priloga za uÄitelje - National Geographic Slovenija
priloga za uÄitelje - National Geographic Slovenija
priloga za uÄitelje - National Geographic Slovenija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ezplaČno<br />
V novo leto z dino<strong>za</strong>vri?<br />
PRILOGA ZA UČITELJE<br />
osnovna šola<br />
december 2007<br />
Sodeč po članku in nalogah, ki smo jih pripravili <strong>za</strong> Vas in Vaše<br />
učence, <strong>za</strong>gotovo, sicer pa bo kak sodobnejši način <strong>za</strong> praznovanje<br />
primernejši. Tokratna <strong>priloga</strong> je nekoliko bolj biološko obarvana, tako<br />
kot revija nasploh. Pripravili smo naloge na že omenjeni članek o<br />
dino<strong>za</strong>vrih, ki zelo dobro predstavi življenje teh starodavnih pošasti<br />
in nam nekoliko približa njihov svet. Za biologe bo zelo uporabna<br />
tudi tema o enih od vladarjev neba – albatrosih, ki smo jih pripravili<br />
kot drugo bolj biološko usmerjeno temo. Želeli bi Vas opozoriti<br />
na zelo dober prispevek v rubriki Kratke domače o fosilih, ki lahko<br />
popestri pouk tako pri biologiji kot pri geografiji, ko obravnavamo<br />
razvoj površja Zemlje.<br />
Za december zelo aktualna je tema o Betlehemu, mestu, katerega<br />
ime bo v tem mesecu velikokrat izgovorjeno. S člankom ga lahko<br />
učencem približamo še na drugačen način, učinkovito lahko<br />
izvedemo različne medpredmetne pove<strong>za</strong>ve v okviru slovenščine,<br />
geografije, zgodovine ter državljanske vzgoje in etike.<br />
Ko smo se odločali <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnjo temo v tej prilogi, smo kar nekaj<br />
časa kolebali med <strong>za</strong>nimivim člankom o kavbojih in besedilom o<br />
svetu, vkovanem v led, ki mu grozi, da bo izginil. Odločili smo se<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>dnjega, saj je skrb <strong>za</strong> okolje in z njim pove<strong>za</strong>ne podnebne<br />
spremembe izjemno aktualna.<br />
Upam, da smo Vam pomagali pri pouku, interesnih dejavnostih ali<br />
pa kar tako učencem približati <strong>za</strong>nimive vsebine iz revije in popestriti<br />
pouk.<br />
Vsem skupaj želim veliko uspehov v letu 2008, ko se spet vidimo,<br />
Damjan Snoj<br />
Urednik priloge <strong>za</strong> učitelje<br />
revije <strong>National</strong> <strong>Geographic</strong><br />
Ka<strong>za</strong>lo<br />
Revija <strong>National</strong> <strong>Geographic</strong> <strong>Slovenija</strong><br />
www.nationalgeographic.si<br />
e-pošta: ngm@nationalgeographic.si<br />
Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o.,<br />
po licenci ameriške revije<br />
<strong>National</strong> <strong>Geographic</strong>.<br />
Za Založbo Rokus Klett:<br />
Rok Kvaternik, glavni direktor<br />
e-pošta: rokus@rokus-klett.si<br />
Odgovorni urednik revije:<br />
dr. Miha KovaË<br />
Urednik priloge:<br />
Damjan Snoj,<br />
e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si<br />
Direktor produkcije:<br />
Klemen Fedran,<br />
e-poπta: klemen.fedran@rokus-klett.si<br />
Oblikovanje in prelom:<br />
Boštjan Brecelj,<br />
e-pošta: bostjan.brecelj@rokus-klett.si<br />
Jezikovni pregled: Darka Tepina Podgoršek<br />
NG Priloga <strong>za</strong> uËitelje<br />
Sestavljalci in sodelavci:<br />
dr. Marina Dermastia<br />
Mitja Kobale<br />
Damjan Snoj<br />
Založba Rokus Klett, d.o.o.<br />
Stegne 9b, 1000 Ljubljana<br />
Telefon: 01/513 46 00<br />
BrezplaËni telefon: 080 1922<br />
Telefaks: 01/513 46 99<br />
www.rokus-klett.si<br />
Copyright 2007 <strong>National</strong> <strong>Geographic</strong> Society,<br />
<strong>za</strong> Slovenijo Založba Rokus Klett.<br />
Vse pravice pridržane.<br />
NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta<br />
varovani blagovni znamki .<br />
Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.<br />
Grdi, uma<strong>za</strong>ni, zli 2−5<br />
Betlehem 2007 6−10<br />
Na krilih albatrosa 11−13<br />
V led vkovani svet 14−15
Grdi, uma<strong>za</strong>ni, zli (str. 42–65)<br />
UPORABNOST<br />
Biologija:<br />
• 8. razred (Sistematika z evolucijo)<br />
• biološki (naravoslovni) krožek<br />
Geografija:<br />
• 9. razred (Razvoj površja Slovenije)<br />
Slovenščina:<br />
• Ljudske pesmi in pripovedke<br />
Izbirni predmeti:<br />
• Organizmi v naravi<br />
• Multimedija<br />
CILJI<br />
Učenec:<br />
• se seznani z novimi najdbami ostankov<br />
dino<strong>za</strong>vrov,<br />
• spozna telesne značilnosti dino<strong>za</strong>vrov in<br />
njihove domnevne naloge,<br />
• razmišlja o evolucijskem razvoju vrst,<br />
• na podlagi lastnega raziskovanja<br />
argumentirano sprejme ali ovrže teorijo o<br />
enačenju zmajev in dino<strong>za</strong>vrov,<br />
• razvija različne oblike sporočanja,<br />
• razvija vzročno-posledično mišljenje.<br />
MOŽNE AKTIVNOSTI<br />
• INDIVIDUALNO DELO<br />
Z učenci obiščemo Prirodoslovni muzej v Trstu;<br />
tam se učenci seznanijo z odkrivanjem fosilnih<br />
ostankov dino<strong>za</strong>vrov v naši najbližji okolici.<br />
• PROJEKTNO DELO<br />
Zmaji se v Sloveniji pogosto pojavljajo v grbih,<br />
na cerkvenih freskah ipd. Učenci s pomočjo<br />
ljudskih pesmi, pripovedk … raziščejo, od kod so<br />
zmaji in kaj simbolizirajo.<br />
Podobno so zmaji sestavni del mitologij<br />
po vsem svetu, najdemo jih tudi v številnih<br />
pravljicah. Učenci lahko podobno kot prej<br />
raziščejo izvor njihovega pojavljanja.<br />
Svoje ugotovitve lahko učenci prikažejo v obliki<br />
plakatov, multimedijske predstavitve, igre ...<br />
Učenci s pomočjo interneta in strokovne<br />
literature raziščejo, kje v Sloveniji so živeli<br />
dino<strong>za</strong>vri in jih primerjajo z vrstami, opisanimi v<br />
članku.<br />
SPLETNE STRANI<br />
http://www.avtoceste.si/?id=70031<br />
http://www.sciencedirect.com/science?_ob=<br />
ArticleURL&_udi=B6X1G-48761VS-7&_<br />
user=10&_coverDate=01% F01% F 003&_<br />
rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_<br />
sort=d&view=c&_acct=C000050 1&_<br />
version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=<br />
78b93395e6 184b37764080a9cf15ea1<br />
http://www.geocities.com/paleocarniolica/<br />
adriadino.htm<br />
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_zmaj<br />
POVZETEK ČLANKA<br />
• po dveh stoletjih odkrivanja fosilnih ostankov<br />
dino<strong>za</strong>vrov se ves čas pojavljajo nove najdbe;<br />
• z rekonstrukcijo njihovih okostij lahko<br />
paleontologi sklepajo o njihovem resničnem<br />
videzu;<br />
• znanstveniki lahko iz domnevnega vide<strong>za</strong><br />
sklepajo o funkciji nenavadnih telesnih delov;<br />
• pisec razmišlja o boljši prilagojenosti danes<br />
živečih organizmov v primerjavi z izumrlimi.
Delovni list 1 Grdi, uma<strong>za</strong>ni, zli<br />
˚ DINOZAVRI V NAŠI OKOLICI<br />
Spodnje besedilo govori o najdbi prvega domnevnega dino<strong>za</strong>vra v Sloveniji. Iz<br />
drugih virov poskušaj o najdbi zvedeti še kaj več in svoja odkritja <strong>za</strong>piši (npr.<br />
kdaj in kje so ga našli, živalska skupina, v katero naj bi bil uvrščen …).<br />
Na podlagi prvih analiz so slovenski paleontologi ugotovili, da gre <strong>za</strong> odraslo žival, staro med<br />
15 in 30 let, <strong>za</strong> zdaj še neznane vrste. Znanih je tudi nekaj podrobnosti iz življenja slovenskega<br />
dino<strong>za</strong>vra. Kot je mogoče sklepati iz neenakomerne rasti najdenih fosilnih ostankov kosti, je<br />
prazgodovinska žival preživela tudi mnoga obdobja stradanja.<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Pred desetimi leti so paleontologi objavili novico o odkritju prvega dino<strong>za</strong>vra<br />
na italijanskih tleh, in sicer v ribiški vasi pri Devinu. Iz ustreznih virov poskušaj<br />
najti podatke o vrsti tega dino<strong>za</strong>vra in kako najdbo ljubkovalno imenujejo.<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Najstarejše bližnje nahajališče dino<strong>za</strong>vrovih kosti iz obdobja spodnje krede (zg.<br />
havterivij/sp. baremij) je potopljeno v <strong>za</strong>livu, imenovanem Kolone. Ugotovi, kje<br />
je to ter kdaj in kdo je nahajališče odkril. Svoje ugotovitve <strong>za</strong>piši.<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
3
4<br />
˚ Analogije<br />
Dino<strong>za</strong>vri, predstavljeni na osnovi rekonstrukcij, so na prvi pogled <strong>za</strong>res nenavadni. Če pa jih<br />
pogledaš natančneje, mnoge nenavadnosti na njihovih telesih najdeš tudi pri danes živečih<br />
živalih. Opisom nenavadnih telesnih oblik v članku poskušaj najti ustrezne analogije pri živalih,<br />
ki jih poznaš oz. jih poišči v ustreznih virih. Razmisli in <strong>za</strong>piši, kakšna je njihova raba.<br />
Cevasti greben para<strong>za</strong>vrolofa ______________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Trni, ki naj bi podpirali jadro spino<strong>za</strong>vra ____________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Trni spino<strong>za</strong>vra, obdani z gmoto mišic in maščobe__________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Rezervni zobje niger<strong>za</strong>vra, ki se ob obrabi sproti nadomeščajo _______________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Dolgi prsti epidendro<strong>za</strong>vra ________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Izboklina na nosu stirako<strong>za</strong>vra _____________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Najstarejše fosilno drevo na Zemlji<br />
Paleontologi le zelo redko najdejo celotne organizme, temveč jih poskušajo rekonstruirati na<br />
osnovi posameznih delov. Rekonstrukcija ni vedno uspešna, na primer pri deinohiru, kjer so<br />
našli le njegove sprednje okončine. Podobno je trajalo kar dolgo časa, da so paleontologi<br />
rekonstruirali hipotetično najstarejše drevo na Zemlji. S pomočjo ustreznega knjižničnega vira<br />
poskušaj ugotoviti:<br />
vrsto fosilnega drevesa ___________________________________________________________________<br />
prvotno ime krošnje drevesa ______________________________________________________________<br />
kje so našli fosilne ostanke drevesa ________________________________________________________<br />
na katero fosilno žival iz obdobja dino<strong>za</strong>vrov spominja ime drevesa __________________________<br />
˚ Dino<strong>za</strong>vri in zmaji<br />
Vse svetovne mitologije poznajo grozeče zmaje, ki bi lahko spominjali tudi na rekonstruirane<br />
dino<strong>za</strong>vre. Iz različnih virov poskušaj ugotoviti, kaj naj bi bil po mnenju strokovnjakov izvor<br />
zmajev. Svoje ugotovitve <strong>za</strong>piši.<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________
˚ Ljubljanski zmaj<br />
Zmaj je simbol Ljubljane, prestolnice Slovenije. Od kod izvira pove<strong>za</strong>va med mestom in<br />
zmajem, ni popolnoma jasno, a o tem prevladujeta dve razlagi. S pomočjo virov ju poskušaj<br />
najti in ju <strong>za</strong>piši.<br />
RAZLAGA 1 ______________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
RAZLAGA ______________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Razmisli in utemelji.<br />
Zakaj je naslov članka Grdi, uma<strong>za</strong>ni, zli? __________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
5
6<br />
Betlehem 2007 (str. 66–93)<br />
UPORABNOST<br />
Geografija:<br />
• 8. razred (Jugo<strong>za</strong>hodna Azija)<br />
• geografski krožek<br />
Zgodovina:<br />
• 7. razred (Rimska svetovna država, Zgodnji<br />
srednji vek, Arabska država)<br />
• 9. razred (Svet po drugi svetovni vojni,<br />
Problemi sodobnega sveta)<br />
Izbirni predmeti:<br />
• Verstva in etika (7. razred)<br />
• Multimedija<br />
CILJI<br />
Učenec:<br />
• določi geografsko lego Zahodne Azije, našteje<br />
države Bližnjega vzhoda ter ugotovi vzroke <strong>za</strong><br />
politična, verska in vojaška trenja na območju<br />
Bližnjega vzhoda,<br />
• ugotovi čas nastanka države Izrael leta 1948<br />
ter posledice nenehnih vojaških spopadov<br />
med Izraelci in Arabci,<br />
• pojasni zgodovinske vzroke <strong>za</strong> nastanek treh<br />
velikih svetovnih religij na območju Bližnjega<br />
vzhoda,<br />
• opiše značilnosti življenja ljudi v Betlehemu ter<br />
različen odnos prebivalcev mesta do gradnje<br />
betlehemskega zidu,<br />
• primerja podobnosti in različnosti judovstva,<br />
krščanstva in islama,<br />
• razvija različne oblike sporočanja,<br />
• razvija vzročno-posledično mišljenje.<br />
MOŽNE AKTIVNOSTI<br />
• INDIVIDUALNO DELO<br />
Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj<br />
pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih<br />
oz. težje razumljivih stvareh.<br />
• SODELOVALNO UČENJE<br />
Učence razdelimo v štiri skupine; vsaka skupina<br />
obdela del besedila in na plakatu ali tabli<br />
oblikuje miselni vzorec o vsebini članka. Na<br />
koncu delo pregledamo ter se pogovorimo o<br />
težje razumljivih stvareh.<br />
1. Nastanek izraelske države in izraelsko-arabske<br />
vojne v 0. stoletju<br />
. Zgodovinski pregled nastanka in razširjenosti<br />
judovske, krščanske in islamske religije na<br />
območju Bližnjega vzhoda<br />
3. Primerjava vsakdanjega življenja judov,<br />
muslimanov in kristjanov znotraj <strong>za</strong>sedenega<br />
mesta Betlehem<br />
4. Primerjava trditev in dejstev, da je Betlehem<br />
sveta dežela <strong>za</strong> vse tri religije<br />
• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE<br />
Z učenci se napotimo v računalniško učilnico<br />
in tam ob brskanju po spletnih straneh<br />
poiščemo še več informacij, pove<strong>za</strong>nih z<br />
nastankom Izraela, Palestine, <strong>za</strong>četki krščanstva,<br />
značilnostmi judovske vere in razširjenostjo<br />
islamske vere.<br />
• PROJEKTNO DELO<br />
Učenci v okviru pouka geografije, zgodovine<br />
ali izbirnega predmeta pripravijo projekt, v<br />
katerem predstavijo zgodovinske in geografske<br />
značilnosti Bližnjega vzhoda. V skupinah<br />
predstavijo <strong>za</strong>četke krščanstva, značilnosti<br />
judovske vere, nastanek islama. Bližnji vzhod<br />
izpostavijo kot eno največjih kriznih žarišč na<br />
svetu. Raziščejo nastanek izraelske države ter<br />
arabsko-izraelske vojne. Opišejo razmere na<br />
Bližnjem vzhodu danes, gradnjo judovskih<br />
naselij ter zidu ter neprestane spopade med<br />
Palestinci in izraelsko vojsko.<br />
SPLETNE STRANI<br />
http://sl.wikipedia.org/wiki/Dr%C5%BEava_Izrael<br />
http://sl.wikipedia.org/wiki/Betlehem<br />
http://www.ancientsandals.com/articles/<br />
01_jesus_birth.htm<br />
http://sl.wikipedia.org/wiki/Palestina<br />
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_<br />
mod=rnews&op=sections&func=read&c_<br />
menu= &c_id= 5946<br />
POVZETEK ČLANKA<br />
Avtor opisuje mesto Betlehem v letu 007.<br />
V članku je opisan zgodovinski nastanek mesta,<br />
njegova vloga v judovski veri in <strong>za</strong>četkih<br />
krščanstva. Opisuje tudi širitev islamske vere v<br />
7. in 8. stoletju na območje Bližnjega vzhoda.<br />
V članku so prika<strong>za</strong>na močna nasprotja med<br />
Izraelci in Palestinci, ki so se močno <strong>za</strong>ostrila<br />
predvsem po ustanovitvi samostojne države<br />
Izraela in izraelsko-arabskih vojnah. Opisano je<br />
tudi življenje ljudi v mestu, ki ga obdaja visok<br />
zid; v mestu, kjer si nasprotja in teroristični<br />
napadi sledijo vsak dan; v mestu, ki si ga<br />
prebivalstvo različnih religij lasti <strong>za</strong> svojega; v<br />
mestu, ki je sveto mesto treh različnih svetovnih<br />
religij.
Delovni list 1 Betlehem 2007<br />
˚ Dopolni karto Jugo<strong>za</strong>hodne Azije.<br />
Na zemljevidu:<br />
• pobarvaj državo Izrael, Palestino, označi<br />
Sredozemsko in Mrtvo morje<br />
• vpiši imena arabskih držav, ki obkrožajo Izrael<br />
˚ Odgovori na vprašanja<br />
Reši naloge s pomočjo<br />
atlasa, leksikona,<br />
enciklopedije, interneta ...<br />
Določi geografsko lego Betlehema.<br />
_____________________________________<br />
Poimenuj glavno mesto Izraela.<br />
_____________________________________<br />
Poišči podatka o površini in številu<br />
prebivalcev Izraela.<br />
_____________________________________<br />
_____________________________________<br />
Kolikšna je nadmorska višina najnižje<br />
točke na Zemlji ob Mrtvem morju?<br />
_____________________________________<br />
Kaj pomeni pojem depresija?<br />
_____________________________________<br />
_____________________________________<br />
˚ Preberi besedilo na straneh od 72 do 75.<br />
NARIŠI ZASTAVI IZRAELA IN PALESTINE.<br />
Na kakšen način vstopajo prebivalci v mesto Betlehem? ____________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
7
8<br />
Kje leži mesto Betlehem? Koliko kilometrov je oddaljeno od Jeru<strong>za</strong>lema? ____________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Kdaj je izraelska vojska <strong>za</strong>sedla Betlehem? Kako se imenuje sporno ozemlje, ki ga <strong>za</strong>seda Izrael?<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Zapiši stari svetopisemski imeni <strong>za</strong> to območje. ____________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Poimenuj osrednji trg v Betlehemu. Katera stavba predstavlja osrednji del trga? Zakaj?<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Kaj pomeni srebrna zvezda na tleh bazilike Jezusovega rojstva? _____________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Dopolni in poveži stavke v prvem in drugem stolpcu k izbrani religiji v tretjem<br />
stolpcu.<br />
A citirajo Sveto pismo 1 molijo kleče __________ islam<br />
B navajajo Koran stoje se zibljejo __________ krščanstvo<br />
C sposojajo si iz Tore 3 z glavo se dotikajo tal __________ judovstvo<br />
˚ Razmisli.<br />
Ob letnicah <strong>za</strong>piši dogodke, pove<strong>za</strong>ne z ustanovitvijo države Izrael na današnjem območju.<br />
19 - ___________________________________________________________________________________<br />
1945 - ___________________________________________________________________________________<br />
1948 - ___________________________________________________________________________________<br />
1967 - ___________________________________________________________________________________<br />
˚ Razmisli in odgovori.<br />
V Betlehemu živijo pripadniki treh velikih svetovnih religij. Zakaj <strong>za</strong> vse prebivalce Betlehema<br />
drži trditev: “To je Sveta dežela. Tu ni ne nafte, ne zlata in ne diamantov. Je pa to božja palača.”?<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________
Koliko prebivalcev živi v Betlehemu? ______________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Zakaj se zmanjšuje število kristjanov? _____________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Oglej si sliko na straneh 76 in 77.<br />
Kdo so ljudje, ki čakajo v vrstah <strong>za</strong> železno ograjo? Kam so namenjeni? ______________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Zakaj so Izraelci mesto Betlehem obdali z visokim zidom? Koliko bo znašala celotna dolžina zidu?<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Razmisli.<br />
Katera država sveta je v preteklosti prav tako zgradila mogočen in veličasten zid? ____________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Katero mesto v Evropi je od leta 1961 do leta 1989 prav tako delil zid? _______________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Kakšen je odnos mednarodne skupnosti in OZN do gradnje zidu in izraelskih naselbin na<br />
spornem območju Palestine (na Zahodnem bregu)? ________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Če je trditev pravilna, obkroži DA, drugače NE.<br />
Tisoč let pred Kristusovim rojstvom se je mesto imenovalo Goljatovo mesto. DA NE<br />
Za Izraelce pomenijo danes Palestinci isto kot nekoč stari<br />
judovski sovražniki, Filistejci. DA NE<br />
Po smrti preroka Mohameda leta 63 se je islamska vera razširila<br />
po celotnem območju Bližnjega vzhoda. DA NE<br />
Izraelci so na <strong>za</strong>sedem ozemlju postali tarča številnih samomorilskih<br />
napadov Palestincev. Leta 1987 je izbruhnila “intifada”. DA NE<br />
9
10<br />
˚ Preberi zgodbo Omarja Shawrieha na straneh 84 in 85.<br />
Kakšno tragedijo je doživel Omar? _________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Zakaj je izraelska vojska ustrelila njegovega sina? __________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Kakšni so odnosi med Izraelci in Palestinci v mestu? ________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Dopolni besedilo.<br />
V okolici Betlehema so številna ____________________ taborišča, v katerih živijo številne<br />
družine že vse od pregnanstva leta ____________________, ko je nastal Izrael. Številni<br />
____________________ delavci iz taborišč gradijo ____________________, kamor se bodo nekoč<br />
priselili ____________________, na območja, ki so nekoč pripadala Palestincem.<br />
˚ Reši izpolnjevanko.<br />
judovski pridigar<br />
stara svetopisemska dežela<br />
izraelsko jezero (morje)<br />
muslimanski bog<br />
<strong>za</strong>četnik krščanstva<br />
begunsko naselje<br />
črta premirja<br />
pripadniki islamske vere<br />
˚ Dopolni miselni vzorec.<br />
Značilnosti judovske vere<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
Značilnosti krščanstva<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
Značilnosti islamske vere<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________<br />
_______________________
Na krilih albatrosa (str. 94–119)<br />
UPORABNOST<br />
Naravoslovje:<br />
• 7. razred (Ptice)<br />
Biologija:<br />
• 8. razred (Sistematika z evolucijo)<br />
Likovni pouk:<br />
• 9. razred (Umetnost 0. stoletja)<br />
Fizika:<br />
• 9. razred (Vzgon)<br />
Izbirni predmeti:<br />
• Organizmi v naravnem okolju<br />
CILJI<br />
Učenec:<br />
• se seznani z biologijo albatrosov,<br />
• spozna osnove njihovega leta,<br />
• razloži negativne vplive človeka na življenje<br />
albatrosov,<br />
• pojasni, kako lahko z majhnimi spremembami<br />
v našem delovanju bistveno prispevamo k<br />
ohranitvi albatrosa,<br />
• razvija različne oblike sporočanja,<br />
• razvija vzročno-posledično mišljenje.<br />
MOŽNE AKTIVNOSTI<br />
• SODELOVALNO UČENJE<br />
Učenci iz strokovne literature in spletnih virov<br />
ugotovijo, kakšni so možni načini premikanja<br />
organizmov po zraku (padalstvo – tudi semena<br />
rastlin; jadranje – tudi plazilci, drugače neleteči<br />
sesalci, nekatere ribe; pravi let). Učence<br />
razdelimo v skupine, od katerih vsaka podrobno<br />
obdela določen tip letenja skupaj s posebnostmi<br />
v zgradbi ter fizikalnimi osnovami <strong>za</strong> posamezen<br />
način. Skupina svoje ugotovitve predstavi<br />
sošolcem v obliki plakata.<br />
Iz članka o albatrosih lahko učenci spoznajo, da<br />
albatrosi preživijo veliko časa v zraku in v tem<br />
času preletijo ogromne razdalje. Učenci naj se<br />
razdelijo v skupine in iz strokovne literature ter<br />
spletnih virov poskušajo ugotoviti, kdaj in kje<br />
albatrosi spijo.<br />
• PROJEKTNO DELO 1<br />
Pri tej nalogi se učenci seznanijo z razsežnostmi<br />
onesnaževanja okolja v svoji neposredni okolici.<br />
Naloga naj ima poudarek na pticah, vendar<br />
jo lahko obravnavate v širšem kontekstu.<br />
Pogovorite se o nevarnostih in posledicah<br />
onesnaževanja, varovanju okolja, pove<strong>za</strong>nosti<br />
med onesnaževanjem in načini prehranjevanja<br />
ptic. Okrog šole ali na drugem poljubno<br />
izbranem kraju izmerite razdaljo 1 km, na kateri<br />
boste določili vpliv človeka na okolje. Učenci<br />
naj predstavljajo albatrose, ki si iščejo hrano.<br />
Opremimo jih z velikimi vrečami <strong>za</strong> smeti in<br />
rokavicami. Na izbranem prostoru naj poberejo<br />
vse smeti. Ugotovite, koliko in kakšne vrste<br />
smeti/odpadkov ste našli. Poskušajte oceniti,<br />
na koliko odpadkov naleti albatros na 15.000krat<br />
daljši poti, ko išče hrano <strong>za</strong> svoje mladiče.<br />
Ugotovite, <strong>za</strong>kaj albatros išče hrano tako daleč<br />
in to primerjajte s pticami iz okolice doma.<br />
Razmislite, <strong>za</strong>kaj ptice pobirajo odpadke in smeti,<br />
ki v resnici ne morejo biti hrana. Po končanem<br />
zbiranju stehtajte nabrane smeti. Pojasnite, da so<br />
v želodcih številnih mrtvih albatrosovih mladičev<br />
našli več kot pol kilograma plastike in ocenite,<br />
koliko mladičev ste potencialno rešili s pobrano<br />
plastiko. Na koncu se pogovorite o načinih, s<br />
katerimi lahko mi sami prispevamo k čistejšemu<br />
okolju. Učenci naj naredijo seznam načinov,<br />
kako lahko vsak dan prispevajo k čistejšemu<br />
okolju (recikliranje, pisanje člankov na tematiko<br />
v šolska in druga glasila ipd.). Če se boste <strong>za</strong><br />
naloge odločili, je zelo pomembno, da njihovo<br />
reali<strong>za</strong>cijo na ustrezen način ves čas spremljate.<br />
• PROJEKTNO DELO 2<br />
Pri likovnem pouku se učenci seznanijo z<br />
različnimi umetniškimi stili 0. stoletja, s<br />
poudarkom na slogovni smeri art déco.<br />
Ugotovijo, kje v Sloveniji lahko vidimo izvorna<br />
dela v tem stilu. Iz papirja ali drugih materialov<br />
izdelajo maske ali kakšne druge predmete z<br />
značilnostmi sloga art déco.<br />
SPLETNE STRANI<br />
http://www.kcc.org.nz/aboutkcc.asp<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Albatross<br />
http://www.paulnoll.com/Oregon/Birds/<br />
flight-gliding.html<br />
http://www.arso.gov.si/narava/<strong>za</strong>varovana%<br />
0obmo%C4%8Dja/kategorije% 0IUCN/<br />
http://www.paulnoll.com/Oregon/Birds/<br />
Avian-smell.html<br />
http://www.ucmp.berkeley.edu/vertebrates/flight/<br />
evolve.html<br />
http://www.ucmp.berkeley.edu/vertebrates/flight/<br />
enter.html<br />
POVZETEK ČLANKA<br />
• albatros je največja živeča leteča ptica,<br />
• je razmeroma slab letalec, a izjemen jadralec,<br />
• albatrosi živijo na najvetrovnejših območjih<br />
zemlje,<br />
• <strong>za</strong>radi človekovih dejavnosti je večina vrst zelo<br />
ogrožena.<br />
11
1<br />
Delovni list 1 Na krilih albatrosa<br />
˚ Ugotovi.<br />
Iz različnih virov poskušaj ugotoviti izvor imena “albatros” in svojo ugotovitev razloži ter <strong>za</strong>piši.<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Iz teksta članka ugotovi, katera lastnost/sposobnost albatrosov ni splošna značilnost ptic.<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Iz drugih virov poskušaj ugotoviti, katera druga skupina ptic ima prav tako to sposobnost.<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Geografska razširjenost albatrosov.<br />
S pomočjo članka o albatrosih in drugih virov na zemljevidu sveta označi njihovo geografsko<br />
razširjenost. Ali tvoje ugotovitve kažejo poseben vzorec pojavljanja albatrosov? Razloži in <strong>za</strong>piši.<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________
˚ Tip ptičjega kljuna in pove<strong>za</strong>va s prehranskimi navadami.<br />
Z metodo “burjenja možganov” v razredu sestavite seznam ptic, ki imajo različno oblikovane<br />
kljune (npr. koničast, dolg, <strong>za</strong>vihan, cevast, račji, žličast, kljukast). Imena ptic in oblike kljunov<br />
<strong>za</strong>pišite v spodnjo tabelo. S pomočjo učitelja, knjižničnih in spletnih virov poskušajte ugotoviti,<br />
s čim se posamezna vrsta ptic prehranjuje, in ugotovitve <strong>za</strong>pišite v sosednji stolpec. Na koncu<br />
ugotovitve celotnega seznama primerjajte med seboj in posplošitve o pove<strong>za</strong>nosti zgradbe<br />
kljuna z načinom prehranjevanja <strong>za</strong>pišite. Pogovorite se, kako so različni tipi hrane pove<strong>za</strong>ni<br />
s posebnimi prilagoditvami, in jih primerjajte z različnimi prehranskimi navadami ljudi in<br />
uporabo prstov, vilic, žlic, nožev ...<br />
˚ Vrste albatrosov.<br />
Koliko vrst albatrosov poznamo in katere omenja članek? ___________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Ugotovitev primerjaj še z drugimi viri in poskušaj oceniti njihovo dejansko število, ki je _______<br />
_________________________________________________________________________________________ .<br />
Po podatkih Svetovne zveze <strong>za</strong> varstvo narave (IUCN) je delež ogroženih vrst albatrosov ______<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
˚ Spoznaj nekaj presežnikov iz življenja ptic in z ugotovitvami dopolni izjave.<br />
Največji razpon kril, kar ____________________ cm, ima ____________________.<br />
Najmanjša ptica je ____________________, ki meri od kljuna do repa ____________________.<br />
Največja ptica je ____________________.<br />
Največja prazgodovinska leteča žival ____________________ ni bila ptica.<br />
˚ Odgovori na vprašanja!<br />
Kateri državi pripadajo Falklandski otoki? __________________________________________________<br />
Koliko časa in kdaj so Campbellov otok naseljevali ljudje? __________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
S čim starši hranijo mlade albatrose? ______________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Kateri so najpreprostejši ukrepi ribičev, s katerimi lahko preprečujejo smrt albatrosov <strong>za</strong>radi<br />
ribolova? ________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
__________________________________________________________________________________________<br />
Koliko časa v povprečju živi albatros? _____________________________________________________<br />
13
14<br />
V led vkovani svet (str. 142–161)<br />
UPORABNOST<br />
Naravoslovje:<br />
• 7. razred (Prsti)<br />
Biologija:<br />
• 8. razred (Sistematika z evolucijo)<br />
Geografija:<br />
• 7. razred (Naravnogeografske značilnosti<br />
Severne Evrope, Naravnogeografske<br />
značilnosti Azije)<br />
• 8. razred (Naravnogeografske značilnosti<br />
Angloamerike)<br />
Izbirni predmeti:<br />
• Organizmi v naravnem okolju<br />
• Geografija – Življenje človeka na Zemlji<br />
• Multimedija<br />
CILJI<br />
Učenec:<br />
• ob zemljevidu sveta razloži razširjenost<br />
območij, ki jih prekriva permafrost, ter območij<br />
celinskega ledu,<br />
• pojasni pojma permafrost in celinski led,<br />
• opiše vpliv ledu na površje,<br />
• ugotovi razliko med različnimi agregatnimi<br />
stanji vode,<br />
• sklepa o posledicah globalnega segrevanja <strong>za</strong><br />
območja s permafrostom in celinskim ledom,<br />
• razvija različne oblike sporočanja,<br />
• razvija vzročno-posledično mišljenje.<br />
MOŽNE AKTIVNOSTI<br />
• INDIVIDUALNO DELO<br />
Učenci s pomočjo članka in učbenika pripravijo<br />
kratek povzetek o permafrostu, celinskem ledu in<br />
ledenih gorah.<br />
Učenci samostojno izdelajo miselni vzorec in<br />
ugotovitve predstavijo sošolcem.<br />
• SODELOVALNO UČENJE<br />
Učenci s pomočjo strokovne literature in spletnih<br />
virov predstavijo tematiko, ki jo obravnava<br />
članek. Svoje ugotovitve predstavijo sošolcem v<br />
obliki plakata ali predstavitve v PowerPointu.<br />
Predlagane teme <strong>za</strong> skupine:<br />
A – Kje na Zemlji se pojavljata tundrsko in<br />
polarno podnebje?<br />
B – Kateri tipi prsti in rastja se pojavljajo<br />
na območjih s tundrskim in polarnim<br />
podnebjem?<br />
C – Kako led spreminja pokrajino v Alpah?<br />
D – Kako led spreminja pokrajino na polarnih<br />
območjih?<br />
E – Kakšne posledice ima lahko taljenje ledu?<br />
• PROJEKTNO DELO/RAZŠIRITEV IN<br />
POGLOBITEV VSEBINE<br />
Učenci s pomočjo članka, interneta, učbenikov<br />
ter dodatne literature raziščejo vpliv globalnega<br />
segrevanja na svetovno podnebje s posebnim<br />
poudarkom na učinke na polarnem in tundrskem<br />
območju.<br />
Rezultate dela lahko predstavijo na plakatih<br />
sošolcem, pa tudi širši okolici (šola, kraj);<br />
organiziramo lahko ekološki dan, v okviru<br />
katerega raziskujemo okoljevarstvene probleme.<br />
SPLETNE STRANI<br />
http://gsc.nrcan.gc.ca/permafrost/index_e.php<br />
http://www.alyeska-pipe.com/Pipelinefacts/<br />
Permafrost.html<br />
http://www.greencarcongress.com/ 006/06/<br />
thawing_permafr.html<br />
http://www.newscientist.com/article/<br />
mg187 51 4.500.html<br />
POVZETEK ČLANKA<br />
Avtor v članku predstavi območja, ki jih prekriva<br />
permafrost, in razloži vpliv ledu na oblikovanje<br />
površja.<br />
V drugem delu članka avtor opozori na<br />
nevarnost taljenja permafrosta in ledu.
Delovni list 1 V led vkovani svet<br />
Na zemljevidu s svetlo modro pobarvaj območja, ki jih prekriva celinski led, s sivo pa območja,<br />
kjer se pojavlja permafrost.<br />
V LED VKOVANI SVET<br />
POMEN ZA ZEMLJO OGROŽENOST<br />
15
POSTANITE POVERJENIK REVIJE<br />
NATIONAL GEOGRAPHIC<br />
SLOVENIJA<br />
Če na šoli še nimate poverjenika <strong>za</strong> revijo <strong>National</strong> <strong>Geographic</strong>,<br />
Vas vabimo, da to postanete.<br />
Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno,<br />
deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.<br />
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM<br />
IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO<br />
NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.<br />
Prijave <strong>za</strong> poverjeništvo revij <strong>National</strong> <strong>Geographic</strong><br />
sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43<br />
ali e-pošti: matic.karlovsek@rokus-klett.si.<br />
¸<br />
UGODNOSTI POVERJENIŠTVA<br />
Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo,<br />
komplet razglednic <strong>National</strong> <strong>Geographic</strong>a,<br />
¸<br />
<strong>za</strong> zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni<br />
brezplačno prejemali en izvod revije <strong>National</strong> <strong>Geographic</strong>,<br />
¸<br />
<strong>za</strong> vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni<br />
brezplačno dobivali še dodaten izvod revije <strong>National</strong> <strong>Geographic</strong>;<br />
lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.
Change language