ker jih je zelo težko pravilno nabrusiti. Pri brušenju težkozagotovimo, da je rob rezila v isti ravnini. Tako nabrušen luknjač ne bi izsekal cel robluknje.Značilen obdelovalen postopek.(a) Izsekavanje. Izsekavanje je postopek, pri katerem s pomočjo luknjača ali dletaizsekamo luknjo v gradivo. Izsekavamo lahko različne oblike, največkratokrogle. Za izsekavanje kvadratnih in pravokotnih lukenj uporabljamo dleta.Obstajajo pa tudi luknjači, s katerimi lahko izsekamo tudi razne druge oblike.Hranjenje orodja.Luknjače hranimo v stojalih ali lesenih kladicah, tako da rezila niso izpostavljena.Garnituro luknjačev različnih velikosti zaradi boljšega pregleda hranimo v lesenihkladicah z različnimi premeri izvrtin, vsaka izvrtina ustreza določeni velikosti luknjača.Na ta način hitro ugotovimo, katera velikost luknjača nam manjka.41

Varno orodje.Luknjač mora imeti ostro rezilo. Če luknjač postavimo pokončno, se mora celo rezilodotikati gradiva. Luknjač ne sme biti poškodovan.Navodila za varno delo.Pred začetkom dela zaščitimo mizo s podlogo iz debele lepenke (vsaj 2 mm) ali vezaneplošče. Luknjač držimo pokončno, po njem pa udarimo s kovinskim kladivom le enkratna istem mestu tako, da dobimo lep rez v papirnem gradivu. Luknjač ne uporabljamo zaizsekavanje pločevine ter krhkih plošč, ker obstaja nevarnost, da odbiti deli materialapriletijo v oči [12].Preglednica 4.6: Osebna varovalna oprema pri uporabi luknjača.luknjačROČNO ORODJEOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapax4.6 NOŽPapirna gradiva režemo z različnimi škarjami in noži, ki so temu namenjeni. Nepravilnoin nepazljivo rokovanje z nožem pripelje do vreznin. Najpogostejši vzroki za poškodbez noži so vreznine zaradi prijemanja nezaščitenega rezila, zloma ročaja, zaradipreobremenitve pri rezanju in zaradi zloma konice. Da zmanjšamo verjetnost poškodbe,učencem pred delom s tem orodjem podamo navodila za varno delo in poskrbimo zabrezhibnost orodja [28].(a) (b) (c) (d)Slika 4.10: (a) Nož za karton s kovinskim ogrodjem, (b) nož za karton (c) nož za papir in nož z rezilnimkoleščkom [33, 34].42

Nož za karton, slika 4.10 (a), uporabljamo za rezanje debelejših papirnih gradiv, kot stakarton in lepenka. Ker prihaja pri rezanju teh papirnih gradiv do večje obremenitve, imanož kovinsko ogrodje. Nož za karton z ročajem iz umetne snovi, slika 4.10 (b), moraimeti kovinsko vodilo. Nož za papir, slika 4.10 (c), je namenjen rezanju papirja, imaožje rezilo, kot nož za karton. Širina rezila noža za papir je 9 mm, širina rezila noža zakarton je 18 mm. Ker imata nož za papir in nož za karton rezilo iz segmentov, ki selahko odlomijo, je zelo pomembno, da pri rezanju ne uporabljamo velik pritisk.Nekvaliteten nož za papir iz umetne snovi se lahko zlomi, mehanizem za vodenje rezilapa postane nezanesljiv že po nekajkratni zamenjavi rezila. Nož z rezilnim koleščkom,slika 4.10 (d), se uporablja za isti namen kot vzvodne škarje. Razlika je predvsem vštevilu listov, ki jih lahko naenkrat odrežemo s tema orodjema. Z nožem z rezilnimkoleščkom lahko naenkrat odrežemo manjše število listov [28].Nož ne brusimo, v kolikor se nam rezilo obrabi, ga enostavno odlomimo. Pri lomljenjurezila uporabljamo temu namenjen pripomoček na koncu ročaja noža ali kombiniraneklešče.Značilen obdelovalen postopek.(a) Rezanje. Z nožem režemo papirna gradiva in umetne snovi. Nož pri rezanjunagnemo, da z gradivom oklepa kot 30° do 45°. Desničarji režemo od leve protidesni. Režemo počasi in pri tem za vodilo uporabljamo kovinsko ravnilo zročajem.Hranjenje orodja.Nož za karton in nož za papir hranimo v lesenih kladicah. Te označimo z napisom, nožza papir in nož za karton. Del noža, ki je vstavljen v kladico, mora biti obrnjen navzdol.Rezila nožev morajo biti zaprta.Varno orodje.Nož za karton in nož za papir, ki ga bodo uporabljali učenci, mora imeti kakovostenročaj, ki ne drsi. Nož naj ima kovinsko vodilo, ki zagotavlja, da se rezilo ne premika.43

Navodila za varno delo.Kadar delamo ravne reze, nož vodimo ob kovinskem vodilu, saj bi ravnila iz lesa aliumetnih mas hitro nehote zarezali. Pod gradivom mora biti podloga iz debele lepenke(vsaj 2 mm) ali deska iz trdega lesa, ki mora biti ravna in gladka, na ta način zaščitimodelovno mizo. Ko režemo, imamo nož nagnjen pod kotom 30° do 45°. Ne režemo sede,saj s tem zmanjšamo pritisk roke na vodilo in s tem varnost pri rezanju. Nikoli nevlečemo rezila proti sebi, da se ne nabodemo. Režemo od leve proti desni (desničarji).Režemo počasi. Dolžina delovnega rezila ne sme biti predolga in ne prekratka (2 do 3segmente). Poskrbimo, da imamo dovolj prostora, da ne pride do prerivanja. Vsakučenec naj ima 1 m širok delovni prostor. Kadar režemo večje število listov, karton alilepenko, naredimo več rahlih potegov z nožem za karton. Če je rezilo obrabljeno, gaodlomimo. Pri tem uporabljamo pripomoček za lomljenje rezila, ki se nahaja na koncuročaja. Pripomoček za lomljenje rezila skupaj z nožem obrnemo proti tlom, nikoli protisošolcu. Najpogosteje se namesto pripomočka za lomljenje rezila, uporabijokombinirane klešče. Ko nož za karton prenehamo uporabljati, zapremo rezilo in šelepotem nož odložimo na mizo [17].Preglednica 4.7: Osebna varovalna oprema pri uporabi noža.ROČNO ORODJEnož za papir, nož za kartonOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapax4.7 OBLIČOblič je ročno orodje za obdelavo lesa. Učenci tega ročnega orodja ne smejouporabljati, saj je delo s tem orodjem zanje prenevarno. Uporablja ga lahko le učitelj insicer za pripravo gradiva ali za demonstracijo. V današnjem času je to ročno orodjeskoraj povsem izpodrinilo električno orodje. Postopek obdelave lesa z obličem seimenuje skobljanje.Za vsako vrsto skobljanja uporabljamo primeren oblič. Za prvo grobo skobljanje seuporablja oblič kosmač, slika 4.11 (a). Kosmač je precej ozek, večinoma s 30 mm44

širokim rezilom, ki je rahlo zaokroženo. S tem obličem lahko obdelujemo grobo žaganles. Ličnik, slika 4.11 (b), se prav tako uporablja za grobo skobljanje, predvsem lesa, kismo ga najprej obdelali s kosmačem. Ima širše rezilo kot kosmač, običajno je široko 48mm. Spahalnik, slika 4.11 (c), je dolg in težak oblič, ki se uporablja za natančnoizravnavanje večjih ploskev in daljših robov. Pri delu ga skoraj ni treba pritiskati nadesko, ker navadno zadostuje že njegova lastna teža. Dvoreznik, slika 4.11 (d), jepribližno enake velikosti kot ličnik. Na rezilu dvoreznika leži železen zaklopec, ki je obrezilu rahlo ukrivljen. Zaklopec skrbi za to, da se odrezani les takoj lomi. Zaradi tega sepovršina lesa ne cepi, niti pri skobljanju proti smeri vlaken [25].(a) (b) (c) (d)Slika 4.11: (a) Kosmač, (b) ličnik, (c) spahalnik in (d) dvoreznik [7].Za grobo skobljanje kosmatega lesa uporabljamo oblič kosmač, slika 4.11 (a), natoličnik, slika 4.11 (b), za poravnavanje spahalnik, slika 4.11 (c), za gladko dokončnoskobljanje pa dvoreznik, slika 4.11 (d). Oblič sestavlja ogrodje in rezilo. Rezilo ima vostrini obliko enostranske zagozde, ki se pri skobljanju vriva v les. Da oblič pravilnoreže les, pa je potrebna ustrezna širina šobe, razdalja od ostrine rezila do roba podplata[24, 25].Ostrinski kot rezila obliča normalno znaša 25º. Po večkratnem brušenju se kot nekolikospremeni. Pri brušenju rezila skrbimo, da je kot ostrine manjši od 25º. S tem poskrbimo,da rezilo bolje prodira v les in da pri delu dalj časa zadrži ostrino. Rezila z velikimostrinskim kotom slabo prodirajo v les in hitro postanejo topa. Rezalni kot pri navadnihobličih znaša 45º, pri dvorezniku do 49º in pri obliču dvorezniku, z nastavljivo šobo,znaša kot do 50º. Rezalni kot lahko zmanjšamo le do določene stopnje. V kolikor bi kotpremočno zmanjšali, bo rezilo slabo oprijemalo les [25].45

Značilen obdelovalen postopek.(a) Skobljanje. Skobljanje je postopek pri katerem z obliči odvzemamo tanke plastiiz površine lesa ter na ta način les poravnavamo, zgladimo, oblikujemo, skratkaskobljamo. Les vedno skobljamo v smeri lesnih vlaken. Z navadnim obličemnikoli ne skobljamo proti smeri vlaken, ker se nam les cepi. Pozorni moramobiti tudi na to, da se lahko pri dolgih deskah potek vlaken menja. Če lesskobljamo čelno, mora biti oblič še posebno oster, obdelovanec pa je potrebnoše posebej trdno vpeti. Potrebno je skobljati od zunanjega roba proti sredini, dase nam les na krajiščih ne lomi. Nikdar ne skobljamo moker ali umazan les [25].Hranjenje orodja.Obliče hranimo v omari, do katere učenci nimajo dostopa. Zložimo jih na stojala ali vlesen predal bočno tako, da rezila niso obrnjena navzdol. S tem preprečimo poškodberezila in ogrodja. Stranice predala lahko zaščitimo s pluto ali vezano ploščo. V tempredalu ne hranimo drugega orodja [26].Varno orodje.Poudariti moramo, da obliči niso varno orodje za učence, zato jih učenci ne smejouporabljati. Oblič mora imeti dobro nabrušeno rezilo, ki ne sme na spodnji strani izodprtine gledati več kot 1 mm. Ročaj ne sme biti razmajan. Podplat obliča mora bitiraven, še posebej pred rezilom.Navodila za varno delo.Obdelovanec moramo čvrsto vpeti, da pri skobljanju ne pride do zdrsa. Pri skobljanju jepomembna pravilna drža roke. Zadnjo stran primemo z desno roko tako, da leži paleclevo, drugi prsti pa sklenjeno desno poleg klina. Leva roka prime oblič za ročaj. Prstovne smemo razpreti, ker bi si jih lahko med delom poškodovali. Leva roka ima le tonalogo, da skrbi za natančno vodenje. Dovolj potrebnega pritiska daje desna roka.Skobljamo z enakomernimi, gladkimi potegi. Pri delu uporabljamo potrebna zaščitnasredstva, preglednica 4.8 [35].46

Preglednica 4.8: Osebna varovalna oprema za učitelja pri uporabi obliča.ROČNO ORODJEoblič (kosmač, ličnik,spahalnik, dvoreznik)OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapax x x4.8 PILA, RAŠPAS pomočjo pile in rašpe površinsko obdelujemo različna gradiva. S tem ročnimorodjem, strgamo gradivo s pomočjo majhnih ostrih zobcev, ki se nahajajo na pilioziroma rašpi. Kadar želimo obdelovancu odvzeti večjo količino gradiva, uporabljamorašpo. Za dodelavo in glajenje pa uporabljamo pile.Za piljenje obdelovancev, lukenj in profilov različnih oblik se uporabljajo pile zrazličnim prerezom, kot so okrogla, polkrožna, ploščata, trikotna in kvadratna pila, slika4.12.(a)(c)(b)(d)Slika 4.12: (a) Ploščata pila, (b) polkrožna pila, (c) okrogla pila in (d) trikotna pila [27].Pile imajo veliko majhnih zob, narejenih s pomočjo enojnega naseka, slika 4.13 (a), alidvojnega naseka, slika 4.13 (b). Pile uporabljamo za les, umetne snovi in kovine.(a) (b) (c)Slika 4.13: (a) enojni nasek pile, (b) dvojni nasek pile in (c) zobje rašpe [36].Rašpa je izdelana iz orodnega jekla, ima grobe zobe, slika 4.13 (c). Uporablja se zagrobi odvzem lesne mase. Rašpo uporabimo, kadar gladimo ali ravnamo zelo grobe47

površine. Z rašpo lahko zaoblimo preostre ali razcepljene robove. Robove in površine,ki jih tako obdelamo, je potrebno obdelati še s pilo [20]. S tem damo obdelovancukončno obliko. Rašpe so lahko različnih oblik, na sliki 4.14, si sledijo okrogla, ploščatain polkrožna rašpa.Slika 4.14: Komplet rašp z lesenim ročajem [37].Pile in rašpe najpogosteje propadejo zaradi slabega vzdrževanja. Pogosto se zamašijo zlepilom, smolo ali barvo ali se ranijo zaradi drgnjenja druga ob drugo ali pri ščetkanju zjekleno krtačo in drugimi kovinskimi pripomočki. Zato moramo pile in rašpe zaščititipred navedenimi poškodbami. Rašpe in pile moramo občasno očistiti, za čiščenje pa neuporabljamo ostrih predmetov, kot je šilo, ker bi ta orodja naredila pilo topo. Z jeklenoščetko čistimo pile za obdelavo kovin, vendar pri tem pazimo, da je poteg v smerinaseka pile. Če z jekleno ščetko vlečemo vsevprek preko pile, pila postane topa. Začiščenje lesnih pil je boljše, da damo pilo v vročo vodo, da les in lepilo med zobcinabrekneta, potem pa pilo skrtačimo s sirkovo krtačo. Da preprečimo rjavenje, moramopilo takoj dobro posušiti. Z jekleno ščetko lahko čistimo le pilo za kovine, za čiščenjelesne pile pa uporabimo sirkovo krtačo ali krtačo s ščetinami iz umetne snovi. Obe stalahko združeni v enem orodju, slika 4.15. [25].Slika 4.15: Ščetka za čiščenje pil [32].Značilen obdelovalen postopek.(a) Piljenje. Piljenje je postopek obdelave glajenja površine s pilo in rašpo. Pripiljenju je zelo pomembna pravilna drža pile in položaj telesa pri piljenju. Pilo48

primemo z eno roko za ročaj, z drugo roko pa narahlo držimo nasprotni konecpile. Desničarji držijo ročaj z desno roko, levičarji pa z levo roko. Pritisk pile nagradivo ne sme biti prevelik, potiskamo pa samo pri pomiku naprej, saj pripovratku pila ne pili. Delamo dolge potege, tako da uporabljamo čim večji delpovršine pile [9].Hranjenje orodja.Pile in rašpe je potrebno zaščititi pred poškodbami, ki nastanejo, ko drgnejo ena obdrugo, če so nezaščitene v predalu. Pile zato hranimo v temu namenjeni torbici ali pa jihshranimo v posebnih maskah v predalu.Varno orodje.Ročaj pile mora biti prilagojen njeni velikosti, biti mora dovolj trdno nasajen na pilo.Zobje pile ne smejo biti močno obrabljeni.Navodila za varno delo.Preden začnemo piliti, je potrebno obdelovanec trdno vpeti. Pri delu uporabljamovarovalno opremo, preglednica 4.9. Za delo izberemo gradivu primerno pilo. Pripiljenju z obrabljeno pilo, bomo za piljenje uporabljali preveliko silo. Če premočnopritiskamo na pilo, se ta lahko zlomi ali pa pride do zdrsa, pri čemer se lahkopoškodujemo. Pile ne odlagamo drugo čez drugo [9].Preglednica 4.9: Osebna varovalna oprema pri uporabi pil in rašp.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOROČNO ORODJEočala rokavice respirator predpasnik kapapila, rašpa x x4.9 ROČNA ŽAGAŽaga je orodje z nazobčanim listom za žaganje. Za različna opravila so nam na voljo49

azlične oblike ročnih žag in žaginih listov, izberemo jih glede na vrsto gradiva, ki garežejo. Opisali bomo ročne žage, ki jih učenci spoznajo pri predmetu TIT, slika 4.16.(a) (b) (c) (d)(e) (f) (g)Slika 4.16: (a) Žaga lisičji rep, (b) fina žaga, (c) žaga za kovino, lokasta (d) žaga za furnir, (e) žagaluknjarica, (f) žaga lokarica in (g) rezljača [7, 27, 39].Lisičji rep, slika 4.16 (a), je ročna žaga brez hrbta, uporablja se za žaganje večine vrstlesa. Lahko je različnih oblik in z različno gostoto zobcev, s kaljenimi konicami ali znekaljenimi. Lisičji repi so običajno dolgi 200 do 700 mm, imajo razperjene zobe inrežejo le v eno stran, običajno pri gibanju od ročaja proti koncu lista. Fina žaga, slika4.16 (b), se uporablja za fino žaganje, kadar želimo dobiti zelo lep rez. Fina žaga imaojačan hrbet, kar naredi žago togo. Lokasta žaga za kovino, slika 4.16 (c), se uporabljaza rezanje kovinskih materialov, zobje na žaginem listu so manjši, odvisno od trdotekovine. Grobe žage uporabljamo za žaganje aluminija, bakra in jekla, srednje grobe zažaganje trdega jekla, ter fine žage za žaganje pločevine. Učenci jo uporabljajo v osmemrazredu. Za žaganje je potrebno izbrati obdelovancu primeren žagin list, obrnemo gatako, da zobje kažejo naprej. List mora biti dovolj trdno vpet. Pri žaganju držimo žago zobema rokama. Žago enakomerno potiskamo od sebe v smeri rezanja, pri čemeruporabljamo celotno dolžino žaginega lista. Da obdelovanec pri žaganju ne vibrira incvili, ga vpnemo čim bliže čeljustim primeža [14, 24]. Žaga za furnir, slika 4.16 (d), seuporabi kadar moramo odžagati furnir. Za to opravilo lahko uporabimo tudi lepenkarskinož. Luknjarica, slika 4.16 (e), je mizarska žaga, ki je precej podobna lisičjem repu,vendar ima debelejši in zelo ozek list. Samo ime pove, da jo uporabljamo za izrezovanjelukenj in drugih okroglin, v katerih jo lahko vodimo prav zaradi tega, ker je ozka. Zobjepri tej žagi navadno niso razperjeni, zato pa je hrbet lista tanjši od zob, da ne pride dozatikanja lista v zarezi, poleg tega so zobje poševno brušeni, enkrat z leve, drugič zdesne. Lokarica, slika 4.16 (f), je ročna žaga z lokom, ki se uporablja za razrez lesa50

večjih premerov. Rezljača, slika 4.16 (g), se uporablja za precizno žaganje, učenci jouporabljajo za ročno rezljanje vezane plošče v šestem razredu. Pri žaganju z rezljačožagamo na poteg navzdol. Ko vpnemo žagico, morajo biti zobje torej obrnjeni navzdol,proti ročaju. Pritrdimo jo z roko in ne s kleščami, da ne polomimo ušesca vijakov.Žagica ne sme biti ne preveč, ne premalo napeta, ker bi se nam v obeh primerih hitrozlomila. Da pri žaganju ne poškodujemo mize, uporabimo svoro z deščico, ta nam služikot podlaga in opora za rezljanje. Pomembno je, da je višina sedeža prilagojena tako, dasedimo zravnano, spodnji del roke mora biti vodoraven, da se pri žaganju komolec nepremika, lok žage pa mora biti prav tako v vodoravnem položaju [25].Zmogljivost ročne žage je odvisna od nastavnega kota, od delitve zob in velikosti zobnepazduhe. Čim več odreže zob v enem delovnem gibu, tem večja zobna pazduha jepotrebna za žagovine. Ozobljenje na močni sunek daje grobi kosmat odrez, pri žaganjuje potrebna velika moč. Zobje se pri žaganju samodejno zadirajo v les. Ta oblika zob seuporablja pri ročnih žagah na poteg. Rezalni kot je 80º, ostrinski kot pa 60º. Zavzdolžno žaganje lesa je primerno ozobljenje na sunek. Zob takšne žage ima rezalni kot90º, ostrinski kot pa 60º. Ozobljenje na rahli sunek ima rezalni kot 100º in ostrinski kot60º. Na ta način oblikujemo zobe žage za prečno žaganje lesa. Ozobljenje obojestranskodelujoče žage ima enakostranične trikotne zobe, ki imajo strgalni učinek in odrezujejopri potisku žage naprej in nazaj. Rezalni kot je 120º, ostrinski kot pa 60º. Te žage seprav tako uporabljajo za prečno žaganje lesa. Z razpiranjem žaginih zob preprečujemozatikanje žaginega lista. Poleg razperjenosti imamo lahko tudi poševno brušene zobe,npr. pri žagi luknarici. Pri razpiritvi upogibamo zobe nekako na polovici višine, primajhnih višinah, največ do dveh tretjin, sicer se zob odlomi v zobni pazduhi. Zarazperjanje uporabljamo razperilo ali razperilne klešče. Pri brušenju žaginega listamoramo list dobro vpeti, da se zobje med brušenjem ne tresejo. Brusimo z ostro trikotnopilo. Ta pri brušenju leži vodoravno, torej pravokotno na list. Pri drži pile moramopaziti na lego zob, ki je potrebna za posamezno vrsto žage oziroma njenega ozobljenja[25].Značilen obdelovalen postopek.(a) Žaganje. Žaganje je postopek razdvajanja obdelovanca z orodjem, imenovanimžaga [20]. Obdelovanec, ki ga žagamo, pritrdimo, ni dovolj, da obdelovanec51

držimo samo z roko. Obdelovanec bi se nam pri žaganju začel premikati, zato nebi mogli rezati ravno. Pred začetkom žaganja označimo, kje bomo žagali in nakateri strani je ostanek. Žagamo na tisti strani črte, kjer je ostanek. Po žaganjumoramo obdelovanec fino obdelati (popiliti in zbrusiti), zato ne žagamo po črti.Lahko si pomagamo z jeralnikom, slika 4.17, za lažje vodenje žage pri žaganjupod določenim kotom. Pri žaganju lesenih letvic običajno uporabljamo lesenjeralnik, slika 4.17 (a), narejen je iz bukovega lesa. Predvsem pri žaganju tršihsnovi pa uporabljamo za vodenje žage jeralnik iz zelo trdne umetne snovi, slika4.17 (b), [12, 14].(a)(b)Slika 4.17: (a) Lesen jeralnik in (b) jeralnik iz umetne snovi [38].Hranjenje orodja.Žage hranimo na obešalih ali v predalnikih, ki so namenjeni le temu. V predalnikumorajo biti žage zložene v isto smer, tako da se ne poškoduje lok ali ročaj žage.Varno orodje.Ročna žaga mora biti brez poškodb, žagin list ne sme biti zarjavel ali top. Žaga morabiti primerna glede na gradivo, ki ga bomo obdelovali.Najpogostejše napake, ko žaga ni več varna: Žaga ni primerna za uporabo, če se ji majerezilo ali, če list ni dobro vpet. Če uporabljamo žago, ki je poškodovana, se lahko žaginlist pod pritiskom zlomi, ter lahko pride do poškodbe.Navodila za varno delo.Napačna raba ročne žage ni le naporna in utrujajoča, temveč je lahko tudi nevarna, sajima ostro rezilo in si lahko poškodujemo roko, s katero držimo obdelovanec. Pri52

žaganju uporabljamo potrebna zaščitna sredstva, preglednica 4.10. Obdelovanec jepotrebno vpeti, če žagamo nepritrjen obdelovanec, lahko poškodujemo sebe ali žaginlist. Pred začetkom žaganja moramo pregledati žago, v kolikor je poškodovana, jo jepotrebno zamenjati. Žago trdno primemo z desno roko, z levo roko pa primemo pritrjenobdelovanec. Žago držimo pod kotom, glede na zgornjo ploskev obdelovanca. Palecleve roke vodi žago na začetku žaganja, ko narahlo naredimo nekaj potegov proti sebi.Zobje pri tem zarežejo v obdelovanec majhen žleb, ta služi kot vodilo za začetekžaganja. To delamo previdno, saj žaga rada poskoči in nas ureže v palec leve roke, skatero držimo obdelovanec. Ko zarežemo majhen žleb, umaknemo roko od žage innadaljujemo z daljšimi potegi tako, da uporabljamo večji del žaginega lista. Da lažje innatančneje žagamo, mora konica žage ves čas kazati navzdol, kot je odvisen od vrstežage ter od lastnosti in oblike obdelovanca. Pazimo, da ne odlomimo obdelovanca, kovečji del odžagamo, zato žagamo do konca [12, 31].Preglednica 4.10: Osebna varovalna oprema pri uporabi ročnih žag.ROČNO ORODJEOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik Kapažagaxžaga za kovine x x4.10 SPAJKALNIKSpajkalnik je orodje, ki se uporablja za spajkanje. Kovine lahko spajamo tudi spostopkom lotanja ali spajkanja, pri tem uporabljamo orodje, ki se imenuje spajkalnik,slika 4.18. Učenci spajkalnik spoznajo v osmem razredu.(a) (b) (c)Slika 4.18: (a) električni spajkalnik, (b) plamenski spajkalnik in (c) spajkalna pištola [38].53

Učenci za spajkanje uporabljajo električni spajkalnik, slika 4.18 (a). Plamenskispajkalnik, slika 4.18 (b), je za šolsko uporabo prenevaren. Pištola za spajkanje, slika4.18 (c), je spajkalnik, ki ima obliko pištole. Ko pritisnemo na gumb, se konec bakrenezanke greje, segrevanje in hlajenje je hitro. S spajkalno pištolo lahko spajkamo z enoroko. Spajka v pištoli se utekočini, ko se konica dovolj segreje, zato dodajanje spajke zdrugo roko ni potrebno. Za mala dela pištola zaradi svoje velikosti ni tako primerna,uporablja se predvsem za spajkanje žic. Pištola pri spajkanju nima konstantnetemperature. Temperaturo reguliramo s časom držanja gumba, zato je to orodje zaučence prezahtevno.Značilna obdelovalna postopka.(a) Spajkanje. Spajkanje je spajanje nestaljenih osnovnih materialov ob delovanjukapilarnih sil, z raztaljeno spajko, kot dodajanim materialom, ki je po sestavirazlična od osnovnega in ima nižje tališče. Poznamo mehko in trdo spajkanje.Pri mehkem spajkanju, ki ga izvajamo pri pouku TIT v osmem razredu, je tališčespajke pod 450°C, pri trdem spajkanju pa je tališče spajke nad 450°C. Staljenaspajka steče med oba segreta kovinska dela, pri tem nastane nerazstavljivazveza. Kovina in spajka morata biti segreta na delovno temperaturo, to jenajnižja temperatura, ki je potrebna za tako omočenje, da se lahko spajka razlivain sprijema na osnoven material. Da zagotovimo dober spoj, je potrebno dele, kijih bomo spajkali, popolnoma očistiti oksidov in drugih nečistoč [23].(b) Žganje lesa. Za žganje lesa se spajkalnik ne sme uporabljati. V ta namenuporabimo temu namenjeno orodje, ki se imenuje pirograf. Pirograf jeelektrično orodje, z grelno žico. Ker se grelna žica močno segreje, je potrebnaprevidnost pri delu s tem orodjem. S pirografom lahko na les žgemo črke, raznemotive in slike.Hranjenje orodja.Spajkalnike hranimo zložene v predalu, v katerem ne hranimo drugega orodja, ki bilahko poškodovalo kabel ali konico spajkalnika.54

Varno orodje.Spajkalnik, slika 4.18 (a), mora biti brezhiben, imeti mora oznako CE. Imeti moramoprimerno stojalo, slika 4.19, na katerega lahko spajkalnik odložimo. Na stojalu moramoimeti vlažno gobico, za čiščenje konice spajkalnika.Slika 4.19: Stojalo za električni spajkalnik [38].Najpogostejše napake, ko spajkalnik ni več varen: Pregoreli ali poškodovani priključnikabli so nevarni, ker lahko povzročijo električni udar. Takšnih spajkalnikov ne smemouporabljati. Vročo konico spajkalnika ne čistimo z otresanjem, staljena spajka lahkopovzroči opekline ali celo slepoto, če jo dobimo v oči. Konico spajkalnika ne pilimo,brusimo ali jo drugače poškodujemo, saj s tem odstranimo zaščitno plast na konici in stem pokvarimo konico spajkalnika [28].Navodila za varno delo.Pri postopku spajkanja moramo biti še posebno previdni, saj lahko pride do opeklin alipožara. Vroč spajkalnik moramo zato vedno odlagati na ustrezen podstavek, ta prepreči,da vroči del pride v stik z lesom ali drugimi vnetljivimi snovmi. Temperatura na vrhuspajkalnika se namreč pri mehkem spajkanju giblje med 300°C in 450°C. Da prispajkanju ne poškodujemo mize, uporabimo podlogo iz vezane plošče, minimalnedebeline 4 mm. Nikoli ne puščamo prižgan spajkalnik brez nadzora. Vročo konicospajkalnika čistimo na temu namenjeni gobici, ki se nahaja na podstavku. Ne smemovdihovati dima, ki nastaja pri spajkanju, prostor zato ustrezno zračimo. Pred delom sispnemo lase, oblečemo predpasnik, oči pa zaščitimo z zaščitnimi očali, preglednica4.11. V kolikor spajkamo dalj časa, v slabo prezračenem prostoru, je potrebna uporabarespiratorja. Po delu s spajkalnikom si umijemo roke [28].55

Preglednica 4.11: Osebna varovalna oprema pri uporabi spajkalnika.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOROČNO ORODJEočala rokavice respirator predpasnik kapaspajkalnik x x x4.11 ŠILOŠilo, slika 4.20, je orodje z okroglim ali oglatim rezilom. Uporabljamo ga za zbadanjelukenj v mehkejša gradiva. V šestem razredu uporabljamo šilo za prebadanje papirja. Sšilom lahko naredimo v les luknjo, kot vodilo za privijanje vijaka. Prav tako si lahkopomagamo s šilom pri vrtanju, tu je potrebno natančno zarisati središčno točko vrtanja,kar naredimo s svinčnikom, nato pa s šilom označimo središče, da se pri vrtanju svederdrži tako narejene luknje. Šilo lahko uporabimo tudi namesto gladilnika in z njimnaredimo žlebni pregib debelejšega papirja, kartona ali lepenke. Za vodilo uporabimokovinsko ravnilo, da zaščitimo mizo pa uporabimo podlogo iz lepenke ali vezane plošče[9].Slika 4.20: Šilo [7].Značilen obdelovalen postopek.(a) Zbadanje lukenj. S šilom zbadamo luknje v papir, les in umetne snovi. S šilomnarejena luknja v lesu služi kot vodilo za privijanje lesnih vijakov ali za vrtanje.Ko zbadamo luknje, držimo šilo pokončno in pri tem ne uporabljamo prevelikesile.Hranjenje orodja.Šila hranimo v lesenih kladicah s konico v kladici. Kladica naj ima napis, stojalo za šilain sliko orodja.56

Varno orodje.Da se s šilom ne poškodujemo, mora biti ročaj primerno oblikovan, kovinski del morabiti dobro pritrjen.Navodila za varno delo.Šilo držimo z eno roko, z drugo roko držimo obdelovanec, a nikoli pod konico šila. Vkolikor prebadamo majhen obdelovanec, ga je potrebno vpeti. Ko s šilom prebadamogradivo, ne uporabljamo prevelike sile. Pazimo tudi, da s šilom ne prebadamo k sebi, dase ne vbodemo. Kot pri delu z ostalim ostrim orodjem, je potrebna posebna previdnostpri prenašanju in pospravljanju orodja. S šilom ne delamo vdolbin v pločevino in ostalatrda gradiva, za to uporabimo točkalo. Za zarisovanje mer na gradiva iz umetnih snoviin na kovinska gradiva, ne uporabljamo šilo, uporabimo zarisovalno iglo. Prav tako pošilu ne udarjamo s kladivom. Pri delu uporabljamo osebno varovalno opremo,preglednica 4.12 [9].Preglednica 4.12: Osebna varovalna oprema pri uporabi šila.šiloROČNO ORODJEOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapax4.12 ŠKARJEŠkarje so ročno orodje, ki se uporablja za rezanje tankih gradiv. V šestem razreduučenci z njimi strižejo papirna gradiva, v sedmem razredu folijo in v osmem pločevino.Uporabljajo gradivu primerne škarje. Škarje režejo s pritiskom dveh rezil, ki niso nujnozelo ostra. Škarje so lahko dodatno prirejene za levičarje in desničarje.57

(a) (b) (c)Slika 4.21: (a) Škarje za papir za desničarje, (b) škarje za papir za levičarje in (c) škarje vzvodne [39].Škarje za papir, slika 4.21, učenci uporabljajo za rezanje papirja. S škarjami za papir nerežemo lepenke in debelejših kartonov. Levičarji naj ne strižejo z navadnimi škarjami zadesničarje, slika 4.21 (a), s temi škarjami bodo papir težje strigli, poleg tega se lahko sškarjami uščipnejo. Zato naj levičarji uporabljajo škarje za levičarje, slika 4.21 (b).Vzvodne škarje, slika 4.21 (c), za obrezovanje papirja uporabljamo takrat, ko režemovečjo količino papirja, ko želimo razrezati papir na manjše formate, trakove ipd. Zvzvodnimi škarjami lahko režemo več listov hkrati. Vzvodne škarje morajo imetivarovalo, to preprečuje, da bi dali prste pod giljotino. Za rezanje pločevine seuporabljajo škarje za pločevino, slika 4.22 (a).(a) (b) (c)Slika 4.22: (a) Škarje za pločevino, (b) zlatarske škarje za pločevino in (c) vzvodne krožne škarje zapločevino [38].V učnem načrtu je predvideno, da naj bi imela delavnica 10 zlatarskih škarij zapločevino, slika 4.22 (b). Z njimi učenci režejo tanjšo pločevino. Za rezanje močnejšepločevine se uporabljajo vzvodne namizne škarje, slika 4.22 (c). Te morajo biti pritrjenena mizo ali primerno podlogo.58

(a) (b) (c)Slika 4.23: (a) Univerzalne škarje za pločevino, (b) škarje za pločevino, desne in (c) škarje za pločevino,leve [27].Za rezanje pločevine naravnost ali v velikem loku levo in desno, so najbolj primerneuniverzalne škarje za pločevino, slika 4.23 (a). Desne škarje, slika 4.23 (b), seuporabljajo za rezanje naravnost in desno, z njimi lahko delamo ostre krivine. Z levimiškarjami, slika 4.23 (c), lahko režemo ostre krivine v levo ali režemo naravnost.Pri škarjah ne brusimo stičnih ploskev. Škarje brusimo tako, da je kot ostrine škarijvečji od 50º, v nasprotnem primeru bi rezilo škarij prehitro otopelo.Značilen obdelovalen postopek.(a) Striženje. Škarje režejo s strižno silo, ki nastane med dvema reziloma, zato sepostopek imenuje striženje. Strižemo lahko papir, umetne snovi in kovino. Zastriženje papirja uporabljamo škarje za papir ali vzvodne škarje. Ko strižemotrša papirna gradiva in folije iz umetne snovi, uporabljamo močnejše škarje. Zastriženje pločevine uporabljamo temu namenjene škarje za pločevino.Hranjenje orodja.Škarje hranimo v označenih lesenih kladicah. Kladica naj ima napis in sliko orodja, kiga shranjujemo v njej.Varno orodje.Škarje morajo imeti ročki, ki nudita dober oprijem. Škarje ne smejo biti razmajane alidrugače poškodovane. Škarje morajo biti čiste, rezila ne smejo biti zamazana z lepilom.Škarje so varne le, če se uporabljajo v namen, za katerega so narejene.59

Navodila za varno delo.Ko delamo s škarjami za pločevino uporabljamo zaščitna očala, predpasnik in rokavice,preglednica 4.13. Škarje shranjujemo v stojalu za škarje. Uporaba rokavic je še posebejpomembna, kadar držimo za ostre robove materiala, ki ga režemo. Uporabljamo gradivuin načinu obdelave primerne škarje. Škarij za pločevino ne uporabljamo za rezanje žicein žebljev. Pri rezanju uporabljamo le moč zapestja, ne pomagamo si s kladivom alivzvodi. Če je to potrebno, uporabljamo premajhne škarje glede na debelino materiala, kiga režemo [40].Preglednica 4.13: Osebna varovalna oprema pri uporabi škarij.ROČNO ORODJEOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapaškarje za papirškarje za pločevino x x x4.13 VIJAČVijač je orodje z lesenim ali plastičnim ročajem in železnim steblom, ki je na koncusploščen v rezilo. Vijač potrebujemo za privijanje in odvijanje vijakov. Zveze z vijakiso trdnejše in trajnejše od zvez z žeblji. Poleg tega so vijačene zveze razstavljive.Čeprav je vijač na prvi pogled tako neznansko enostaven, ga zelo pogosto napačnouporabljamo. Če uporabimo vijač, katerega lopatica je tanjša in ožja od zareze vijaka,bomo deformirali in uničili zarezo vijaka, isto se zgodi, če je lopatica preširoka in nesede dobro v zarezo vijaka. Vijač mora torej natančno ustrezati vijaku, tako da imaustrezno širino in debelino lopatice, ki zarezo vijaka v polni meri izpolni [20, 24].(a)(b)Slika 4.24: (a) Ploščat vijač in (b) križni vijač [27].60

Ploščati vijač, slika 4.24 (a), se uporablja za privijanje in odvijanje vijakov. Križnivijač, slika 4.24 (b), se uporablja za privijanje in odvijanje vijakov s križno zarezo.(a)(b)Slika 4.25: (a) Natični vijač in (b) nastavki [27].Zelo priročen je natični vijač, slika 4.25 (a), ki mu je mogoče zamenjati konice.Različne nastavke, slika 4.5, lahko hitro in enostavno zamenjamo. Nekateri vijači imajov steblu vdelano ragljo. Z njo se izognemo pogostemu natikanju vijačeve konice vzarezo na vijaku, zato je delo hitrejše [41].Vijač ne brusimo, saj ga z brušenjem razkalimo. V kolikor se konica vijača poškoduje,lahko vijač nabrusimo, brusimo ga paralelno. Vijač, ki smo ga nabrusili, učenci nesmejo uporabljati, saj ni več varen. Uporablja ga lahko le učitelj.Značilen obdelovalen postopek.(a) Vijačenje. Vijačenje je postopek, pri katerem s pomočjo vijača privijemo vijak,pri tem nastane razstavljiva zveza. Z vijačenjem ustvarimo trdnejše spoje kot zžebljanjem. Vijak privijamo tako, da vijač držimo z obema rokama. Če držimo zdesnico ročaj vijača, potem z levico vselej vodimo konec vijača, ki leži v zarezivijaka. S tem preprečimo, da se nam vijač izmuzne iz zareze, jo poškoduje ali sezadre v obdelovanec. Če vijak privijamo v majhen obdelovanec, moramoobdelovanec trdno vpeti. Pri vijačenju ne pritiskamo na vijač z večjo silo kot jepotrebno, da ohranimo dober stik z glavo vijaka [20].Hranjenje orodja.Vijače hranimo v lesenih kladicah. Kladica naj ima napis in sliko, ki nam pove, katerevijače shranjujemo v njej. Križne in ploščate vijače hranimo v ločenih kladicah.61

Varno orodje.Ročaj mora biti izdelan ergonomsko. Uporabimo raje vijače z daljšim ročajem inkovinskim delom, saj jih laže prijemamo. Spodnji del vijača mora biti paralelno brušen.Navodila za varno delo.Pri delu z vijačem lahko pride do poškodb, kot so vbodi zaradi zdrsov, žulji in mehurji.Da slednje preprečimo, mora biti ročaj izdelan ergonomsko, tako, da nam dobro leži vdlani roke. Pred začetkom dela moramo nadeti predpasnik, preglednica 4.14. Širina indebelina lopatice vijača mora biti prilagojena debelini vijaka. Vijačev ne nosimonezaščitenih po žepih, da ne pride do poškodb pri klečanju ali nagibanju. Previdnost jepotrebna tudi pri podajanju in prenašanju vijača, nikoli s konico proti osebi. Vijač nesmemo uporabljati kot dleto ali vzvod [28].Preglednica 4.14: Osebna varovalna oprema pri uporabi vijača.vijačROČNO ORODJEOSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOočala rokavice respirator predpasnik kapax62

5 STROJI IN NAPRAVEStroji in naprave morajo biti primerni in varni, nameščena morajo imeti potrebnavarovala. Predpogoj za varno delo je ustrezna delavnica. Električna napeljava vdelavnici mora biti v skladu z vsemi tehničnimi predpisi. Stroje in naprave lahkopostavi in servisira le za to usposobljen delavec, učitelj pa jih mora v primeru poškodbizločiti iz uporabe. Pri delu s stroji in napravami vedno uporabljamo potrebna zaščitnasredstva. Uporabljamo jih le za namen, za katerega so namenjeni. Nikoli z rokami nesegamo v ali čez delovno območje stroja in naprav. Stroj ali napravo vedno izklopimo,ko prenehamo z delom. Učenci lahko pri pouku TIT uporabljajo le določene stroje innaprave, preglednica 5.1.Preglednica 5.1: Stroji, ki jih lahko uporabljajo učitelji in učenci (označeno z x) pri predmetu TIT.STROJI IN NAPRAVEbrizgalka električnabrusilnikbrusilnik z brusilnima ploščama za kovinekrožna žagaodstranjevalnik barverezalnik ekspandiranega polistirenavibracijska žagavrtalni strojUČENECxxxxxStroji, ki se pojavljajo na trgu, naj bi bili skladni z bistvenimi zdravstvenimi invarnostnimi zahtevami. Kakšne so zahteve, določa Pravilnik o varnosti strojev.Varnostne zahteve iz pravilnika se nanašajo na zaščito pred nevarnostmi, ki izvirajo izsamega stroja (mehanske, električne, kemične itd.) in na zaščito pred nevarnostmi, ki jihlahko povzročijo zunanji vplivi na stroj. Če so nevarnosti za stroje, predvsemelektričnega izvora, se za take stroje uporabljajo še drugi predpisi. Ti se nanašajo naelektrično opremo, namenjeno za uporabo znotraj določenih napetostnih mej.Proizvajalec oziroma njegov pooblaščeni zastopnik lahko daje stroj na trg in vobratovanje samo, če ob pravilni montaži, postavitvi, vzdrževanju in uporabi zapredvideni namen ne ogroža zdravja ali varnosti ljudi, domačih živali ali premoženja[5].63

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora izvesti ali dati izvesti vse potrebnepreizkuse in preglede stroja, da se zagotovi njegova skladnost z bistvenimizdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, ki jih določa Pravilnik o varnosti strojev.Kadar je posebej zahtevano, mora vključiti priglašeni organ v postopek ugotavljanjaskladnosti. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora pripraviti in hranititehnično dokumentacijo, izdati ES-izjavo o skladnosti in jo priložiti k vsakemu stroju.Na vsak stroj mora pritrditi oznako CE ter ostale označbe (ime proizvajalca, oznakaserije ali tipa, leto izdelave, ipd.). Stroj mora imeti priložena navodila za uporabo vslovenščini [5].5.1 BRIZGALKA ELEKTRIČNABrizgalka je naprava za nanos barve ali laka. Uporabljamo jo za barvanje večjihpovršin. Električno brizgalko lahko uporablja le učitelj(ica), pri tem uporablja okoljuprijazne barve in lake.Slika 5.1: Brizgalka, električna [27].Pri delu uporabljamo zaščitno obleko, rokavice, očala in zaščitno masko s filtrom.Značilen obdelovalen postopek.(a) Brizganje. Brizganje barve in lakov lahko izvaja le učitelj, pri tem uporabljaelektrično brizgalko. Če uporabljamo brizgalko za nanos gorljivega laka in barv,obstaja nevarnost gorljivih in eksplozivnih hlapov, ki nastajajo pri hlapenju inbrizganju. Zato uporabljamo električno brizgalko le za nanos negorljivih lakovin barv. Poleg tega so lahko barve in laki zaradi uporabe nevarnih snovi,64

škodljivi za zdravje. Obstaja tudi nevarnost vdihavanja, brizga nevarne snovi voči ali politje delov telesa. Ker delavnica nima primernih naprav za odsesavanjehlapov, dovod svežega, toplega zraka, galvanske povezave vseh kovinskih delovza odvod statične elektrike ter drugih varnostnih naprav, lahko delamo samo zbarvami in laki, ki niso vnetljivi, po možnosti okolju prijazni in niso zdravjuškodljivi. A tudi v tem primeru je potrebno prostor ustrezno zračiti, priporočljivoje delo na prostem [40].Varne naprave.Električna brizgalka je nevarna naprava za učence, zato jo učenci ne smejo uporabljati.Uporablja jo lahko le učitelj. Električna brizgalka se lahko uporablja za namen in podpogoji, ki so zapisani v navodilih. Naprava mora biti dobavljena z vso posebno opremoin dodatki, ki so bistveni za njeno varno nastavljanje, vzdrževanje in uporabo.Priporočilo pri nakupu.Delo z brizgalno pištolo v šoli ni nujno potrebno, obstajajo namreč tudi drugi načininanašanja barve in lakov, ki jih lahko izvajajo tudi učenci. Obdelovanec lahko učencipotapljajo v barvo ali pa jo nanašajo s čopičem in valčkom. V kolikor bi se vseenoodločili za nakup brizgalne pištole, zadostuje za potrebe predmeta TIT cenejšaelektrična brizgalka, ki ima okrogel curek. Brizgalna pištola mora biti izdelana po CEstandardih. Pri brizgalni pištoli velja pravilo, močnejši je pritisk, drobnejše so kapljicebarve in boljši je končni rezultat. Žal pa je višja tudi cena takšne pištole.Navodila za varno delo.Učitelj mora stati tako, da ne vdihava razpršenih hlapov nevarnih snovi. Prepovedano jebrizgati proti lastnemu obrazu. Uporabljati je potrebno predpisana osebna zaščitnasredstva, preglednica 5.2. Po zaključku dela je treba izprazniti rezervoar za barvo in ganapolniti s pol kozarca vode. Nato rezervoar izpraznimo z brizganjem na časopisnipapir. Tako očistimo rezervoar, vodilo za barvo in šobo. Zunanjost pištole očistimo skrpo. Čista pištola bo tudi pri naslednji uporabi delovala brezhibno [40].65

Preglednica 5.2: Osebna varovalna oprema za učitelja pri uporabi električne brizgalke.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVONAPRAVAočala rokavice respirator predpasnik kapaelektrična brizgalka x x x x x5.2 BRUSILNI STROJBrusilni stroj je stroj za brušenje. Po obliki ga ločimo na tračni in kolutni brusilni stroj.Na brusilnem stroju lahko delajo učenci, ki so seznanjeni s pravili za varno delo inuporabljajo potrebna zaščitna sredstva. Na brusilnem stroju lahko brusijo lesna gradiva,predvsem v šestem razredu in gradiva iz umetnih mas, v sedmem razredu. V osnovnišoli lahko učenci na brusilnem stroju brusijo le les in gradiva iz umetnih snovi. Nesmejo pa brusiti kovinskih obdelovancev. Kovinske obdelovance lahko brusijo leučitelji(ce).(a) (b) (c)(d)(e)Slika 5.2: (a) Kolutni brusilni stroj, (b) tračni brusilni stroj, (c) tračni brusilni stroj, (d) tračno kolutnibrusilni stroj in (e) brusilni stroj za notranje okroglo brušenje [27, 42, 43, 44].Kolutni brusilni stroj, slika 5.2 (a), je zelo primeren za brušenje manjših obdelovancev.Uporabljamo ga predvsem, ko brusimo robove pravokotno ali pod določenim kotom,66

glede na večjo ploskev obdelovanca. Tračni brusilni stroj omogoča hitro brušenje večjihploskev, ima veliko zmogljivost odvzema. Tračni brusilni stroj ima lahko navpičnodelovno ploskev, slika 5.2 (b), ali vodoravno, slika 5.2 (c). Oba brusilnika imamo lahkozdružena v tračno kolutnem brusilnem stroju, slika 5.2 (d). Brusilni stroj za notranjeokroglo brušenje, slika 5.2 (e), se uporablja za brušenje lukenj, pri tem se uporabljajorazlične velikosti nastavkov glede na premer luknje.(a) (b) (c)Slika 5.3: (a) ročni kolutni brusilnik, (b) ročni tračni brusilnik in (c) vibracijski brusilnik [27].Za delo na velikih obdelovancih so bolj primerni ročni brusilniki, slika 5.3. Ročnebrusilnike lahko uporablja le učitelj. Brusilniki se med seboj razlikujejo predvsem gledetega, kje jih boste uporabili ter debeline sloja, ki ga s strojem odstranite. Ročni kolutnibrusilnik, slika 5.3 (a), ima okroglo osnovno ploščo, ki se vrti okrog lastne osi in jepritrjena na motor stroja. Drugače kot pri vseh ostalih brusilnikih, ta aparat najprejpostavimo na delovno površino in ga šele nato zaženemo. Vodimo ga z enakomernimigibi in brez pritiskanja na površino. Tračni brusilniki, slika 5.3 (b), so opremljeni s takoimenovanim neskončnim trakom. Vibracijski brusilniki, slika 5.3 (c), s svojopravokotno brusno ploščo odstranijo le tanko plast, zato so primerni predvsempri zaključnem brušenju, za že gladko zbrušene površine [45].Značilen obdelovalen postopek.(a) Brušenje. Brušenje je postopek fine obdelave površin s pomočjo brusilnegapapirja. Osnova brusilnega papirja je iz papirja ali tkanine in služijo kot elastičnapodlaga na katero so nalepljena brusilna zrnca. Na eni strani je prekrit z drobcitrdih kristalov, ki imajo podobno funkcijo kot zobci pile. Zrnca drži skupajosnovno lepilo, čez katero je naneseno še pokrivno lepilo. Zrnatost je definiranas povprečnim število zrnc, na površini 1 cm 2 . Brusimo lahko ročno ali zbrusilnimi stroji. Pri delu z brusilnikom vedno uporabljamo zaščitna očala,67

okavice ter predpasnik, po potrebi glušnike in masko za prah. Odsesavanjebrusnega prahu je potrebno ne le za varovanje našega zdravja, temveč tudi zato,ker podaljša življenjsko dobo strojev in preprečuje nabiranje umazanije. Brusniprah je tako droben, da lahko skozi dihalne poti prodre v pljuča. Nevarni nisosamo ostanki barv, temveč tudi kovinski ali leseni drobci ter drobci umetnihmas. S sprotnim odsesavanjem prahu preprečimo umazanijo v delavnici, polegtega pa je brušenje kakovostnejše in brusni papir zdrži dlje. Za hitrejše brušenjeuporabljamo brusilne stroje in ročne brusilnike. Ko brusimo lesna gradiva večjetrdote mora biti hitrost vrtenja traku manjša, kot pri brušenju mehkejših lesenihgradiv. Hitrost brušenja je odvisna od trdote obdelovanca, zrnatosti brusilnegapapirja ter od pritisne sile. Prav tako na hitrost brušenja vpliva hitrost, s katerose giblje brusni trak oziroma kolut [45].Priporočilo za izbiro brusilnega papirja.Zrnatost delimo na grobo (od 30 do 80), srednjo (od 80 do 120), fino (od 120 do 180) inzelo fino (od 220 do 400). Z brusilnim papirjem z grobo zrnatostjo grobo brusimo polnles in odstranjujemo lak. Z brusilnim papirjem s srednjo zrnatostjo brusimo les, predenga strojno obdelamo. Za fino brušenje polnega lesa uporabljamo fino zrnat brusilnipapir. Zelo fin brusilni papir, pa uporabljamo za brušenje grudiranih in lakiranihpovršin.Geometrija orodja.Brusilni papir je orodje, ki nima geometrično določenega rezila [48].Varni stroji.Na brusilnem stroju moramo imeti nameščen naslon za brušenje. Da ne pride doslučajnega dotika vrtljivih in gibajočih delov in naprav pod električno napetostjo,morajo biti ti deli stroja zaščiteni z varovalnimi oklepi. Varovalne opreme z brusilnegastroja ne smemo odstranjevati, tudi ne z namenom izboljšanja pristopa ali preglednosti.Pred začetkom dela preverimo priključni kabel in vtikač. Če sta poškodovana, opravimo68

zamenjavo pri pooblaščenem serviserju. Ne uporabljamo deformiranih ali poškodovanihbrusnih plošč in trakov [40].Priporočilo pri nakupu.Brusilni stroj mora imeti nastavek za odsesavanje prahu. Kolutni in tračni brusilni strojmora imeti nameščen naslon za brušenje, ni nujno, da je nastavljiv. Prav pride tudinosilec, ki omogoča brušenje pod določenim kotom. Konstrukcija brusilnega strojamora biti stabilna. Brusilni stroj mora imeti varnostno stikalo in stikalo za izklop v sili.Pri nakupu bodite pozorni tudi na moč motorja. Motor naj bo zmogljiv in močan. Strojmora biti izdelan po CE standardih.Navodila za varno delo.Delovno območje naj bo čisto, urejeno in dobro osvetljeno. Dolge lase je potrebno spetiin zaščititi s pokrivalom. Pred kakršnim koli posegom na orodju, izvlečemo vtikač izvtičnice. Pri priklopu na omrežje mora biti stroj ugasnjen, stikalo vklop/izklop vpoložaju 0. Preden vklopimo stroj, je potrebno vključiti napravo za odsesavanje. Pridelu na brusilnem stroju uporabljamo zaščitna očala, rokavice in predpasnik,preglednica 5.3. Če naprava za odsesavanje pri strojnem brušenju ne odsesava prah vceloti, moramo uporabiti respirator. Delamo enakomerno in s prilagojenim pritiskom.Za vpenjanje obdelovancev vedno uporabljamo le primerna pomagala. Po končanemdelu moramo stroj izklopiti in počakati, da se rotirajoči deli popolnoma zaustavijo. Včasu, ko stroj obratuje, ne zapuščamo delovnega mesta. Stroj ne čistimo v časuobratovanja. Po delu je potrebno stroj in okolico očistiti, o odkritih poškodbah aliokvarah stroja, morajo učenci takoj obvestiti učitelja [40, 46].Preglednica 5.3: Osebna varovalna oprema pri uporabi brusilnega stroja.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOSTROJočala rokavice respirator predpasnik kapabrusilni stroj x x x x69

5.3 BRUSILNI STROJ Z BRUSILNIMA PLOŠČAMA, ZA KOVINENa brusilnem stroju za kovine lahko dela samo učitelj, za učence je uporaba tega strojaprepovedana. Z brusilnim strojem z brusilnima ploščama učitelj brusi kovinska gradivain orodja, kot so razna rezila, dleta, svedri ipd.Slika 5.4: Mizni brusilni stroj z brusilnima ploščama [38].Značilni obdelovalni postopki.(a) Ostrenje. Ostrenje orodja je lahko suho ali mokro. Prednost suhega ostrenja jeenostavno čiščenje, dobro vidimo brusno mesto. Slabost suhega ostrenja pa jenastanek risov in pregretje rezila pri premočnem pritisku. Pri mokrem ostrenjupa je hlajenje dobro in zato večja zmogljivost. Slabost pa je večje onesnaženje inslabo vidno brusno mesto. Pri ostrenju velja pravilo, boljše je brusiti pogosto inzato z manjšim odvzemom. Pri ostrenju zelo topega orodja odvzamemo prevečmateriala in orodje je prej neuporabno, kar je posebej pomembno za orodje skarbidno trdino. Pri ostrenju orodja iz legiranega jekla, je priporočljiva obodnahitrost brusne plošče od 25 ms -1 do 30 ms -1 . Maksimalna brusilna hitrost zabruse z mineralnim vezivom je 15 ms -1 pri ročnem brušenju (podajanju) in 25ms -1 pri strojnem brušenju. Pri brusih s keramičnim vezivom in vezivi iz umetnesmole, so maksimalne hitrosti 30 ms -1 pri ročnem brušenju in 30 ms -1 pristrojnem brušenju. Rezila s ploščicami iz karbidne trdine ostrimo z diamantnimiploščami. Priporočljiva obodna hitrost brusne plošče je 8 ms -1 do 20 ms -1 . Priostrenju karbidna trdina rezil ne sme priti do dotika brusilne plošče in jeklenegadela orodja, ker pride do razlepljenja diamantne plošče [38, 47].70

(b) Krožno brušenje (brušenje rotacijskih obdelovancev). Pri krožnem brušenjurazlikujemo več različnih postopkov. Pri vzdolžnem zunanjem brušenju imaglavno krožno gibanje brus, podajalno gibanje pa je sestavljeno iz krožnegagibanja obdelovanca in premočrtnega vzdolžnega premika obdelovanca.Obdelovanec je vpet med konici na saneh, ki opravljajo podajalno gibanje. Na tanačin brusimo dolge obdelovance kot so gredi. Pri zareznem zunanjem brušenjuza razliko od prej opisanega postopka, nimamo vzdolžnega podajalnega gibanjaobdelovanca, medtem ko so ostala gibanja enaka. Postopek je primeren zaserijsko brušenje krajših obdelovancev. Pri vzdolžnem notranjem brušenju jebrus v notranjosti obdelovanca, zato mora imeti manjši premer od premeraluknje [47].(c) Plano brušenje. Pri planem brušenju razlikujemo predvsem dva postopka,obodno in čelno plano brušenje. Pri obodnem brušenju ravnih ploskev, glavnogibanje, ki je krožno, opravlja brus. Vzdolžno in prečno podajanje, ki jepremočrtno, pa obdelovanec. Kvaliteta obdelane površine je pri tem načinumanjša, kot pri čelnem brušenju. Pri čelnem brušenju glavno krožno gibanjeopravlja brus. Premočrtno, podajalno gibanje pa podajalec. Pri čelnem brušenjuje dotikalna površina zelo velika, zato je učinek brušenja neprimerno večji, kotpri obodnem brušenju [47].Priporočilo za izbiro brusov.Najpogosteje uporabljamo brusilna zrna iz korunda in silicijevega karbida. Veziva solahko keramična, iz umetnih ali naravnih smol, magnezitna, silikatna ter veziva izgume. Brusi iz korunda so najprimernejši za brušenje raznih materialov. Najprimernejšahitrost brusa iz korunda za brušenje orodnega jekla je 25 ms -1 . Za brušenje orodja skarbidnimi trdinami pa je najprimernejša hitrost 12ms -1 . Za bruse iz silicijevega karbida,so primernejše nekoliko manjše brusilne hitrosti, kakor za bruse iz korunda [47].Varni stroji.Stroj je prenevaren za učence, zato ga učenci ne smejo uporabljati. Uporablja ga lahkole učitelj. Brusni koluti morajo biti stroju primerni in pravilno nameščeni. Brusi morajo71

iti vpeti med prirobnice, katerih premer ne sme biti manjši od polovice premera brusa.Imeti moramo nameščen naslon za brušenje, ki ne sme biti od brusnih kolutov oddaljenveč kot 3 mm [40].Priporočilo pri nakupu.Stroj mora imeti nameščeno pomično varovalo, zaščitno steklo iz nezlomljivegamateriala, ki varuje pred izstrelki. Stroj mora imeti varnostno stikalo in stikalo za izklopv sili. Naslon mora biti nastavljiv, da lahko nastavimo ustrezno oddaljenost od koluta.Stroj mora imeti oznako CE.Navodila za varno delo.Delovno območje mora biti čisto in primerno osvetljeno. Pri delu uporabljamo zaščitnaočala, rokavice in predpasnik, priporočljivo usnjen, preglednica 5.4. Speti je potrebnodolge lase in jih zaščititi s pokrivalom. Pri priklopu na omrežje mora biti stroj ugasnjen.Potrebno varovalno opremo ne smemo odstraniti s stroja, tudi ne z namenom izboljšanjapristopa ali preglednosti. Pred kakršnim koli posegom na orodju, izvlečemo vtikač izvtičnice. Ko brusimo narahlo, pritiskamo obdelovanec k brusu. Pazimo, kam letijoiskre, da ne pride do požara ali eksplozije, če je potrebno, ščit brusnega kolutaprilagodimo tako, da ustrezno varuje pred izstrelki. V času, ko stroj obratuje, nezapuščamo delovnega mesta [40].Preglednica 5.4: Osebna varovalna oprema za učitelja pri uporabi brusilnika za kovine.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOSTROJočala rokavice respirator predpasnik kapabrusilnik za kovine x x x x5.4 KROŽNA ŽAGADelo na krožni žagi, slika 5.5, je za učence prenevarno in zato prepovedano. Je papotrebno strojno orodje za učitelja, ki krožno žago potrebuje za razrez lesnih gradiv. Prinabavi in kasneje uporabi krožne žage mora učitelj upoštevati vse varnostne zahteve in72

opozorila. Pri delu pa moramo uporabljati delovno obleko, zaščitna očala, masko in pridaljšem delu, zaščitne glušnike.(a)(b)Slika 5.5: (a) Krožna žaga in (b) namizna krožna žaga [38].Krožna žaga mora biti nameščena na stabilni mizi, slika 5.5 (a). Namizno krožno žago,slika 5.5 (b), pa je potrebno dobro pritrditi na delovno mizo. Za to se uporabijo vijaki zmaticami, ne smemo uporabljati lesnih vijakov.Značilen obdelovalen postopek.(a) Žaganje. Žaganje na krožni žagi lahko izvaja le učitelj. Pri delu z žagozavzamemo varen in stabilen položaj. Kadar želimo odrezani del odmakniti odlista, izklopimo žago. Krožna žaga lahko povzroči povratni udarec, zato jepomembno, da pred žaganjem lesno gradivo pregledamo, odstranimo morebitnežeblje. Pravilno moramo namestiti razporni klin, od temena zob mora bitiodmaknjen 3 do 10 mm, klin mora biti vsaj za četrtino debelejši od žaginegalista. List žage dvignemo samo toliko nad delovno mizo, da lahko žagamotrenutno debelino lesa. Reža v mizi ne sme biti preširoka. Pred začetkom delanamestimo varnostno kapo do 5 mm nad obdelovancem, preverimo ali delujenaprava za odsesavanje. Pri rezanju manjših kosov ali kadar so roke preblizužaginega lista, obvezno uporabljamo ustrezno pomagalo, ki je pritrjeno nastransko vodilo. Z njim stisnemo obdelovanec tako, da roka listu krožne žage nepride bližje od 10 cm. Pri vklopu se list ne sme dotikati obdelovanca. Z delomzačnemo šele takrat, ko list doseže polno število vrtljajev. Rezilne hitrostikrožnih žag za vzdolžno in prečno žaganje vseh vrst lesa z ročnim podajanjem,73

so v mejah od 60 ms -1 do 70 ms -1 . Pri teh hitrostih zmoremo ročno podajati brezvečjega napora. Podajanje je lažje pri večjih rezilnih hitrostih. Z večjimirezalnimi hitrostmi delamo pri mehanskem podajanju lesa, žagin list take žagemora biti v ta namen izdelan iz specialnih jekel. S takimi žaginimi listi delamo zrezilnimi hitrostmi tudi do 90 ms -1 . Za žaganje zelo trdega lesa znižamo rezilnohitrost na 40 ms -1 . Žagamo enakomerno in s prilagojenim pritiskom [40, 46].Priporočilo za izbiro krožnih žaginih listov.Žagini listi imajo različno ozobljenje. Ostrokotno ozobljenje imajo žagini listi dopremera 400 mm. To ozobljenje daje čiste reze. Pri ostrokotnemu ozobljenju imamovečji prosti kot, ter manjši kot klina, kot pri žaginih listih s karbidno trdino [48].Geometrija orodja.Koti rezilnega klina imajo bistveno vlogo pri odrezovanju. Najpomembnejši koti soprikazani na sliki 5.6 (b). Prosti kot α, je kot med prosto ploskvijo a in ravnino rezanja.Pri premajhnem prostem kotu, se hrbet rezila drgne ob obdelovalno ploskev, karpovzroči nečisto ali celo zažgano površino, poškoduje pa se lahko tudi žagin list. Kotklina β, je kot med cepilno ploskvijo c in prosto ploskvijo a, slika 5.6 (a). Od kota klinaje odvisna trdnost in ostrina rezila [48].Pri obdelavi trdega lesa mora biti kot klina večji, kot pri obdelavi mehkejšega lesa. Kerso rezila iz karbidnih trdin bolj krhka, morajo imeti večji kot klina. Cepilni kot γ, je kotmed cepilno ploskvijo c in ravnino orodja, ter določa položaj rezila glede naobdelovanec. Vsi trije koti skupaj merijo 90º. Pri rezanju trdega lesa mora biti cepilnikot manjši, kot pri rezanju mehkega lesa [48].74

(a)(b)Slika 5.6: Geometrija rezila žaginega lista; (a) osnovni elementi, (b) kotiZa rezanje naravnega lesa se uporabljajo jekleni žagini listi s cepilnim kotom 30º. Kotklina je od 42º do 45º. Prosti kot je od 15º do 18º. Za rezanje ivernih plošč, seuporabljajo žagini listi s karbidnimi trdinami, s cepilnim kotom 20º, kotom klina od 55ºdo 58º in prostim kotom od 12º do 15º. Za žaganje umetnih mas se prav takouporabljajo žagini listi s karbidnimi trdinami. Pri teh je cepilni kot od 10º do 15º, kotklina je od 60º do 70º ter prosti kot od 10º do 15º [48].Ostrenje žaginih listov.Ostrenje krožnih žaginih listov je v principu enako za jeklene liste in liste z nalotanimirezili s karbidnimi trdinami. Krožne liste najprej ostrimo po prosti ploskvi, temupravimo tudi hrbtno ostrenje. Da se geometrija zoba ne spremeni, je potrebno tudi finoostrenje cepilne ploskve. Slednje imenujemo prsno ostrenje. Pravilno je, da po nekajzaporednih ostrenjih proste ploskve, enkrat ostrimo cepilno ploskev [48].Varni stroji.Stroj je za učence prenevaren, zato ga učenci ne smejo uporabljati. Namenjen je učiteljuza pripravo gradiv. Učenci nimajo dostopa do žage. Spodnja stran žaginega lista morabiti zaščitena po celem obodu, varovalni oklepi žage morajo biti dobro pritrjeni inizdelani tako, da ni mogoč poseg do vrtljivih in gibajočih delov in naprav pod električnonapetostjo. Stransko vodilo mora biti dobro pritrjeno na prečno gred in mora bitigibljivo v smeri proti levi in desni strani. Dolžina vodila mora biti enaka dolžini delovnemize. Vedno uporabljamo le originalne dele in pribor [40].75

Priporočilo pri nakupu.Krožna žaga mora imeti zaščitno kapo in priključek za sesalno napravo. Žaga naj imamožnost nastavitve višine žaginega lista, za višino reza do vsaj 60 mm, pri nagibu 0º. Vkolikor ima žaga možnost nagiba lista v levo, naj ima vzdolžno vodilo na desni strani inobratno. To omogoča varnejše delo ob vzdolžnem vodilu in manjšo nevarnostpovratnega udara pri kotnih rezih. Žaga mora imeti tudi stransko vodilo, ki je pritrjenona prečno gred, omogoča nam varno delo z manjšimi obdelovanci. Žaga mora imetivarnostno stikalo in stikalo za izklop v sili. Žaga mora biti izdelana po CE standardih.Navodila za varno delo.Pred delom je potrebno speti dolge lase, ne smemo nositi rokavic, ohlapnih oblačil,nakita in podobnih dodatkov, ki bi se lahko ujeli v vrtljive dele stroja. Oči je potrebnozaščititi z varnostnimi očali, preglednica 5.5. Pred vklopom žago očistimo inodstranimo odrezane dele. Nikoli ne čistimo stroja, ko obratuje. Ne segamo v ali čezobmočje delovanja lista. Delovno mesto imamo vedno urejeno in vzdrževano. Stroj indelovno mesto zavarujemo pred učenci in obiskovalci. Stroj redno vzdržujemo, tako daga čistimo, mažemo in po potrebi servisiramo. Pri tem stroj obvezno izklopimo izomrežja. S strojem ne smemo delati pod vplivom alkohola, zdravil ali drog [40, 46].Preglednica 5.5: Osebna varovalna oprema za učitelja pri uporabi krožne žage.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOSTROJočala rokavice respirator predpasnik kapakrožna žaga x x x5.5 ODSTRANJEVALNIK BARVEPri uporabi odstranjevalnika barve, slika 5.7, je potrebna še posebna previdnost, sajlahko pri nepazljivem delu pride do opeklin ali požara. Učenci ga uporabljajo v sedmemrazredu za toplotno preoblikovanje termoplastov. To je proces, pri katerem plošče izumetnega gradiva segrevamo, nato pa jih preoblikujemo v želeno obliko z različnimitehnikami vlečenja, raztegovanja in krivljenja.76

Slika 5.7: Odstranjevalnik barve [29].Značilna obdelovalna postopka.(a) Termoplastični globoki vlek. Učenci ga spoznajo kot postopek, pri katerem zvlečenjem skozi matrico plastično preoblikujejo ravne dele plošč ali profilov izumetne mase. Material se pri globokem vleku močno preoblikuje, zato gamoramo toliko segreti, da se lahko plastično preoblikuje in se pri tem ne poruši.Plošča, ki jo vlečemo mora biti dovolj debela, da zaradi tanjšanja pri vlečenju nepoči. Pri tanjših termoplastičnih ploščah ob ustrezni temperaturi opazimo rahlogubanje segretega dela plošče, takrat moramo opraviti vlek, sicer se materialpregreje. Da zagotovimo enakomerno segrevanje, si lahko pomagamo tako, dauporabimo napravo za usmerjanje vročega zraka [16].(b) Upogibanje. Upogibanje umetne snovi izvajamo prav tako s pomočjosegrevanja. Pri upogibanju si pomagamo z različnimi šablonami, ob katerihupogibamo segreto in zmehčano umetno snov. Pri upogibanju debelejšegaakrilnega stekla je segrevanje pri temperaturi zraka nižji od 200 °C dolgotrajno,poleg tega se moramo s šobo zelo približati obdelovancu, če ga želimo dovoljsegreti. Zato pogosto pride do dotika ter poškodbe obdelovanca. Bolje je, česegrevamo na večji razdalji z višjo temperaturo zraka (300 °C), tako grejemovečjo površino obdelovanca [16].Priporočilo pri nakupu.Za potrebe pri predmetu TIT zadostuje odstranjevalnik barve z dvostopenjskonastavitvijo temperature. Višja temperatura mora biti vsaj 300 °C, pri nižji temperaturimora biti odstranjevalnik barve preblizu obdelovanca. Ne potrebujemo odstranjevalnika77

z zvezno regulacijo temperature, saj lahko spreminjamo temperaturo zraka na površiniobdelovanca s spreminjanjem odmika naprave od obdelovanca.Navodila za varno delo.Pri uporabi odstranjevalnika barve se moramo zavedati, da lahko z njim povzročimopožar ali dobimo opekline. Zato je pomembno, da napravo pravilno uporabljamo in pritem nosimo potrebna zaščitna sredstva, preglednica 5.6. Ker lahko pri segrevanjuumetnih mas nastajajo razni škodljivi plini, je potrebno prostor zračiti. Pri delu nosimozaščitne rokavice in predpasnik, če imamo dolge lase, pa le te spnemo in zaščitimo spokrivalom. Nikoli ne usmerjamo odprtine šobe v smeri lahko vnetljivih materialov,stekla, delov telesa in obleke. Napravo usmerjamo samo na težko vnetljiva innevnetljiva gradiva, pri tem pazimo, da razdalja med šobo in gradivom ni premajhna.Če se gradivu preveč približamo, ga lahko namreč prehitro in prekomerno segrejemo,tako da se gradivo strga ali pa površinsko poškoduje. Preden napravo pospravimo ali jizamenjamo šobo, jo pustimo da se ohladi [28].Preglednica 5.6: Osebna varovalna oprema pri uporabi odstranjevalnika barve.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVONAPRAVAočala rokavice respirator predpasnik kapaodstranjevalnik barve x x x5.6 REZALNIK EKSPANDIRANEGA POLISTIRENAUčenci to napravo uporabljajo v sedmem razredu pri obdelavi umetnih snovi. Zrezalnikom režejo ekspandirani polistiren (EPS). EPS je bil prvič izdelan v tovarni kemičnegakoncerna BASF v Nemčiji pod zaščitenim imenom Styropor. To ime je postalo sinonim zaEPS. Rezalnik uporablja nizko napetost za segrevanje žice, s pomočjo katere režemoskozi EPS. Žica s katero režemo se torej segreje zaradi toka, ki teče skoznjo.78

Slika 5.8: Rezalnik ekspandiranega polistirena [49].Značilen obdelovalen postopek.(a) Rezanje ekspandiranega polistirena izvajajo učenci v sedmem razredu, spomočjo rezalnika za EPS, slika 5.8. Namesto rezalnika lahko uporabijo tudivibracijsko žago ali nož za rezanje kartona, a je delo zahtevnejše in manjnatančno. Tudi tako odrezani robovi so grobi, obdelovanec pa se pogostoprelomi. Preden začnemo rezati z rezalnikom, si naredimo šablono. Oblikoizdelka izrežemo iz papirja ali kartona, nato to šablono s pomočjo bucikpritrdimo na EPS. Režemo z ustrezno hitrostjo, če režemo prehitro, bo rezpopačen, saj žico vlečemo z gradivom, poleg tega bo rezanje manj natančno. Čerežemo prepočasi, bo žica začela topiti EPS ob rezu, na žici pa se bodo nabiralekapljice, ki puščajo vozle na rezu.Priporočilo pri nakupu.Naprava mora imeti oznako CE. Miza skozi katero poteka žica za rezanje, mora bitigladka in dovolj velika, da ne prihaja do zatikanja gradiva ob podlago pri rezanju.Navodila za varno delo.Zaradi nizke napetosti ni nevarnosti električnega šoka, lahko pa se opečemo, če pridejoprsti v stik z žico. Pri rezanju nastajajo škodljivi plini, ti dražijo oči, prav tako jih nesmemo vdihavati. Prostor mora biti zato ustrezno zračen, postavitev telesa pa takšna, dadirektno ne vdihavamo nastajajočih plinov. Pri delu uporabljamo zaščitna sredstva,preglednica 5.7.79

Preglednica 5.7: Osebna varovalna oprema pri uporabi rezalnika za EPS.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVONAPRAVAočala rokavice respirator predpasnik kaparezalnik ekspandiranega polistirena x x x5.7 VIBRACIJSKA ŽAGAUčenci lahko vibracijsko žago uporabljajo v 6. – 8. razredu za žaganje lesa in umetnihsnovi. Pred začetkom dela je potrebno učence seznaniti, kako se pravilno in varno dela stem strojem. Zelo primerna metoda je demonstracija postopka, potreben je tudi nadzordela učenca, vsaj na začetku, tako da učitelj(ica) vidi, da je učenec osvojil postopek.Slika 5.9: Vibracijska žaga [38].Vibracijska žaga, slika 5.9, nam zelo olajša delo, saj je ročno žaganje težje in boljzamudno. Pri delu s to žago premikamo obdelovanec. Na žagi mora biti nastavek nakaterega priključimo napravo za odsesavanje.Značilen obdelovalen postopek.(a) Žaganje. Žaganje z vibracijsko žago je zelo natančno. Z njo izrezujemo razneoblike iz tanjših plošč različnih gradiv. Obdelovanec položimo na mizico predžago. Obdelovanec pritisnemo k mizici in ga počasi pomikamo proti žagi, žaginlist mora rezati na tisti strani črte, kjer je odpadni del. Prsti ne smejo segati vobmočje žaganja. Pri žaganju enakomerno potiskamo obdelovanec naprej, pritem ne uporabljamo prevelike sile. Posebno pozorni moramo biti pri žaganjuumetnih snovi, če obdelovanec podajamo prehitro, se nam lahko začne umetna80

snov topiti ob žaginem listu, prav tako se to zgodi pri potiskanju obdelovancapravokotno na smer žaganja. Če želimo spremeniti smer žaganja, popustimopritisk na obdelovanec, nato na mestu počasi spremenimo smer žaganja, s tem,da zasučemo obdelovanec.Priporočilo za izbiro žaginih listov.Za žaganje trdega lesa uporabljamo žagine liste z manjšim cepilnim kotom (10º), zamehek les pa z večjim cepilnim kotom (20º) [48].Varni stroji.Na vibracijski žagi mora biti nameščeno pomično varovalo, ki ga ne smemo odstraniti,tudi ne z namenom izboljšanja pristopa ali preglednosti. Pred začetkom dela preverimopriključni kabel in vtikač [40].Priporočilo pri nakupu.Vibracijska žaga mora imeti nameščeno prozorno pomično varovalo, ki preprečujeposeg v delovno območje stroja. Imeti mora varnostno stikalo in stikalo za izklop v sili.Priporočljiva je naprava za odpihovanje, ta omogoča tudi hlajenje žagice. Hlajenje jezelo zaželeno predvsem pri žaganju umetnih snovi (akrilnega stekla). Vibracijska žagamora imeti nastavek za odsesavanje. Na žagi mora biti oznaka CE.Navodila za varno delo.Pri delu z vibracijsko žago uporabljamo zaščitna očala in predpasnik, potrebno pa jetudi speti dolge lase, te dodatno zavarujemo s pokrivalom, preglednica 5.8. Preverimo,če je list žage ustrezno napet in če so zobje usmerjeni proti mizi. Prsti, s katerimidržimo obdelovanec, ne smejo segati v območje žaganja. Za različna gradiva izberemoustrezne žagine liste. Pri menjavi žaginega lista moramo izklopiti stroj iz omrežnenapetosti [12].81

Preglednica 5.8: Osebna varovalna oprema pri uporabi vibracijske žage.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOSTROJočala rokavice respirator predpasnik kapavibracijska žaga x x x5.8 VRTALNI STROJVrtalni stroj je stroj, ki ga uporabljamo za vrtanje lukenj. Učenci ga uporabljajo že všestem razredu pri vrtanju lesa, umetnih snovi v sedmem razredu in kovin v osmemrazredu. Pri vrtanju uporabljajo vrtalni stroj s stojalom, ki omogoča natančno in varnodelo.(a) (b) (c) (d)Slika 5.10: (a) Akumulatorski vrtalnik, (b) električni ročni vrtalnik, (c) udarni vrtalnik in (d) vrtalni stroj sstojalom [38].Akumulatorski vrtalnik, slika 5.10 (a), uporabljamo takrat, kadar nimamo možnostipriključitve na električno omrežje. Zelo so priročni za vijačenje, pri tem uporabimoustrezne nastavke. Električni ročni vrtalnik, slika 5.10 (b), uporabljamo za vrtanjelukenj večjega premera in za vrtanje v trše materiale. Torej za dela, ki jih ne bi mogliopraviti z ročnim vrtalnikom ali pa bi bilo delo z njim prezamudno. Udarni vrtalniki,slika 5.10 (c), so odporni na velike obremenitve. Uporabljajo se za vrtanje v različnesnovi ter za udarno vrtanje v kamen in v beton. Ročne električne vrtalnike lahkouporablja le učitelj. Vrtalni stroj s stojalom, slika 5.10 (d), lahko uporabljajo tudiučenci, a le pod nadzorom učitelja. Stroj je še posebno priročen za vrtanje večjega82

števila lukenj in vrtanje v trda gradiva. Vrtanje je hitro in bolj natančno, kot prielektričnem ročnem vrtalniku.(a)(b)(c)(d)(e)(f)Slika 5.11: (a) vijačni sveder, (b) lesni sveder, (c) ploščati sveder, (d) grezilo, (e) gavčar in (f) navojnisveder [27, 50, 51, 52, 53, 54]Vijačni sveder, slika 5.11 (a), je univerzalni sveder za les, kovine in umetne snovi.Vijačni sveder reže z dvema rezalnima robovoma, kot konice svedra in kot vzponavijačnice sta odvisna od obdelovanega gradiva. Sveder ima rezalno in podajalnogibanje. Podajalno gibanje je v smeri njegove osi proti obdelovancu. Pri rezanjunastajajo odrezki, ki jih iz vrtane luknje odvajajo dve vijačnici. Cepilni kot je odvisenod kota vzpona vijačnice, zato ga z brušenjem ne moremo spreminjati. Normalni svedriimajo kot vijačnice od 16 do 30°, svedri za žilava gradiva, kot so kovine, imajo kot od10 do 13° in svedri za mehka gradiva (les, umetne mase) od 35 do 40°. Tudi kot konicesvedra mora biti primeren gradivu, ki ga vrtamo [12, 14].Svedri za les, slika 5.11 (b), imajo ostro centrirano konico, ki varno vodi sveder inpreprečuje, da bi ta zdrsnil. Če pri vrtanju v les uporabljamo neprimeren sveder, ki jenamenjen vrtanju drugega materiala, nam lahko les zasmodi ali pa so robovi izvrtaneluknje scefrani. Pri uporabi vijačnih svedrov za les, se to ne more zgoditi. Svedri imajonamreč zelo ostre prirezovalne konice, ki rob luknje lepo zarežejo ter olajšajoodrezovanje in dviganje ostružkov na površino [9].Ploščati sveder, slika 5.11 (c), je kot že samo ime pove, ploščate oblike. Ta sveder nevrta tako čisto kot vijačni sveder, je pa cenejši kot vijačni sveder. Tudi ploščati sveder83

se uporablja za vrtanje lesnih gradiv.Grezilo, slika 5.11 (d), je sveder, ki se uporablja za povrtavanje. Lahko so valjaste alikoničaste oblike. Obstajajo tudi natična grezila, ki jih pritrdimo na vijačni sveder.Gavčar, slika 5.11 (e), se uporablja za vrtanje večjih lukenj z ostrimi robovi. Izvrtanaluknja ima ravno dno. Gavčar se uporablja za vrtanje lukenj za tečaje, ipd. Z njimvrtamo v lesna gradiva. Ta sveder imenujemo tudi Forstnerjev sveder.Navojni sveder, slika 5.11 (f), se uporablja za vrezovanje navojev. Obstajajo ročni instrojni navojni svedri. Z navojnimi svedri vrezujemo notranje navoje. Za zunanje navojese uporabljajo navojne čeljusti.Življenjsko dobo svedra lahko podaljšamo s posebnimi prevlekami svedrov. Takšensveder ima boljše lastnosti, kot je trdota, korozijska odpornost ipd. S titanom prevlečenispiralni svedri, ki jih prepoznamo po zlatorumeni barvi, bolje in hitreje režejo jeklo,temprano litino in aluminij. So torej boljši kot običajni svedri iz visoko odpornega jekla.Za posebno trde kovine, se uporabljajo s kobaltom prevlečeni ali sintrani svedri izkarbidne trdine z visokim deležem kobalta in volframa [48].Značilni obdelovalni postopki.(a) Vrtanje. Vrtanje je postopek izdelovanja lukenj z orodjem, imenovanim sveder.Preden začnemo z vrtanjem, je potrebno izbrati gradivu primeren sveder.Gradivo je potrebno na mestu vrtanja ustrezno označiti, vedno zarišemo središčevrtanja, to označimo z dvema risoma, ki sta prekrižana pod pravim kotom.Kovinski obdelovanec pred vrtanjem tudi zatočkamo na mestu, kjer svederzačne vrtati. S tem preprečimo, da sveder zdrsava po površini kovine. Svedervpnemo v glavo vrtalnega stroja, pri tem stroj vedno izklopimo iz omrežja.Sveder mora ustrezati gradivu, ki ga obdelujemo. Število vrtljajev prilagodimovelikosti svedra in trdoti gradiva. Pri uporabi večjega svedra se uporabi nižjahitrost vrtanja, prav tako se mora zmanjšati hitrost pri vrtanju tršihobdelovancev. Vrtamo z zmernim in enakomernim pritiskom [14].84

(b) Povrtavanje. Povrtavanje je eden od načinov za fino obdelavo izvrtine. Zapovrtavanje se uporabljajo orodja, ki imajo več rezil (šest ali več). Povrtavanjesega deloma v področje fine obdelave, zaradi natančnosti oblike in kvalitetepovršine. S povrtavanjem dobimo gladko površino. Povrtavanje je uspešnosamo, če odstranjujemo le tanko plast materiala. Povrtavanje se v osnovni šoliuporablja pri vrtanju lukenj za mozničenje in vijačenje. Če luknjo povrtamo,lažje stisnemo lesena dela z mozniki, ki smo jih namazali z lepilom. Privijačenju pa povrtavanje omogoča, da se glava vijaka skrije v les [55].(c) Vrezovanje navoja. Orodja za vrezovanje navoja se imenujejo navojni vrezniki.Pred vrezovanjem navoja je potrebno predhodno izvrtati luknjo. Navoje lahkovrezujemo ročno ali strojno.(d) Grezenje. Grezenje je širjenje že obstoječe izvrtine. Postopek je podobenvrtanju. Za greznjenje uporabljamo orodja, ki se imenujejo grezila. Grezilo vrtakvalitetnejšo luknjo od svedra, z njim lahko pripravimo luknjo za povrtavanje.Grezila imajo večje število žlebov. Navadno so žlebovi usmerjeni po vijačnici.Grezila so lahko izdelana v enem kosu, grezila za večje premere pa natikamo natrne. Grezila, ki so izdelana v enem kosu, imajo navadno tri žlebove. Natakljivagrezila pa imajo štiri ali več žlebov [55].(e) Predvrtanje. Predvrtanje izvajamo kadar je potrebno izvrtati luknjo večjegapremera z vijačnim svedrom. Za predvrtanje uporabimo tanjši vijačni sveder, naprimer s premerom 2 mm, če bomo vrtali s svedrom premera 8 mm. Na ta načinpreprečimo, da se večji sveder izmakne iz središčne lege obdelovanca. Polegtega s svedrom za predvrtanje lažje zavrtamo točno v označeno središče naobdelovancu. Pri uporabi lesnega vijačnega svedra, predvrtanje ni potrebno.Geometrija orodja.Geometrija svedra je v principu enaka kot pri klinastem rezilu, slika 4.1. Razlike sepojavijo predvsem pri številu rezil. Elemente rezalnega klina pri svedru vidimo na sliki5.12. Na sliki vidimo cepilno ploskev (c), prosto ploskev (a), rezalni rob (b) ter stransko85

ploskev klina (s). Cepilna ploskev je ploskev po kateri drsi odrezek. Prosta ploskev mejina rezalni rob. Rezalni rob se na vogalu klina stika s stranskim rezalnim robom [48].Slika 5.12: Elementi rezalnega klina pri svedruKot vzpona vijačnice in kot konice svedra moramo izbrati glede na vrsto obdelovalnegamateriala. Kot konice je za jeklo in sivo litino 118º. Za baker, bron in aluminij je kotkonice 140º. Ko vrtamo mehkejše obdelovance je potrebno hitrejše odvajanje odrezkov,zato mora biti kot vzpona vijačnice večji [47].Ostrenje svedrov.Ostrenje svedra poteka na različne načine, ti so odvisni od konstrukcije svedra. Ostrimoprosto ploskev rezila in sicer pod kotom 8 do 12 º. Pri vseh svedrih je strogo potrebnoobdržati osnovno geometrijo svedra, tako da se premer in drugi parametri svedra priostrenju ne spremenijo. Višino centrirane konice in predrezil je potrebno obdržati.Predrezila se lahko ostrijo samo od znotraj [48].Varni stroji.Učenci lahko vrtajo na vrtalnem stroju s stojalom. Vrtalni stroj s stojalom mora imetielektronsko regulacijo. Na njem mora biti nameščeno prozorno pomično varovalo, ki gane smemo odstraniti ter nepomična zaporna varovala, za zaščito prenosa stroja [40]. Čenepomična zaporna varovala niso nameščena, stroj ne moremo vključiti.Priporočilo pri nakupu.Vrtalni stroj s stojalom mora imeti varnostno stikalo in stikalo za izklop v sili. Imeti86

mora prozorno pomično varovalo, ki preprečuje poseg v vrtljive dele stroja. Stroj morabiti izdelan po CE standardih.Navodila za varno delo.Pri vrtanju vedno uporabljamo varnostna očala in predpasnik, preglednica 5.9. čedelamo s strojem dalj časa, uporabimo tudi zaščitne glušnike. Pri delu ne nosimorokavic, ohlapnih dolgih rokavov, zapestnic in drugih dodatkov, ki bi se lahko ujeli navrtljive dele stroja. Dolge lase je potrebno speti in zaščititi s pokrivalom. Preveriti jepotrebno ali so nameščena potrebna varovala. Preden vklopiš stroj preveri ali je svederdobro vpet in ali je odstranjen ključ vpenjalne glave. Obdelovanca med vrtanjem nikoline držimo z roko. Da preprečimo vrtenje obdelovanca, obdelovanec vpnemo v strojniprimež. Nastavimo pravilno drži telesa ustrezno višino. Delovno mesto in okolica strojamorata biti čista. Pred in po vrtanju odstranimo odrezke z ustreznim omelom, odrezkovne odstranjujemo z roko ali s pihanjem. Če se sveder zatakne, ustavimo stroj in svederosvobodimo z roko. Svedra ne prijemamo takoj po vrtanju, ker je lahko zelo vroč. Zroko ne segamo pod ali za delovno območje vključenega stroja [23].Preglednica 5.9: Osebna varovalna oprema pri uporabi vrtalnega stroja s stojalom.OSEBNO ZAŠČITNO SREDSTVOSTROJočala rokavice respirator predpasnik kapavrtalni stroj s stojalom x x x87

6 PRIPOMOČKIPripomočke uporabljamo pri opravljanju različnih dejavnosti, od merjenja inzarisovanja, do vpenjanja samega obdelovanca. Točno merjenje in natančno zarisovanjesta pogoj, da bo naš izdelek točen in da pri sestavljanju ne bomo imeli težav. Vpenjanjepa je pri marsikaterem obdelovalnem postopku pogoj za varno delo, z vpenjalnimipripomočki si med drugim pomagamo tudi pri lepljenju.Merjenje. Z merjenjem določimo, koliko dogovorjenih enot merjena veličina obsega.Za merjenje uporabljamo merilo ali sredstvo za merjenje. Omejili se bomo predvsem nadolžinske meritve. Meritve dolžin lahko opravljamo z nastavljivimi merili neposrednoali posredno. Neposredno merimo z ravnilom, merilnim trakom, pomičnim merilom,vijačnim merilom ipd. Za posredno opravljanje meritev pa se uporabljajo šestila,merilne ure ipd. Osnovna veličina pri dolžinskih meritvah je dolžina, osnovna enota paje meter (simbol je m). Pri merjenju v osnovni šoli v okviru predmeta TIT, se polegmetra uporabljajo predvsem manjše enote, preglednica 6.1. Poleg metričnih enot imamolahko na merilu tudi druge enote. Inch (palec) je enota, ki se predvsem uporablja vAngliji. En palec meri približno 2,54 cm. Premer cevi je pogosto podan v colah. Enacola je približno 2,63 cm [25, 56].Preglednica 6.1: Dolžinske enote, ki se uporabljajo pri pouku TIT.ENOTA SIMBOL PRETVORBAmeter m 1decimeter dm 10 -1centimeter cm 10 -2milimeter mm 10 -3mikrometer µm 10 -6Vpenjanje. Z vpenjanjem obdelovanec začasno pritrdimo ali stisnemo, pri čemeruporabljamo vpenjalne pripomočke. Za pritrjevanje obdelovancev, pri obdelavah, kotso žaganje, vrtanje in brušenje, uporabljamo predvsem razne oblike primežev. Prilepljenju, kjer je potrebno kose stisniti na več mestih naenkrat, uporabljamo spone [9].Zarisovanje. Zarisovanje je prenašanje mere ali kotnosti na obdelovanec z89

označevanjem, s svinčnikom, šilom, točkalom ali črtalnikom. Pripomočki, ki seuporabljajo za zarisovanje, so podrobno opisani v poglavju 6.3 [25, 56].6.1 MERILNI PRIPOMOČKIPri uporabi merilnih pripomočkov učenci razvijajo občutek za natančno in varno delo.Merilne pripomočke uporabljajo tudi za kontrolo izdelkov. V šestem razredu za tozadostuje ravnilo z milimetrsko skalo, v osmem pa se pri obdelavi kovin seznanijo znatančnimi obdelovalnimi postopki, ki zahtevajo merjenje tudi na manj kot en milimeternatančno. Za ta namen običajni merilni pripomočki, kot so merilni trak, kovinsko meriloali trikotnik ne zadoščajo. Za natančnejše meritve potrebujemo pomično merilo. Vsedmem razredu učenci pri pouku TIT spoznajo električni krog in krmiljenje. Tu učencieksperimentirajo z napetostjo do 12V, pri izvajanju meritev pa uporabljajopreizkuševalec napetosti in univerzalni instrument za električne meritve [12].(a) (b) (c) (d)Slika 6.1: (a) Kovinski merilni trak, (b) kovinsko ravnilo z ročajem, (c) mizarski meter in (d) risalnadeska [38, 57].Kovinski merilni trak, slika 6.1 (a), uporabljamo za merjenje daljših predmetov.Kovinski trak ločimo po tem, da ima na začetku kovinski zavihek, ki nam olajša delo primerjenju. Kovinsko ravnilo z ročajem, slika 6.1 (b), se uporablja tudi kot vodilo prirezanju z nožem. Ravnilo ima običajno milimetrsko skalo, uporablja se za merjenje inkot pripomoček pri zarisovanju. Zložljiv mizarski meter, slika 6.1 (c), je običajno dolg 1ali 2 m. Člene metra vežejo kovice z vzmetmi, ki dajejo metru trdnost v raztegnjenemstanju. Z njim lahko zato merimo tudi višine. Risalna deska, slika 6.1 (d), se uporabljapri tehničnem risanju [12, 25].90

(a) (b) (c) (d)Slika 6.2: (a) Kljunasto merilo, (b) kljunasto merilo z digitalnim prikazovalnikom, (c) merilna urica in (d)mikrometer [38, 58].Kljunasto merilo, slika 6.2 (a), uporabljamo za natančnejše zunanje, notranje inglobinske meritve. Posebno priročno je za natančno merjenje premerov okroglihpredmetov in izvrtin. Kljunasto merilo ima lahko tudi digitalen prikazovalnik, slika 6.2(b), ta omogoča lažje odčitavanje. Za natančna merjenja se uporabljajo tudi merilneurice, slika 6.2 (c). Imajo analogni ali digitalni prikazovalnik. Za še natančnejšamerjenja se uporablja mikrometer, slika 6.3 (d), to je vijačno merilo. Ker je mikrometerzelo občutljiv, ga lahko pri nepravilni uporabi hitro uničimo, zato naj učenci tapripomoček ne uporabljajo [12, 56].(a) (b) (c)(d) (e) (f) (g)Slika 6.3: (a) kovinsko šestilo, (b) objemno kovinsko šestilo, (c) notranje kovinsko šestilo, (d) kotnik, (e)kotnik s prislonom, (f) sredilni kotnik in (g) prizma za zarisovanje središča [7, 38, 59].Kovinsko šestilo, slika 6.3 (a), se uporablja za nanašanje mer in pri zarisu lokov inkrogov na gradivo. Objemno šestilo, slika 6.3 (b), je merilni pripomoček podobenšestilu, ima navznoter obrnjena kraka. Uporablja se za merjenje zunanjih premerov. Zamerjenje notranjih premerov se uporablja šestilo, slika 6.3 (c). Kotnik, slika 6.3 (d),uporabljamo pri zarisovanju pravokotnice glede na rob gradiva. S kotnikom preverimoali so robovi gradiva pravokotno odrezani. Pri tem uporabimo lesen ali kovinski kotnik.Lesen kotnik je lahek in topel, v primerjavi s kovinskim. Njegova slaba stran pa je, da91

njegova pravokotnost ni trajna. Za preverjanje pravokotnosti lahko uporabljamo tudikotnik s prislonom, slika 6.3 (e). Pri zarisovanju središč okroglih ploskev obdelovanca,si lahko pomagamo s sredilnim kotnikom, slika 6.3 (f). Prav tako lahko s sredilnimkotnikom označimo robove pod kotom 45º. Za zarisovanje središča na valjaste kose seuporablja prizma, slika 6.3 (g), [12].Slika 6.4: Univerzalni instrument za električne meritve [38].Univerzalni instrument za električne meritve, slika 6.4, učenci uporabljajo kot voltmeterin ampermeter v vezjih, ki imajo napajalno napetost do 12V [12].Hranjenje pripomočkov.Pripomočke, kot so kovinska šestila in ravnila, hranimo v označenih lesenih kladicah.Kladica naj ima napis in sliko pripomočka, ki ga shranjujemo v njej. Ostale pripomočkehranimo zložene v predalniku. Hranimo jih ločeno.Varni pripomočki.Pri rezanju z nožem morajo učenci uporabljati kovinsko ravnilo z ročajem. Univerzalniinstrument za električne meritve mora biti v izoliranem ohišju z oznako CE.Navodila za varno delo.Učenec se mora držati osnovnih pravil varnega dela tudi pri uporabi merilnihpripomočkov, predvsem kadar poleg merjenja in zarisovanja opravlja tudi drugeoperacije. Učenec mora skrbeti za urejeno delovno mesto in pripomočke namenskouporabljati. Če učenec uporablja pripomoček, kot je plastično ravnilo, za vodilo prirezanju z nožem, lahko z nožem nehote zareže na ravnilo in pri tem tudi sebepoškoduje. Pomembno je, da za natančno merjenje uporabimo temu primerno pomično92

merilo. Natančnejši merilni pripomočki so običajno tudi veliko bolj občutljivi in zatozahtevajo še posebno previdnost pri izvajanju meritev. če smo pregrobi, lahko namrečhitro poškodujemo ali uničimo merilni pripomoček. Pri izvajanju električnih meritev jepotrebno učence predhodno seznaniti, kako ravnati z merilnim instrumentom. Pri delu jeučence potrebno usmerjati, poskrbljeno mora biti za ustrezno napajanje, napetost ne smebiti višja od 12V [15, 16].6.2 VPENJALNI PRIPOMOČKIBrez pripomočkov za vpenjanje so obdelave, kot so žaganje, vrtanje, piljenje skorajnemogoče in nevarne. Učenci uporabljajo vpenjalne pripomočke pri obdelavi različnihgradiv, tako lesa in umetnih snovi, kot kovin. Pripomočki za vpenjanje so pri večiniobdelav nepogrešljivi, predvsem, ko delamo z majhnimi obdelovanci, ki se nam lahkoizmaknejo. Tudi pri lepljenju si dela brez pripomočkov za vpenjanje težkopredstavljamo [12].(a) (b) (c)Slika 6.5: (a) Vzporedni primež, (b) vzporedni primež z vpenjalno spono in (c) strojni primež [38].Vzporedni primež, slika 6.5 (a), z vzporednimi čeljustmi širine 100 mm uporabljamopredvsem za vpenjanje kovinskih obdelovancev. Primež mora biti na mizo pritrjen zustrezno velikimi vijaki in maticami, nikoli v ta namen ne uporabljamo lesne vijake.Glede na učni načrt, naj bi v delavnici imeli vsaj en takšen primež in deset manjšihvzporednih primežev z vpenjalno spono, slika 6.5 (b). Da pri vpenjanju obdelovanec nepoškodujemo, med čeljusti primeža in obdelovanec podložimo kos vezane plošče ali pauporabimo podloge iz aluminijaste pločevine. Strojni primež, slika 6.5 (c), uporabljamopri vrtanju. Strojni primež mora biti pritrjen na stojalo vrtalnega stroja [15].93

(a) (b) (c) (d)Slika 6.6: (a) Mizarska spona, (b) kotna spona, (c) vijačna spona in (d) vzmetna spona [38].Mizarska spona, slika 6.6 (a), se uporablja pri lepljenju, z njo začasno stisnemoobdelovanec. Pri stiskanju vogalne vezi z mizarsko spono si lahko pomagamo sšablonami ali pa uporabimo kotno spono, slika 6.6 (b). Pri stiskanju obdelovancev zvijačno spono, slika 6.6 (c), za zategovanje ne smemo uporabljati raznih pomagal aliklešč, za večji navor. S tem bi namreč uničili navoj ali skrivili lok spone. Za hitrostiskanje, kjer ni potreben zelo velik pritisk, lahko uporabimo vzmetno spono, slika 6.6(d). Spone uporabljamo predvsem, kadar moramo obdelovanec stisniti na več mestihhkrati in, ko obdelovanec ne moremo vpeti v skobeljnik ali primež [12].Hranjenje pripomočkov.Spone hranimo obešene na obešalih ali zložene ločeno v predalih. Primeže zložimo vmočnejši predal, tako da ne ležijo eden čez drugega.Varni pripomočki.Čeljusti morajo biti čiste, da preprečimo zdrs obdelovanca. Pred uporabo pripomočkamoramo preveriti ali je kakorkoli poškodovan, če ima posnete navoje, zvit okvir,nezaščitene čeljusti ipd. Poškodovanih vpenjalnih pripomočkov ne uporabljamo, saj neomogočajo trdnega vpetja obdelovanca in s tem varnega dela. Gibljive dele moramovsake toliko časa rahlo mazati, pri tem pazimo, da ne zamažemo dele, ki bodo prišli vstik z obdelovancem [31].Navodila za varno delo.Vpenjalni pripomočki omogočajo začasno fiksiranje obdelovanca. Pomembno je, dauporabljamo ustrezni vpenjalni pripomoček za delo, ki ga opravljamo. Pripomoček94

mora biti ustrezne velikosti, dovolj močan, površina, razmik in širina vpenjalnihčeljusti, morajo biti primerne glede na obdelovanec. Nezaščitene čeljusti lahkopoškodujejo površino obdelovanca, zato čeljusti obložimo z mehkejšimi ploščicami.Navadno uporabljamo lesene ploščice za zaščito lesenih obdelovancev, pri tršihobdelovancih pa lahko za zaščito uporabljamo aluminijaste ploščice. Pri vpenjanju neuporabljamo prevelikega pritiska ter raznega orodja za močnejše privijanje, saj lahko stem deformiramo obdelovanec ali pa celo uničimo vpenjalni pripomoček. Mizarskespone ne shranjujemo v predalu, temveč v temu namenjenemu stojalu [31].6.3 ZARISOVALNI PRIPOMOČKINatančno zarisovanje je predpogoj, da bo naš izdelek točen in da pri združevanjusestavnih delov ne bo težav. Pri zarisovanju pa so potrebni tudi pripomočki za merjenje,saj z njihovo pomočjo prenesemo mere na list ali na obdelovanec.(a) (b) (c) (d)(e)(f)Slika 6.7: (a) Mizarski svinčnik, (b) šestilo, (c) radirka, (d) zarisovalna igla, (e) vzporedni črtalnik in (f)točkalo [38, 60, 61, 62].Svinčnik ima lahko različne trdote in različne oblike. Mizarski svinčnik, slika 6.7, jesploščen, zato z njim lažje zarisujemo črte ob pokončnih vodilih, manjša je tudi njegovaobraba.Šestilo, slika 6.7 (b), je grafično orodje, ki je sestavljeno iz dveh krakov in je namenjenorisanju krogov ter različnih krivulj. Radirka, slika 6.7 (c), je pomemben zarisovalnipripomoček, saj z njeno pomočjo brišemo s svinčnikom narejene črte. Zarisovalna igla,95

slika 6.7 (d), se uporablja pri zarisovanju mer na umetne mase in kovine. Vzporedničrtalnik, slika 6.7 (e), uporabljamo za zarisovanje vzporednih robov. Točkalo, slika 6.7(f), uporabljamo za označevanje središč. S kladivom udarimo po točkalu in na ta načinzatočkamo središče, ki smo ga predhodno označili z zarisovalno iglo. Tako naredimovdolbino v pločevini, ki nam služi kot vodilo pri vrtanju [15, 16].Hranjenje pripomočkov.Zarisovalne pripomočke hranimo v lesenih kladicah, na katerih je napis in slikapripomočka, ki ga shranjujemo v njej.Varni pripomočki.Pomembno je, da se zavedamo, da so zarisovalni pripomočki, s katerimi se učenci rednosrečujejo lahko tudi nevarni. So namreč ostri, zato je potrebna previdnost pri rokovanjus temi pripomočki.Navodila za varno delo.Pri uporabi zarisovalnega orodja je potrebno učence opozoriti na nekatere nevarnosti, kise pojavijo predvsem pri igri s temi pripomočki. Svinčnik je, tako kot zarisovalna igla inšestilo, oster pripomoček, s katerim se lahko zbodemo. Učence zato opozorimo, naj tehpredmetov ne vtikajo v ušesa in druge odprtine, saj se s tem izpostavijo nevarnosti, dapride do hudih poškodb, izgube sluha ali celo smrti. Poleg tega jih opozorimo, da se stemi pripomočki ne teka po razredu. Previdnost je potrebna pri podajanju pripomočkov.Da koga ponesreči ne zbodemo, jih ne podajamo s konico proti osebi [12].96

7 DISKUSIJANa kakšen način in s kakšnimi rešitvami smo dosegli zadane cilje C1 –C8 iz poglavja1.2, je v nadaljevanju obrazloženo po posameznih ciljih.C1: Ugotoviti kako morajo biti urejeni prostori za pouk TIT.Za izvajanje pouka TIT potrebujemo prostore, ki morajo biti primerno opremljeni.Priporočljivo je, da se prostori za pouk TIT nahajajo v pritličju šolske stavbe, dovoljoddaljeni od učilnic za predmete, ki zahtevajo več miru. Prostori zajemajo univerzalnodelavnico, strojni del, prostor za toplotno obdelavo in kabinet. V univerzalni delavnicipoteka klasičen pouk in praktično delo učencev. Da omogočimo varno delo skupine, tene smejo biti večje od 20 učencev. Delovno mesto mora biti ergonomsko in dovoljveliko. V delavnici moramo imeti omare namenjene hranjenju orodja, pripomočkov indrobnega gradiva. Zaščitna sredstva shranimo v posebno omaro. V strojnem delu senahajajo stroji. V tem prostoru lahko hkrati dela največ šest učencev. Stroji morajo bitivarno pritrjeni na ustreznih mizah oziroma stojalih. V strojnem delu moramo imetinameščeno napravo za odsesavanje. Strojni del mora biti povezan z delavnico zvarnostno stekleno steno. V prostoru za toplotno obdelavo snovi, se nahajajo mize skovinsko prevleko in žarilna peč. Tla so iz negorljivih materialov. V kabinetu sonameščene police za shranjevanje gradiva in izdelkov ter omare za učila in učnepripomočke. Kabinet je lahko namenjen tudi individualnemu delu. V strojnem delu in vprostoru za toplotno obdelavo snovi, mora biti prisilno zračenje. V vseh prostorihmorajo biti tla, ki ne drsijo.C2: Ugotoviti katere stroje, orodja, naprave in pripomočke potrebujemo za pouk TIT.Orodja smo v poglavju 2.2 razdelili na orodja, ki jih lahko uporablja samo učitelj,preglednica 2.1 in orodja za učence, preglednica 2.2. Orodja v preglednici 2.1 uporabljaučitelj za pripravo gradiva. Ta orodja so za učence prenevarna, zato jih ne smejouporabljati. V preglednici 2.2 smo zapisali, koliko posameznih orodij potrebujemo zaskupino z največ 20 učencev. Učenci v šestem razredu obdelujejo papirna gradiva in les.97

V sedmem razredu obdelujejo umetne snovi, zato se pojavi potreba tudi po orodjih, kijih v šestem razredu še ne uporabljajo. Tudi v osmem razredu se seznanijo z nekateriminovimi orodji pri obdelavi kovin. V nadaljevanju smo v poglavju 2.3 zapisali katere inkoliko strojev ter naprav potrebujemo pri pouku TIT. Stroje, ki jih učenci ne smejouporabljati, potrebuje pa jih učitelj za pripravo gradiv, smo zapisali v preglednici 2.3.Podali smo pregled strojev in naprav za učence, ki jih uporabljajo v šestem razredu zaobdelavo lesa, preglednica 2.4. V sedmem razredu učenci segrevajo in preoblikujejoumetne snovi. V ta namen uporabimo napravo za upogibanje umetnih snovi in pečico. Vosmem razredu učenci pri delu uporabljajo stroje in naprave, ki smo jih potrebovali že všestem razredu. Nabor strojev in naprav se torej v osmem razredu ne poveča. Polegorodij, strojev in naprav potrebujemo pri praktičnem delu tudi pripomočke. Zapisalismo pripomočke, ki jih potrebujemo v šestem razredu, preglednica 2.6 in v sedmemrazredu, preglednica 2.7. V osmem razredu se nabor pripomočkov ne poveča.C3: Ugotoviti primernost izrazov za stroje, orodja, naprave in pripomočke v učbenikihza predmet TIT.Terminologije smo se lotili v tretjem poglavju. V preglednici smo zapisali, kateri izraziza stroje, orodja, naprave in pripomočke se uporabljajo v učbenikih za predmet TIT. Vveljavi so učbeniki založbe DZS, TZS in Izotech. Poimenovanje strojev, orodij, napravin pripomočkov ni enotno. Različni izrazi se uporabljajo že v posameznem učbeniku.Nekateri izrazi so neprimerni, kar smo tudi obrazložili. Podali smo priporočene izrazeza stroje, orodja, naprave in pripomočke.C4: Ugotoviti kakšni stroji, orodje, naprave in pripomočki so varni.Orodja, ki se uporabljajo pri pouku TIT smo opisali v četrtem poglavju. Zapisali smotudi značilne obdelovalne postopke za orodja ter podali navodila za varno delo. Polegpravilne uporabe orodja smo zapisali, kakšno mora biti orodje, da je varno. Pomembnoje, da orodje ni razmajano, počeno ali drugače poškodovano. Orodje mora biti čisto.Ročaji morajo biti ergonomsko oblikovani. Rezilno orodje ne sme biti topo. Učenci nesmejo uporabljati vseh orodij, nekatera so zanje prenevarna. Ta orodja lahko uporabljale učitelj(ica), uporablja jih za demonstracijo ali za pripravo gradiv.98

Stroje in naprave smo podrobneje opisali v petem poglavju. Pri vsakem stroju in napravismo zapisali ali ga lahko uporabljajo učenci. Nekateri stroji, naprave so prenevarni, zatojih učenci ne smejo uporabljati. Katera varovala mora imeti stroj, smo zapisali vpodpoglavjih 5.1, 5.2, 5.3, ipd. Pomembno je, da je stroj in njegova okolica čista,delovno mesto mora biti dobro osvetljeno. Stroj ali naprava, ki nima potrebnih varovalali ima kakorkoli poškodbe, odstranimo in označimo z opozorilnim napisom, neuporabljaj, stroj je v okvari!Pripomočke smo opisali v šestem poglavju. Razdelili smo jih na merilne, vpenjalne inzarisovalne pripomočke. Zapisali smo, kakšni so varni pripomočki in katere lahkouporabljajo učenci. Zarisovalne pripomočke učenci pogosto uporabljajo tudi drugače, nele pri pouku TIT. Ker so ti pripomočki večinoma ostri, je potrebno učence nujnoopozoriti na to, da so lahko zelo nevarni.C5: Podati priporočila pri nakupu strojev in naprav.V petem poglavju smo podali priporočila pri nakupu strojev in naprav. Zapisali smokateri stroji in naprave morajo imeti nastavek za priklop naprave za odsesavanje. Strojiin naprave morajo imeti nepomična varovala, ki preprečujejo poseg v vrtljive dele strojater dele pod električno napetostjo. Stroji morajo imeti tudi potrebna pomična varovala,ki preprečujejo poseg v delovno območje stroja. Imeti morajo varnostno stikalo instikalo za izklop v sili. Stroji in naprave morajo biti izdelani po CE standardih.C6: Podati navodila za varno delo s posameznimi stroji, orodjem, napravami inpripomočki.Navodila za varno delo z orodji smo zapisali v četrtem poglavju. Pri uporabi rezilnihorodij moramo zaščititi mizo ali pa obdelovanec vpeti v primež. Zavedati se moramo,da delo z varnim orodjem ne more biti varno, če orodje uporabljamo nenamensko.Obstaja tudi nevarnost, da se orodje pri tem poškoduje ali uniči. Pri uporabi orodja,moramo uporabljati potrebno osebno varovalno opremo. Seznam osebne varovalneopreme, ki jo potrebujemo pri uporabi posameznega orodja smo podali v preglednicah.Preglednice se nahajajo pod navodili za varno delo z orodji, na koncu podpoglavja 4.1,4.2, 4.3 ipd.99

Učenci ne smejo uporabljati strojev ali naprav, če ne poznajo navodil za varno delo znjimi in, če jim učitelj(ica) ni pokazal(a), kako se pravilno dela na stroju. Učenec smedelati na stroju le ob nadzoru učitelja(ice). Pri delu na stroju se morajo učenci držatinekaterih pravil, ki jih mora učitelj(ica) jasno povedati. Pri vsakem stroju ali napravimorajo biti obešene table z varnostnimi navodili. Na njej mora biti tudi zapisano, katerenevarnosti prežijo pri delu na stroju ali napravi. V času dela na stroju ali napravi seostali učenci ne smejo zadrževati v delovnem območju. Vedno uporabljamo potrebnoosebno varovalno opremo. Vedno je potrebno vključiti napravo za odsesavanje, pristrojih in napravah, ki jo imajo nameščeno.Pripomočke smo v šestem poglavju razdelili v tri skupine (merilni, vpenjalni inzarisovalni pripomočki). Za vsako skupino smo zapisali navodila za varno delo.Vpenjalni pripomočki so pri nekaterih obdelovalnih postopkih nujno potrebni zazagotavljanje varnosti pri delu, zato morajo biti brezhibni. Poškodovani vpenjalnipripomočki ne omogočajo trdnega vpetja, zato lahko pride do zdrsa obdelovanca. Pripripomočkih, ki so ostri, je potrebna posebna pozornost.100

8 ZAKLJUČEKDelavnica za izvedbo pouka TIT je prostor, kjer učenci opravljajo praktično delo ter pritem uporabljajo stroje, orodje, naprave in pripomočke. Ob nepravilni rabi obstajanevarnost poškodb. Zato je nujno potrebno, da je učitelj(ica) seznanjen(a) z vsemivarnostnimi ukrepi. Te mora upoštevati, kadar sam uporablja stroje, orodje, naprave inpripomočke. Na ta način ne zagotovi le svoje varnosti, temveč daje tudi zgled učencem.Preden učenci začnejo s praktičnim delom, jih je nujno seznaniti z varno uporabostrojev, orodij, naprav in pripomočkov. Jasno jim je potrebno povedati, katere stroje,orodja in naprave lahko uporabljajo, kateri so zanje prenevarni ter jih lahko uporablja leučitelj(ica). V delavnico, kjer se nahajajo stroji, lahko učenci vstopijo le z dovoljenjemučitelja(ice). Učenci ne smejo sami vklapljati strojev ali naprav, kadar jih uporabljajo, jeobvezna navzočnost učitelj(ica). Pri uporabi strojev, orodij, naprav in pripomočkov, seje nujno potrebno zaščititi z varnostnimi sredstvi. Ta morajo biti na razpolago vsemučencem. Ob vsakem stroju mora viseti opozorilna tabla, na kateri so napisanenevarnosti, ki se lahko pripetijo, če se ne upošteva varnostnih ukrepov.Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da učitelj nima na voljo primernega priročnika, kibi določal, katere stroje, orodja, naprave in pripomočke lahko učenci uporabljajo pripouku TIT. Tudi učni načrt tega ne zajema. V njem so zapisane vsebine, učne teme tercilji, ki jih skušamo pri pouku TIT doseči, ne določa pa kriterijev za varne in učencemprimerne stroje, orodja, naprave ter pripomočke. Diplomska naloga je v pomočučiteljem, kot izhodišče za pouk TIT, pri izbiri strojev, orodij, naprav in pripomočkov.V njej lahko najdejo tudi priporočilo za nakup varnega stroja, orodja, naprave inpripomočka, kot tudi varnostna priporočila pri njihovi uporabi. Posamezni stroji, orodja,naprave in pripomočki so podrobno opisani, podani so njihovi značilni obdelovalnipostopki in način hranjenja ter pravilna in varna uporaba le teh.V diplomskem delu smo se osredotočili tudi na terminologijo za stroje, orodja, napravein pripomočke. V učbenikih za predmet TIT, ki so trenutno v veljavi (založbe DZS,Izoteh in TZS), se uporabljajo različni izrazi za poimenovanje strojev, orodij, naprav inpripomočkov. Ti izrazi tudi v drugi (strokovni) literaturi niso enolično določeni.101

Razhajanja se pojavljajo tudi znotraj iste stroke (strojništvo, lesarstvo, ipd.), zato smopodali priporočila za poimenovanje strojev, orodij, naprav in pripomočkov, izhajajoč izstroke. Potreben je večji poudarek na ustreznem in pravilnem izražanju, saj je to pogojza razvijanje tehnične kulture. Temu področju, bi lahko v prihodnje namenili nekaj večpozornosti in skušali poenotiti izrazoslovje, ki se uporablja v osnovnošolski literaturi, tonaj bi bilo v skladu tudi s srednješolsko literaturo.Diplomsko delo bi lahko nadgradili z izborom gradiv, ki so potrebni pri pouku TIT.Izhajali bi iz učnega načrta. Posamezno gradivo bi opisali, podali njegove lastnosti. Vsklopih bi obdelali papir, les, umetne snovi in kovine. Pri obdelavi gradiv bi izhajali izlastnosti gradiva. Podali bi izbor gradiv, pri čemer bi upoštevali razpoložljive stroje,orodja in naprave. Zapisali bi tudi varnostna priporočila pri delu z različnimi gradivi.Omenili bi lahko tudi površinske premaze in lepila.102

9 LITERATURA[1] A. Papotnik in ostali, Učni načrt – Tehnika in tehnologija (Ljubljana, Ministrstvo zašolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2002).[2] J. Mali, Upoštevanje varnosti pri delu pri pouku Tehnike in tehnologije 9-letniosnovni šoli, diplomsko delo (Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta,2008).[3] Navodilo za graditev osnovnih šol v republiki Sloveniji[http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/razpisi/investicije/inv_6__navodila_OS.pdf].[4] Leksikon Cankarjeve založbe (Ljubljana, Cankarjeva založba, 2004).[5] Uradni list RS, št. 75/2008, Pravilnik o varnosti strojev [http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200875&stevilka=3287].[6] M. Jež, Strojnotehnološki priročnik (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1987)[7] Katalog ročnega orodja za obdelavo lesa [http:www.traditionalwoodworker.com].[8] Seznam orodij za predmet TIT [http://izotech-zalozba.si/images/orodja_tit.pdf].[9] Z. Puncer, Obdelava gradiv – les: Učbenik za izbirni predmet v devetletni osnovnišoli (Limbuš, Izotech, 2002).[10] B. Černigoj, Slovensko – Nemški strojniški slovar (Ljubljana, Univerza v Ljubljani,Fakulteta za strojništvo, 1994).[11] A. Pogačnik, Slovar slovenskega knjižnega jezika (Ljubljana, DZS, 2008).[12] S. Fošnarič, Z. Puncer, D. Slukan, J. Virtič, Tehnika in tehnologija 6: Učbenik za 6.razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Izotech, 2004).[13] S. Fošnarič, D. Slukan, Janez Virtič, Tehnika in tehnologija 7: Učbenik za 7.razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Izotech, 2003).[14] S. Fošnarič, B. Karner, D. Slukan, J. Virtič, Tehnika in tehnologija 8: Učbenik za8. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Izotech, 2004).[15] D. Slukan, J. Virtič, Obdelava gradiv – kovine: Učbenik za izbirni predmet vdevetletni osnovni šoli (Limbuš, Izotech, 2006).[16] D. Slukan, J. Virtič, Obdelava gradiv – umetne snovi: Učbenik za izbirni predmet vdevetletni osnovni šoli (Limbuš, Izotech, 2005).103

[17] L. Hajdinjak, B. Sušnik, S. Kocjančič, Tehnika in tehnologija: Učbenik za 6.razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2005).[18] S. Kocjančič, B. Sušnik, L. Hajdinjak, Tehnika in tehnologija: Učbenik za 7.razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1999).[19] S. Kocjančič, L. Hajdinjak, B. Sušnik, Tehnika in tehnologija: Učbenik za 8.razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2001).[20] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, Tehnika 6 - Učbenik za pouk tehnike intehnologije v 6. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja (Ljubljana,DZS, 2004).[21] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, Tehnika 7 - Učbenik za pouk tehnike intehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000).[22] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, Tehnika 8 - Učbenik za pouk tehnike intehnologije v 8. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000).[23] B. Kraut, Krautov strojniški priročnik (Ljubljana, Littera picta, 2002).[24] I. Gerlič, Tehnologija in obdelava nekovinskih materialov (Maribor, Pedagoškafakulteta, 1983).[25] A. Likavec, Tehnologija obdelave v lesarstvu (Ljubljana, Tehniška založbaSlovenije, 1993).[26] M. Tavčar, Les in njegovi sopotniki (Ljubljana, Življenje in tehnika, 1967).[27] Katalog orodja Unior [http://www.unior.com/cgi-bin/cms.cgi?doc=10166&sid=].[28] Varstvo pri delu [freeweb.siol.net/shomec2/praksa/Varstvo_Pri_delu.pdf].[29] Kleparsko kladivo [http://www.mytoolstore.com/klein/803-12.jpg].[30] Kladivo za kovičenje [https://www.kleinconnection.com/KleinConnection/images/821-16_icon.jpg].[31] Navodila za delo z ročnim orodjem [http://www.ccohs.ca/oshanswers/safety_haz/hand_tools/].[32] Katalog ročnega orodja [http://www.toolstation.com/shop/Hand+Tools/d10].[33] Luknjači [http://www.amazon.com/s/ref=nb_ss_hi?url=search- alias%3Dtools&field-keywords=Punch&x=0&y=0].[34] Škarje z rezilnim koleščkom [http://www.abcoffice.com/tsrotaryl.htm].[35] T. Pochert, Dela v hiši (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1995).[36] Oblike nasekov [http://img2.timeinc.net/toh/i/a/tools/files-rasps-07.jpg].[37] Rašpe [http://ecx.images-amazon.com/images/I/41fQSPSnVGL._SL500_AA280_.jpg].104

[38] Katalog strojev in orodij [http://www.tooled-up.com/].[39] Škarje [http://www.enasco.com/artsandcrafts/Cutting+Tools/].[40] Navodila za varno delo [http://www.varnost-solstva.com/navodila.html].[41] E. Woelm in T. Pochert, Sam svoj mojster; Naredi, obnovi, popravi (Ljubljana,DZS, 1999).[42] Tračni brusilnik [http://grizzly.com/images/pics/jpeg288/h/h3140.jpg].[43] Tračni brusilni stroj [http://www.mtmc.co.uk/uploads/images_products/15200.jpg].[44] Brusilni stroj za notranje okroglo brušenje [http://www.woodcraft.com/images/products/814758_230.jpg].[45] Nasveti strokovnjaka [http://www.bauhaus.si/index.php?id=1393].[46] Navodila za varno delo [http://www.powertoolinstitute.com/safety.html].[47] J. Jereb, Tehnologija obdelava za oblikovalca kovin (Ljubljana, Tehniška založbaSlovenije, 1999).[48] A. Grošelj, B. Kovačič, M. Čermak, M. Geršak, Tehnologija lesa 2 (Ljubljana,Lesarska založba, 2001).[49] Rezalnik ekspandiranega polistirena [http://www.enasco.com/prod/images/products/AC/VC100599l.jpg].[50] Vijačni sveder [http://grizzly.com/images/pics/jpeg288/g/g8845.jpg].[51] Lesni sveder [http://www.craftsmanstudio.com/images_p/E!H15.jpg].[52] Ploščati sveder [http://www.choiceful.com/prod_image/71255_l.jpg].[53] Grezilo [http://g-ec2.images-amazon.com/images/I/21Y8Q6S0F0L._AA280_.jpg].[54] Gavčar [http://images.orgill.com/200x200/1371368.jpg].[55] Tehnologija na internetu [http://www.sts.si/arhiv/tehno/].[56] J. Puhar, Tehnološke meritve, 1. del (Ljubljana, Fakulteta za strojništvo, 1996).[57] Črtalna miza [http://www.limpertsacademy.com/images/drawing_board.jpg].[58] Spletni katalog [http://www.drillspot.com/].[59] Sredilni kotnik [http://www.ottofrei.com/store/image.php?productid=5536].[60] Šestilo [http://www.fredaldous.co.uk/shop_images/product_fullsize/039260295.jpg].[61] Radirka [http://lx1.letti.com.br/b2c/frutodearte/images/borracha%20staedler.jpg].[62] Točkalo [http://www.redhillsupply.com/ppp/images/6916.jpg].105

106

10 Stvarno kazaloAakronimi ................................................................... VBbrizganje ................................................................. 64brus ......................................................................... 71brusilni papir ........................................................... 68brusilni stroj ...................................................... 23, 66kolutni.....................................................11, 23, 66ročni kolutni ...................................................... 67tračni .......................................................11, 23, 67tračni brusilnik ................................................... 67tračno kolutni ..................................................... 67vibracijski brusilnik ........................................... 67za notranje okroglo brušenje .............................. 67brusilni stroj z brusilnima ploščama za kovine 11, 23,70brušenje ................................................................... 67Ddelovno mesto ........................................ 15, 16, 69, 97dleto .............................................................. 9, 20, 28dolbilo................................................................ 29ravno .............................................................. 9, 29ravno s posnetim robom .................................... 29dolbenje .................................................................. 30Eelektrična brizgalka ........................................... 11, 23električno brizgalko ................................................ 64Ffen za odstranjevanje barve ........ Glejte ostranjevalnikbarveGgrezenje ................................................................... 85Hhranjenje orodja ................................................ 16, 97dleto ................................................................... 30kladivo ............................................................... 34klešče ................................................................. 37ključ ................................................................... 39luknjač ............................................................... 41nož ..................................................................... 43oblič ................................................................... 46pile ..................................................................... 49rašpe .................................................................. 49ročna žaga .......................................................... 52spajkalnik........................................................... 54šilo ..................................................................... 56škarje ................................................................. 59vijač ................................................................... 61hranjenje pripomočkov ........................................... 16merilni ............................................................... 92vpenjalni ............................................................ 94zarisovalni ......................................................... 96Iizsekavanje ........................................................ 30, 41izvijač ....................................................... Glejte vijačJjeklena ščetka .......................................................... 48jeralnica ............................................... Glejte jeralnikjeralnik .........................................................13, 25, 52iz umetne snovi .................................................. 52lesen ................................................................... 52Kkladivo .......................................................... 9, 20, 31iz umetne snovi ........................................ 9, 20, 32kleparsko ........................................................... 33ključavničarsko .................................................. 32kovaško .................................................... 9, 20, 32krovsko .............................................................. 32leseno ................................................................. 32varilno ................................................................ 32za kovičenje ....................................................... 32zidarsko ............................................................. 32klešče ............................................................ 9, 20, 36čelne ........................................................ 9, 20, 36kombinirane ............................................. 9, 20, 36koničaste okrogle ..................................... 9, 20, 37mizarske ...................................................... 20, 37ploščate .............................................................. 37stranske ščipalke ...................................... 9, 20, 36za snemanje izolacije ............................... 9, 20, 36ključ .............................................................. 9, 20, 38natični ...................................................... 9, 20, 39obročasti ........................................................ 9, 20obročni ............................................................... 39univerzalni ......................................................... 39viličasti .................................................... 9, 20, 39viličasto obročni ................................................ 39kljunasto merilo ...................................................... 91kotnik ............................................................ 9, 25, 91s prislonom ........................................................ 92sredilni ............................................................... 92kovanje.................................................................... 33kovičenje ................................................................. 33kovinski merilni trak ......................................... 25, 90kovinsko ravnilo z ročajem ..................................... 90krožna žaga ..................................................11, 23, 72krožno brušenje ....................................................... 71107

Llepenkarski nož ... Glejte nož za papir in nož za kartonlotalnik ............................................. Glejte spajkalnikluknjač ........................................................... 9, 20, 40luknjač................................................................ 41ušesne klešče ................................................ 20, 41z revolversko glavo ............................................ 41Mmerilna urica ........................................................... 91merilni pripomočki ...................................... 12, 90, 99merilni trak .............................................................. 13merjenje ................................................................... 89mikrometer .............................................................. 91mizarski meter ......................................................... 90motorna rezljača ..................... Glejte vibracijska žagaNnaprava .................................................. 10, 22, 63, 97nasek ....................................................................... 47dvojni ................................................................. 47enojni ................................................................. 47nož ............................................................... 20, 42, 90z rezilnim koleščkom ......................................... 43za karton ............................................. 9, 20, 43, 79za papir ..................................................... 9, 20, 43Ooblič................................................................... 20, 44dvoreznik ....................................................... 7, 45kosmač ............................................................... 44ličnik .............................................................. 7, 45spahalnik ............................................................ 45odstranjevalnik barve .................................. 11, 23, 76odvijanje .................................................................. 39orodje ............................................................ 7, 27, 97osebna varovalna oprema .................................. 14, 15osebna varovalna oprema za napraveelektrična brizgalka ............................................ 66odstranjevalnik barve ......................................... 78rezalnik ekspandiranega polistirena ................... 80osebna varovalna oprema za orodje......................... 27dleto ................................................................... 31kladivo ............................................................... 35klešče ................................................................. 38ključ ................................................................... 40luknjač................................................................ 42nož ..................................................................... 44oblič ................................................................... 47pila ..................................................................... 49rašpa ................................................................... 49ročna žaga .......................................................... 53spajkalnik ........................................................... 56šilo ..................................................................... 57škarje .................................................................. 60vijač ................................................................... 62osebna varovalna oprema za stroje .......................... 63brusilni stroj ....................................................... 69brusilni stroj z brusilnima ploščama za kovine .. 72krožna žaga ........................................................ 76vibracijska žaga .................................................. 82vrtalni stroj ......................................................... 87ostrenje .................................................................... 70svedrov ............................................................... 86žaginih listov ...................................................... 75Ppila ................................................................. 9, 20, 47kvadratna .................................................. 9, 20, 47okrogla ..................................................... 9, 20, 47ploščata .................................................... 9, 20, 47polkrogla ........................................................ 9, 20polkrožna ........................................................... 47trikotna ............................................................... 47piljenje ..................................................................... 48plano brušenje ......................................................... 71plastično kladivo ......... Glejte kladivo iz umetne snovipovrtavanje .............................................................. 85praktični pouk............................................................ 5predvrtanje .............................................................. 85primež ..................................................................... 25strojni ........................................................... 25, 93vzporedni ............................................... 13, 25, 93vzporedni z vpenjalno spono ........................ 13, 93pripomoček ...................................... 12, 15, 24, 89, 97priporočeni izrazi .................................................... 19za naprave .......................................................... 23za pripomočeke .................................................. 25za ročna orodja ................................................... 20za stroje .............................................................. 23privijanje ................................................................. 39prizma za zarisovanje središča ................................ 92prižema .................................................... Glejte sponaprostor za toplotno obdelavo ............................... 6, 97puljenje žebljev ....................................................... 37Rradirka ..................................................................... 95rašpa .............................................................. 9, 20, 47okrogla ............................................................... 48ploščata .............................................................. 48rezalnik ekspandiranega polistirena............. 11, 23, 78rezalnik stiropora ....... Glejte rezalnik ekspandiranegapolistirenarezanje ..................................................................... 43rezanje ekspandiranega polistirena .......................... 79risalna deska ................................................ 13, 25, 90ročna žaga ..................................................... 9, 21, 49fina žaga ............................................................. 50lisičji rep .................................................. 9, 21, 50lokarica ........................................................ 21, 50luknjarica ....................................................... 9, 50rezbarski lok ....................................................... 21rezljača ............................................................... 51za furnir .......................................................... 9, 50za kovino ........................................................ 9, 50za rezljanje ......................................................... 21ročno orodje .................................................... 7, 9, 27Sskobljanje ................................................................ 46skobljič ..................................................... Glejte obličsnemanje izolacije ................................................... 37108

spajkalnik ...................................................... 9, 21, 53električni ............................................................ 54pištola ................................................................ 54plamenski........................................................... 54spajkanje ................................................................. 54spona ....................................................................... 25kotna .................................................................. 94mizarska ...................................................... 13, 94vijačna ............................................................... 94vzmetna ............................................................. 94stojalo ..................................................................... 55striženje ................................................................... 59stroj .......................................... 10, 22, 63, 97, 98, 101strojni del ............................................................ 6, 97svinčnik ................................................................... 95svora ....................................................... Glejte sponaŠščipanje ................................................................... 37šestilo ...........................................................25, 91, 95kovinsko .................................................14, 25, 91objemno ............................................................. 91šilo ........................................................... 9, 21, 56, 90škarje ................................................................. 21, 57vzvodne ................................................... 7, 21, 58vzvodne za pločevino .............................. 7, 21, 58za papir .................................................... 9, 21, 58za pločevino ................................................. 21, 58zlatarske za pločevino .................................... 9, 58Ttanjenje.................................................................... 34tehniški kabinet ......................................................... 7tepanje ..................................................................... 34termoplastični globoki vle ...................................... 77točkalo ................................................................ 9, 96Uučni načrt .......................................................... 5, 101univerzalna delavnica ................................... 5, 15, 97univerzalni instrument .................................14, 25, 92upogibanje .............................................................. 77Vvarne naprave .......................................................... 63električna brizgalk ............................................. 65varni pripomočkimerilni ............................................................... 92vpenjalni ............................................................ 94zarisovalni ......................................................... 96varni stroji ............................................................... 63brusilni stroj ....................................................... 68brusilni stroj z brusilnima plošč za kovine......... 71krožna žaga ........................................................ 75vibracijska žaga ................................................. 81vrtalni stroj ........................................................ 86varno delo .............................................. 14, 97, 98, 99varno delo s pripomočki.......................................... 89merilni ............................................................... 92vpenjalni ............................................................ 94zarisovalni ......................................................... 96varno delo s stroji .................................................... 63brusilni stroj ....................................................... 69brusilni stroj z brusilnima ploščama za kovine .. 72krožna žaga ........................................................ 76vibracijska žaga ................................................. 81vrtalni stroj ........................................................ 87varno delo z napravami ........................................... 63električna brizgalka............................................ 65odstranjevalnik barve ......................................... 78rezalnik ekspandiranega polistirena ................... 79varno delo z orodjem .............................................. 27dleto ................................................................... 31kladivo ............................................................... 35klešče ................................................................. 38ključ ................................................................... 40luknjač ............................................................... 42nož ..................................................................... 44oblič ................................................................... 46pila ..................................................................... 49rašpa .................................................................. 49ročna žaga .......................................................... 52spajkalnik........................................................... 55šilo ..................................................................... 57škarje ................................................................. 60vijač ................................................................... 62varno orodje ...................................................... 27, 98dleto ................................................................... 30kladivo ............................................................... 34klešče ................................................................. 37ključ ................................................................... 40luknjač ............................................................... 42nož ..................................................................... 43oblič ................................................................... 46pila ..................................................................... 49rašpa .................................................................. 49ročna žaga .......................................................... 52spajkalnik........................................................... 55šilo ..................................................................... 57škarje ................................................................. 59vijač ................................................................... 62vibracijska žaga ...........................................11, 23, 80vijač .............................................................. 9, 21, 60križni.............................................................. 9, 61natični ................................................................ 61ploščati .............................................................. 61vijačenje .................................................................. 61vpenjalni pripomočki ........................................ 93, 99vpenjanje ................................................................. 89vrezovanje navoja ................................................... 85vrtalni stroj ...................................................11, 23, 82akumulatorski vrtalnik ....................................... 82električni ročni vrtalnik ..................................... 82električni vrtalni stroj......................................... 23prsni vrtalnik ................................................ 11, 23udarni vrtalnik ................................................... 82vrtalni stroj s stojalom ....................................... 82vrtanje ..................................................................... 84vzporedni črtalnik ................................................... 96Zzarisovalna igla ............................................14, 25, 95zarisovalni pripomočki ..................................... 95, 99zarisovanje .............................................................. 89zbadanje lukenj ....................................................... 56109

Žžaga, krožna .................................. Glejte krožna žagažaga, ročna ...................................... Glejte ročna žagažaga, vibracijska ..................... Glejte vibracijska žagažaganje ........................................................ 51, 73, 80žagin list ...................................................... 51, 74, 81žebljanje .................................................................. 33žganje lesa ............................................................... 54110