letopis sazu 2007

ISSN 0374-0315LETOPISSLOVENSKE AKADEMIJEZNANOSTI IN UMETNOSTI58/2007THE YEARBOOKOF THE SLOVENIAN ACADEMYOF SCIENCES AND ARTSVOLUME 58/2007

SLOVENSKEAKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI58. KNJIGA2007THE YEARBOOKOF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTSVOLUME 58/2007LJUBLJANA2008

VSEBINAI. ORGANIZACIJA SAZU .................. 7SKUPŠČINA SAZU, redni, izredni,dopisni člani ........................................... 9II. ČLANI ............................................. 17Razred za zgodovinske indružbene vede ...................................... 19Razred za filološke in literarne vede ..23Razred za matematične, fizikalne,kemijske in tehniške vede .................. 27Razred za naravoslovne vede ............. 33Razred za umetnosti ........................... 37Razred za medicinske vede ................40BIBLIOGRAFIJA ČLANOVAKADEMIJE V LETU 2007 .............44NOVI ČLANI .................................... 115I. razred ............................................... 115Biba Teržan ........................................ 115Peter Štih ............................................ 117Niall O'Loughlin .............................. 119Karl Stuhlpfarrer .............................. 121Henry Teune .....................................123II. razred .............................................125Primož Simoniti ...............................125Christian Hannick ............................126Erich Prunč .......................................128III. razred ............................................130Raša Pirc ............................................130Peter Mansfield .................................. 133Anton Mavretič ................................ 135IV. razred ............................................138Robert Zorec ......................................138Tatjana Avšič-Županc ...................... 139Boštjan Kiauta .................................. 141Erwin Neher ...................................... 143V. razred .............................................. 145Emerik Bernard ................................. 145Janez Matičič ..................................... 146Marko Marijan Mušič ..................... 148Tone Pavček ....................................... 149Saša Vuga ........................................... 151Vinko Globokar ................................ 153Georgi Konstantinovski ................... 155Mateja Matevski ...............................156Zlatko Ugljen ....................................158VI. razred ........................................... 160Janez Sketelj ....................................... 160Bojan Čerček ...................................... 162Janez Lamovec ................................... 165UMRLI ČLANI ................................. 169Zoran Konstantinović ...................... 191Leopold Kretzenbacher ....................192Ljubo Golič ......................................... 195Donald Michie ...................................196Milan Maceljski .................................198Márton Pécsi ......................................200Slavko Mihalić ..................................202Andrej O. Župančič .........................204Anne McLaren ..................................209III. POROČILO O DELU SAZU ..... 211SLOVENSKA AKADEMIJAZNANOSTI IN UMETNOSTIV LETU 2007 ..................................... 213Delo skupščine SAZU ...................... 217Razred za zgodovinske indružbene vede ....................................224Razred za filološke in literarne vede .. 227Razred za matematične, fizikalne,kemijske in tehniške vede ................229Razred za naravoslovne vede ........... 231Razred za umetnosti .........................232Razred za medicinske vede ..............234Kabinet akademikaFranceta Bernika ...............................236Svet za varovanje okolja ....................237Svet za energetiko .............................238Odbor za preučevanje narodnihmanjšin ...............................................238Odbor za medicinske študije ...........2395

Odbor za trajnostni razvoj ...............241Odbor za slovenski jezik ..................241Komisija za strokovna vprašanjaslovenskega jezika ..............................241Komisija za slovenščino v javnosti...242Fundacija dr. Bruno Breschi ...........243Fundacija Janez Vajkard Valvasor ..244Oddelek za mednarodno sodelovanjein znanstveno koordinacijo .............244Mednarodna izmenjavaraziskovalcev ......................................250Jubileji ................................................255Nagrade, odlikovanja, priznanja,izvolitve, imenovanja ........................255Tiskovne konference .........................257Predavanja na SAZU ........................258Biblioteka SAZU ................................265IV. PUBLIKACIJE SAZU .................277V. SUMMARY ...................................287IMENSKO KAZALOČLANOV SAZU................................ 3276

IORGANIZACIJA SAZU

SKUPŠČINA SAZUPredsednik:Podpredsednica:Podpredsednik:Glavni tajnik:ČASTNI ČLANBoštjan ŽekšAlenka ŠelihJože TronteljMatija GogalaFrance BernikREDNI ČLANI (77)Emerik Bernard , France Bernik , Janez Bernik , Robert Blinc , Ivan Bratko ,Rajko Bratož , Vinko V. Dolenc , Matija Drovenik , Peter Fajfar , Dušan Ferluga, Franc Forstnerič , Stane Gabrovec , Ivan Gams , Kajetan Gantar , Josip Globevnik, Matija Gogala , Peter Gosar , Igor Grabec , Stanko Grafenauer , DušanHadži , Matija Horvat , Valentin Hribar , Drago Jančar , Andrej Jemec , TarasKermauner , Gabrijel Kernel , Matjaž Kmecl , Marjan Kordaš , Janko Kos , KajetanKovič , Alojz Kralj , Andrej Kranjc , Jože Krašovec , Ivan Kreft , Uroš Krek ,Lojze Lebič , Janez Levec , Jože Maček , Boris Majer , Milko Matičetov , JanezMatičič , Ernest Mayer , Vasilij Melik , Milan Mihelič , Ivan Minatti , ZdravkoMlinar , Jože Mlinarič , Dušan Moravec , Marko Marijan Mušič , Janez Orešnik, Boris Paternu , Tone Pavček , Janez Peklenik , Mario Pleničar , Janko Pleterski, Veljko Rus , Primož Simoniti , Janez Sketelj , Janez Stanonik , BrankoStanovnik , Saša Svetina , Alenka Šelih , Alojz Šercelj , Biba Teržan , Miha Tišler ,Jože Toporišič , Jože Trontelj , Drago Tršar , Dragica Turnšek , Ivan Vidav , AntonVratuša , Igor Vrišer , Franc Zadravec , Ciril Zlobec , Robert Zorec , MitjaZupančič , Boštjan Žekš .IZREDNI ČLANI (27)Tatjana Avšič-Županc , Tadej Bajd , Bojan Čerček , Igor Emri , Niko Grafenauer ,Franc Gubenšek , Andrej Inkret , Boštjan Kiauta , Stanko Kristl , Janez Lamovec, Marijan Pavčnik , Matija Peterlin , Raša Pirc , Jože Pirjevec , Blaž Rozman ,Zorko Simčič , Uroš Skalerič , Slavko Splichal , Franc Strle , Tomaž Šalamun ,Peter Štih , Miha Tomaževič , Vito Turk , Saša Vuga , Zinka Zorko , ČrtomirZupančič , Slavoj Žižek .DOPISNI ČLANI (83)Arthur E. Bergles , Nikolaj A. Borisevič , Pavel Bosák , Ivan Brajdić , Savo Bratos, Antonio Cardesa , Henry R. Cooper Jr., Milan R. Dimitrijević , Norbert El-9

ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2007A) PREDSEDSTVOPredsednik:Boštjan ŽekšPodpredsednica:Alenka ŠelihPodpredsednik:Jože TronteljGlavni tajnik:Matija GogalaTajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede):Rajko BratožTajnika II. razreda (filološke in literarne vede): Matjaž Kmecl , do 1. julijaPrimož Simoniti , od 1. julijaTajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Peter FajfarTajnik IV. razreda (naravoslovne vede):Ivan KreftTajnik V. razreda (umetnosti):Andrej JemecTajnik VI. razreda (medicinske vede):Janez SketeljČlani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU: Jože Maček ,Tone Pavček , Saša Svetina .Na seje predsedstva je vabljen tudi predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanjein znanstveno koordinacijo: Branko Stanovnik .B) POSEBNE ENOTE SAZU1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KO-ORDINACIJOVodil ga je akademik Branko Stanovnik .2. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKAVodil ga je akademik France Bernik , častni član SAZU.3. BIBLIOTEKA SAZUVodila jo je Marija Fabjančič.C) SVETI IN ODBORI1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJAVodil ga je znanstveni svetnik SAZU v pokoju prof. dr. Avguštin Lah.11

2. SVET ZA ENERGETIKOVodil ga je akademik Janez Peklenik .3. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠINVodil ga je izredni član Jože Pirjevec .4. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJEVodila ga je znanstvena sodelavka v Inštitutu za medicinske vede ZRC SAZUizr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar.5. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJVodil ga je akademik Robert Blinc .6. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIKKomisija za strokovna vprašanja slovenskega jezikaVodil jo je akademik Jože Toporišič .Komisija za slovenščino v javnostiVodil jo je akademik Tone Pavček .D) FUNDACIJI1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHIVodil jo je akademik Kajetan Gantar .2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASORVodil jo je akademik Matjaž Kmecl .E) UPRAVA SAZUUpravni direktor je bil Zoran Mezeg.12

POSEBNE ENOTE1. ODDELEK ZA MEDNARODNOSODELOVANJE IN ZNANSTVENOKOORDINACIJO2. KABINET AKADEMIKAFRANCETA BERNIKA3. BIBLIOTEKASVETI IN ODBORI1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA2. SVET ZA ENERGETIKO3. ODBOR ZA PREUČEVANJENARODNIH MANJŠIN4. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE5. ODBOR ZA TRAJNOSTNIRAZVOJ6. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIKKomisija za strokovna vprašanja slovenskegajezikaKomisija za slovenščino v javnostiFUNDACIJI1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARDVALVASORSKUPŠČINA SAZUPREDSEDSTVORAZREDII. razred za zgodovinske in družbenevedeOddelek za družbene vedeOddelek za zgodovinske vedeII. razred za filološke in literarne vedeIII. razred za matematične, fizikalne,kemijske in tehniške vedeOddelek za matematične, fizikalne inkemijske vedeOddelek za tehniške vedeIV. razred za naravoslovne vedeV. razred za umetnostiVI. razred za medicinske vedeUPRAVAKabinet predsednikaUpravna pisarnaSekretariat predsedstvaPisarna predsedstvaTajništvo razredovOddelek za tisk in publikacijeFinančno-računovodska službaTehnično-nabavna in investicijska služba13

KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVAAKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTISLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTIPredsednikiNahtigal,Vidmar,Kidrič,Ramovš,Vidmar,Milčinski,Bernik,Žekš,Rajko , od 1939 do 1942. Član filozofsko-filološko-historičnegarazreda.Milan , od 1942 do 1945. Član matematično-prirodoslovnega razreda.France , od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisnevede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razredaza zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950.Fran , od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarnevede.Josip , od 1952 do 1976. Član razreda za filološke in literarnevede.Janez , od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede.France , od 1992 do 2002. Član razreda za filološke in literarnevede.Boštjan , od 2002. Član razreda za matematične, fizikalne, kemijskein tehniške vede.PodpredsednikiLavrič,Kuhelj,Ziherl,Kreft,Blinc,Božidar , od 1950 do 1961. Član razreda za prirodoslovne in medicinskevede.Anton , od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalnein tehniške vede.Boris , od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbenevede.Bratko , od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti.Robert , od 1980 do 1999. Član razreda za matematične, fizikalnein tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične,fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994.14

Zlobec,Gantar,Kralj,Trontelj,Šelih,Ciril , od 1992 do 1999. Član razreda za umetnosti.Kajetan , od 1999 do 2005. Član razreda za filološke in literarnevede.Alojz , od 1999 do 2002. Član razreda za matematične, fizikalne,kemijske in tehniške vede.Jože , od 2002. Član razreda za medicinske vede.Alenka , od 2005. Članica razreda za zgodovinske in družbenevede.Glavni tajnikiKrek, Gregor , od 1939 do 1942. Član pravnega razreda.Ramovš, Fran , od 1942 do 1950. Član filozofsko-filološko-historičnegarazreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisnevede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razredaza filološke in literarne vede od 1948 do 1950.Kos,Milko , od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in družbenevede.Kušej, Gorazd , od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbenevede.Goričar, Jože , od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbenevede.Batis, Janez , od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede.Drovenik, Matija , od 1992 do 1999. Član razreda za naravoslovne vede.Andolšek-Jeras , Lidija, od 1999 do 2002. Članica razreda za medicinske vede.Gogala, Matija , od 2002. Član razreda za naravoslovne vede.15

REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANII. RAZRED za zgodovinske in družbene vedeRedni članiBratož, Rajko , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino staregaveka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku.Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnikoddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I.razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel. 256-33-15.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.241-11-92, faks: 425-93-37, e. pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si.Gabrovec, Stane , dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkegaoddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 vKamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16.Hribar, Valentin , dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijoreligije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28.januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni članod 7. junija 2001.Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 31 a, tel. 059-939-439, e. pošta:valentin.hribar@guest.arnes.si.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.241-10-06, faks: 425-93-37.Majer, Boris , dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila1981.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40.Melik, Vasilij , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani.Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44.Mlinar, Zdravko , dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorskosociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981,19

Teržan, Biba , dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijokovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7.junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovinskevede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20, e. pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si.Vratuša, Anton , dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanjaFakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakulteteza družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redničlan od 23. maja 1985.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 251-01-88.Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks:568-27-75.Izredni članiPavčnik, Marijan , dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo pravaPravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani.Izredni član od 12. junija 2003. Načelnik oddelka za družbene vede I. razredaSAZU od 10. februarja 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel. 232-26-90 ali232-58-62.Službeni naslov: Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel.420-31-97, faks: 420-31-15, e. pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si.Pirjevec, Jože , dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete zahumanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija1940 v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja2005.Zasebni naslov: 6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, e. pošta: pirjevec@alice.it.Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,6000 Koper, Glagoljaška 8, tel. 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e. pošta:info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si.Splichal, Slavko , dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete zadružbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu.Izredni član od 12. junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, tel.: 515-20-80, e. pošta:slavko.splichal@guest.arnes.si.Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad5, tel. 580-52-42, faks: 580-51-06, e. pošta: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si.21

Štih, Peter , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovinoin pomožne zgodovinske vede Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, tel.: 059-01-89-08, peter_stih@t-2.net.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.:241-11-98, faks: 425-93-37, e. pošta: peter.stih@guest.arnes.si.Žižek, Slavoj , dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalecna Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 vLjubljani. Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7 B, tel. 431-70-16, e. pošta:szizek@yahoo.com.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.:241-10-00.Dopisni članiFeil, Arnold , rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu zamuzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30.maja 1991.Flotzinger, Rudolf , rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijoUniverze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.Gombocz, Wolfgang L. , rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovinofilozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001.Kahl , Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutuUniverze v Gießnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003.Luckmann, Thomas , rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo,Univerze v Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerzev Linköpingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trierjuin Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997.Menis, Gian Carlo , rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije inumetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997.Müller-Karpe , Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovinoin stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisničlan od 27. maja 1993.O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavateljna univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti,v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.Pavičević, Branko , rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofskefakultete Univerze v Podgorici, Črna Gora, v pokoju. Dopisni član od 10.marca 1977.22

Perović, Slobodan , rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravoPravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila1987.Pusić, Eugen , rojen 1. julija 1916. Redni profesor upravne znanosti Pravne fakulteteUniverze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.Rumpler, Helmut , rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijskozgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.Stefanović, Dimitrije , rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštitutav pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd,Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Straus, Jože , rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktorInštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčnozakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kragujevcu.Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti UniverzeGeorge Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.Stuhlpfarrer, Karl , rojen 23. septembra 1941. Redni profesor za zgodovino Univerzev Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.Supičić, Ivan , rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze vZagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademijeznanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila1981.Tavano, Sergio , rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijoin bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7.junija 2001.Teune, Henry , rojen 19. marca 1936. Sociolog, redni profesor na oddelku za političneznanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji. Dopisni član od 1. junija2007.II. RAZREDRedni članiza filološke in literarne vedeBernik, France , dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenskeknjiževnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturoin literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah priLjubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnikrazreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992;član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZUod 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel. 425-03-65.23

Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-51, faks:425-34-23, e. pošta: ana.batic@sazu.si.Gantar, Kajetan , dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11.oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 540-90-60, e. pošta:kajetan.gantar@siol.net.Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-44, faks:425-64-92, e. pošta: irena.sbil@sazu.si; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana,Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37.Kermauner, Taras , dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijov pokoju. Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja1991, redni član od 6. junija 1995.Zasebni naslov: 6210 Sežana, Avber 8.Kmecl, Matjaž , dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 vDobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007.Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, tel. 537-40-14.Kos, Janko , dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarnoteorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od6. junija 1983.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel. 436-80-99.Krašovec, Jože , dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovinereligij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zavezeTeološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi priPodčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, tel. 434-01-98, faks: 433-04-05.Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 434-58-10,faks: 434-58-54, e. pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si.Matičetov, Milko , dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisjeZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu.Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 426-51-86.Moravec, Dušan , dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljaniv pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja1984 do 29. februarja 1988.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67-92.24

Orešnik, Janez , dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskihjezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerzev Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992do 23. marca 1999.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 425-54-45, e. pošta:janez.oresnik@sazu.si.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.241-14-22, faks: 425-93-37, e. pošta: janez.oresnik@sazu.si.Paternu, Boris , dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenskeknjiževnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. junija1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja1985.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 505-46-28, e. pošta:mpirjevec@units.it.Simoniti, Primož , dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnostFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redničlan od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel. 283-10-60, e. pošta:primoz.simoniti@guest.arnes.si.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.241-14-14, faks: 425-93-37, e. pošta: primoz.simoniti@ff.uni-lj.si.Stanonik, Janez , dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriškoknjiževnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23.aprila 1987.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 251-66-92.Toporišič, Jože , dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecupri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 534-11-97.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.241-10-00, faks: 425-93-37.Zadravec, Franc , dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovinoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27.septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979,redni član od 23. maja 1985.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20.25

Izredna članaInkret, Andrej , dr. znanosti, redni profesor za dramaturgijo in zgodovino drameAGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 24. aprila 1943 v Celju. Izredničlan od 12. junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-19, e. pošta: andrej.inkret@sedmica.net.Službeni naslov: AGRFT, 1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, tel. 251-04-12, faks:251-04-50.Zorko, Zinka , dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskegajezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužnaprofesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izrednačlanica od 12. junija 2003.Zasebni naslov: 2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, tel. 02 671-91-18.Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška cesta 160, tel.02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e. pošta: zinka.zorko@uni-mb.si.Dopisni članiCooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelkaza slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana,ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.Flaker, Aleksandar , rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnostiFilozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od23. aprila 1987.Giesemann, Gerhard , rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutuza slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18.maja 1989.Grickat-Radulović , Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutuza jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v pokoju.Dopisna članica od 6. junija 1983.Hannick, Christian , roj. 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovanskofilologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od1. junija 2007.Ivić, Milka , rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezikFilozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v pokoju. Dopisna članicaod 6. junija 1983.Lauer, Reinhard , rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo inredni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisničlan od 12. junija 2003.Martinović, Juraj , rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost26

Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni članod 23. maja 1985.Moskovich, Wolf , rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske inslovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od5. maja 2005.Neuhäuser, Rudolf , rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutuza slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni članod 6. junija 1995.Pohl, Heinz Dieter , rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahronojezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.Prunč, Erich , rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerziv Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007.Svane, Gunnar Olaf , rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezikein književnosti Univerze v Århusu, Danska. Dopisni član od 18. maja1989.Woschitz , Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakultetiUniverze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.III. RAZREDRedni članiza matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vedeBlinc, Robert , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematikoin fiziko Univerze v Ljubljani. Znanstveni svetnik in dekan Mednarodnepodiplomske šole Jožefa Stefana v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednikSAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 231-52-13.Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel.477-33-44, 477-32-81, faks: 477-31-91, e. pošta: robert.blinc@ijs.si.Bratko, Ivan , dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništvain informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze vLjubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997,redni član od 12. junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel. 251-39-11.Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana,Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e. pošta:bratko@fri.uni-lj.si.Fajfar, Peter , dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresnoinženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.27

Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni članod 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZUod 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila2002.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 251-98-52.Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova2, tel. 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e. pošta:pfajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si.Forstnerič, Franc , dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakulteteza matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani.Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87.Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska19, tel. 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e. pošta:franc.forstneric@fmf.uni-lj.si.Globevnik, Josip , dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakulteteza matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani.Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnikoddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18.aprila 2002.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11.Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana,Jadranska 19, tel. 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e. pošta:josip.globevnik@fmf.uni-lj.si.Gosar, Peter , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovjein tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15.oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25.marca 1976.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 426-55-57.Grabec, Igor , dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerzev Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razredaSAZU od 18. aprila 2002.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel. 256-37-18.Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel.477-12-00, 477-16-05, faks: 425-31-35, e. pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si.Hadži, Dušan , dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor zastrukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljaniv pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra1980 do 30. junija 1992.28

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59.Službeni naslov: Kemijski inštitut, 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel.476-02-70, faks: 425-92-44, e. pošta: dusan.hadzi@ki.si.Kernel, Gabrijel , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete zamatematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija2001.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 425-96-61.Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e. pošta: gabrijel.kernel@ijs.si.Kralj, Alojz , dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehanikoin robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27.maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999do 25. aprila 2002.Zasebni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, tel. 563-12-03, e. pošta:alojz. kralj@guest.arnes.si.Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.476-84-11, 476-82-37, faks: 476-82-39, e. pošta: alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si.Levec, Janez , dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete zakemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 283-33-51.Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana,Aškerčeva 5, tel: 241-95-02 ali 476-02-80, faks: 476-03-00 ali 241-95-30, e.pošta: janez.levec@fkkt.uni-lj.si ali janez.levec@ki.si.Peklenik, Janez , dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehničnokibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnikkatedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redničlan od 29. marca 1979.Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 534-85-00.Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel.477-12-16, 477-12-00, faks: 251-85-67, e. pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si.Stanovnik, Branko , dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete zakemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6.junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstvenokoordinacijo od 21. septembra 1999.Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel. 755-11-40.29

Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana,Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, faks: 241-92-20, e. pošta: branko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-34, faks: 425-53-30, e.pošta: international@sazu.si.Tišler, Miha , dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redniprofesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 vLjubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod gradom32, tel. 365-75-80, faks: 365-75-85, e. pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si.Vidav, Ivan , dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovjein tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redničlan od 21. decembra 1962.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, tel.234-74-31.Žekš, Boštjan , dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalnein kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednikSAZU od 25. aprila 2002.Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Poštna 4, tel. 041 741-898.Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana,Lipičeva 2, tel. 543-76-18, 543-76-00, faks: 431-51-27, e. pošta:bostjan.zeks@biofiz.mf.uni-lj.si.SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20, faks: 425-34-39, e. pošta:predsednik@sazu.si.Izredni članiBajd, Tadej , dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehnikoUniverze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12.junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, tel. 256-23-80.Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.476-82-36, faks: 476-82-39, e. pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si.Emri, Igor , dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerzev Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5.maja 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, tel. 257-27-52.30

Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko,1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 85, tel. 477-16-60, faks: 477-16-70, e. pošta:ie@fs.uni-lj.si.Gubenšek, Franc , dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijoin gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerzev Ljubljani v pokoju. Rojen 31. oktobra 1937 v Celju. Izredni član od 12.junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, tel. 534-53-84.Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za biokemijo,1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Institut »Jožef Stefan«, 1000 Ljubljana,Jamova 39, tel. 241-94-88, fax: 257-35-94, e. pošta: franc.gubensek@ijs.si.Pirc, Raša , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Stefan«v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani.Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jamova 52, tel. 256-57-20.Službeni naslov: Institut »Jože Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, 1000 Ljubljana,Jamova 39, tel. 477-35-88, faks: 251-93-85, e. pošta: rasa.pirc@ijs.si.Tomaževič, Miha , dr. znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidanekonstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 541-59-80.Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva12, tel. 280-40-00, faks: 280-44-84, e. pošta: miha.tomazevic@zag.si.Turk, Vito , dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijoin kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta»Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lamutova 4, tel. 519-96-51.Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularnobiologijo, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-33-65, ali 477-39-25, faks:477-39-84, e. pošta: vito.turk@ijs.si.Zupančič, Črtomir , dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 vLjubljani. Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel. +49 89/361-33-62.Službeni naslov: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall1, D-85748 Garching, tel. +49 89/ 289-141-44/45, faks: +49 89/ 289-141-46, e.pošta: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik.uni-muenchen.de.31

Dopisni članiBergles, Arthur E. , rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko naRensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija2001.Borisevič, Nikolaj A. , rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematikoUniverze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.Bratos, Savo , rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesorza fiziko, Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisničlan od 23. aprila 1987.Grdenić, Drago , rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorganskokemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca1976.Hahn, Erwin Louis , rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Barkeleyu,Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.Hajdin, Nikola , rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakulteteUniverze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.Katritzky, Alan R. , rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemijeUniverze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.Lehn, Jean-Marie Pierre , rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supramolekularnokemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorijaza kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija.Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.Mansfield, Peter , rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na univerzi vNottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo inmedicino, 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.Mardešić, Sibe , rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo intopologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška,in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti inumetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.Mavretič, Anton , rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na univerziv Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od1. junija 2007.Müller, Karl-Alexander , rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snoviUniverze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni članod 23. aprila 1987.Povh, Bogdan , rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktorJedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerzev Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.Rao, Chintamani Nages Ramachandra , rojen 30. junija 1934. Redni profesor zakemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal32

Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni članod 24. aprila 1981.Severn, Roy Thomas , rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno inženirstvoin dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija,v pokoju. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od12. junija 2003.Stankowski, Jan , rojen 1. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko vInštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska.Dopisni član od 27. maja 1993.Villadsen, John , rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniškeuniverze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.Waugh, John S. , rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v MassachusettsInstitute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18.maja 1989.IV. RAZREDRedni članiza naravoslovne vedeDrovenik, Matija , dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnihsurovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološkokartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljaniin njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja1992 do 6. maja 1999.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 534-34-35.Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-48, faks:425-34-23, e. pošta: sazu@sazu.si.Gams, Ivan , dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerzev Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem priSlovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, e.pošta: ivan.gams@guest.arnes.si.Gogala, Matija , dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodoslovnegamuzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali naBiološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002.Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel. 756-55-39.Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-26, faks:425-64-92, e. pošta: matija.gogala@guest.arnes.si.33

Grafenauer, Stanko , dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijoin petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze vLjubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981do 15. februarja 1989.Zasebni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 04 595-79-83, v mesecih od majado avgusta: 5230 Bovec, Trenta 56 F, 041 812-648.Kranjc, Andrej , dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za raziskovanje krasaZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995,redni član od 7. junija 2001.Zasebni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 05 720-15-10.Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titovtrg 2, tel. 05 700-19-07, faks: 05 700-19-99, e. pošta: kranjc@zrc-sazu.si.Kreft, Ivan , dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerzev Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27.maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vedeSAZU od 1. januarja 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel. 517-44-29, faks: 517-14-88,e. pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si.Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel.423-12-01, 423-11-61, SAZU, tel. 470-61-46, faks: 425-34-23.Maček, Jože , dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskihznanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakologijoBiotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18.maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vedeSAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členuzakona o SAZU od 27. novembra 2003.Zasebni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, tel. 512-35-31.Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel.423-11-61, 256-37-70, faks: 423-10-88.Mayer, Ernest , dr. filozofije, botanik – taksonom, redni profesor za botaniko,znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju.Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni članod 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovnevede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZUpo 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 251-46-59.Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-45, faks:425-34-23.34

Pleničar, Mario , dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijoin geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerzev Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24.aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.Zasebni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 04 531-41-12.Šercelj, Alojz , dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutuJovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na GornjemPolju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od27. maja 1997.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 256-32-24.Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana,Novi trg 5, tel. 470-63-19.Turnšek, Dragica , dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleontološkeminštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od27. maja 1993.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, tel. 505-59-17.Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana,Novi trg 2, tel. 470-63-73.Vrišer, Igor , dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranjeFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni članod 27. maja 1993.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 283-43-98.Zorec, Robert , dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutuza patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23.januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija2007.Zasebni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel. 256-13-84.Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška4, 1104 Ljubljana, tel. 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e. pošta:robert.zorec@mf.uni-lj.si.Zupančič, Mitja , dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkeminštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnikrazreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra2006.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 432-41-66.Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana,Novi trg 2, tel. 470-63-24, faks: 425-33-24.35

Izredna članaAvšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijoin imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijona Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 vBrežicah. Izredna članica od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Močilnikarjeva 4, tel. 529-20-87.Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, 1000 LjubljanaZaloška 4, 543-74-50, Faks: 543-74-01, e. pošta: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si.Kiauta, Boštjan , dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretenčarjevna državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužniprofesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Murnikova 5, tel. 425-87-73.Službeni naslov: P. O. Box 256, NL-3720 AG Bilthoven, mbkiauta@gmail.com.Dopisni članiBosák , Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geomorfolog,profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5. maja2005.Elsner, Norbert , rojen 11. oktobra 1940. Vodja Zoološkega inštituta Univerze vGöttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacijepri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.Herak, Milan , rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete zanaravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju.Dopisni član od 30. maja 1991.Hottinger, Lukas Conrad , rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijov Geološko-paleontološkem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisničlan od 27. maja 1993.Ilijanić, Ljudevit , rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geobotanike,ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslovno-matematičnefakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12.junija 2003.Karamata, Stevan , rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološkefakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30.maja 1991.Neher, Erwin , rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanoveMax-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija.Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija2007.36

Nicod, Jean , rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in krasoslovjaUniverze Aix – Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze.Dopisni član od 12. junija 2003.Pignatti , (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog,ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni članod 5. maja 2005.Poldini, Livio , rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijoUniverze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.Popov, Andrej Vladimirovič , rojen 24. oktobra 1939. Vodja oddelka za nevroetologijožuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijoRuske akademije znanosti v St. Petersburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija2001.V. RAZRED za umetnostiRedni članiBernard, Emerik , akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije zalikovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22.septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija2007.Zasebni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13 a, tel. 754-26-78.Bernik, Janez , akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnostin oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja1993.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel. 231-17-66; 4274 Žirovnica,Breznica 41 a, tel. 04 580-21-05.Jančar, Drago , pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani.Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni članod 7. junija 2001.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel. 283-50-31.Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel.422-43-42, faks: 422-43-43, e. pošta: drago.jancar@siol.net.Jemec, Andrej , akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademijeza likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29.novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7.junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002.Zasebni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04 580-21-66,Studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 425-56-76, e. pošta:andrej.jemec@siol.net.37

Kovič, Kajetan , pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorjaza založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 vMariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. TajnikV. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel. in faks: 436-86-52, e.pošta: kajetan.kovic@guest.arnes.si.Krek, Uroš , skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademijeza glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 21.maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996.Zasebni naslov: 4248 Lesce, Na Vrtači 5, tel. 04 531-80-91.Lebič, Lojze , skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbenoteoretičnepredmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljaniv pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel. 518-31-55.Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-29, fax:425-34-23.Matičič, Janez , skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 3. junija 1926 vLjubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redničlan od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel. 252-23-05, 031/ 401-531, e.pošta: j.maticic@gmail.com.Mihelič, Milan , univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazihpri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, tel. 436-26-87.Službeni naslov: Arhitektni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-14-48.Minatti, Ivan , pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljaniv pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23.aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-35.Mušič, Marko Marijan , univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani.Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, tel. in faks: 425-52-90, e. pošta:info@ateljemarkomusic.si.Pavček, Tone , pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe vpokoju. Rojen 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Izredni članod 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27.novembra 2003, redni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 231-58-09.38

Tršar, Drago , akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovnoumetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija1995.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000Ljubljana, Svetčeva 1.Zlobec, Ciril , pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju.Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985,redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6.maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja1999 do 25. aprila 2002.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 231-28-76.Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-43, faks:425-34-23, e. pošta: sazu@sazu.si.Izredni članiGrafenauer, Niko , pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednikzaložbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredničlan od 12. junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, tel. 534-26-27, tel: 041632 072.Službeni naslov: Nova revija, 1000 Ljubljana, Cankarjeva 10B, tel. 244-45-60,faks: 244-45-86, e. pošta: info@nova-revija.si.Kristl, Stanko , univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturoBiotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru.Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Borsetova 19, tel. 283-88-14, e. pošta:s.kristl@biro-arcus.si.Simčič, Zorko , pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5.maja 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, tel. 431-11-03, 031 200-866.Šalamun, Tomaž , pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni članod 5. maja 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, tel. 231-45-22, e. pošta:metka.krasovec@siol.net.Vuga, Saša , pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči.Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 1230 Domžale, Slamnikarska 1B, tel. 724-43-52, 5216 Mostna Soči 59, e. pošta: sasa.vuga@siol.net.39

Dopisni članiBrajdić, Ivan , rojen 16. junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti,Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.Globokar, Vinko , rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od1. junija 2007.Handke, Peter , rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg,Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Hrymyč, Vil , rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevskepodružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30.maja 1991.Konstantinovski, Georgi , rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na fakultetiza arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.Kos, Božidar , rojen 3. maja 1934. Skladatelj, redni profesor kompozicije na UniverziAdelaide, Avstralija. Dopisni član od 12. junija 2003.Lipuš, Florjan , rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole Šentlipš na slovenskemKoroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.Matevski, Mateja , rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija.Dopisni član od 1. junija 2007.Merkù, Pavle , rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiserRadia Trst A, v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.Pahor, Boris , rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovenskoin italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom vTrstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.Paljetak, Luko , rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog.Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.Podrecca, Boris , rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštitutaRaumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj,Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Rebula, Alojz , rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednjišoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.Ugljen, Zlatko , rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redniprofesor na tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, v pokoju, Sarajevo,BiH. Dopisni član od 1. junija 2007.VI. RAZREDRedni članiza medicinske vedeDolenc, Vinko V. , dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izre-40

dni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00.Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, 1525Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-53-57, e. pošta: vinko.dolenc@kclj.si.Ferluga, Dušan , dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni članod 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, tel. 232-21-36.Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana,Korytkova 2, tel. 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e. pošta:dusan.ferluga@mf.uni-lj.si.Horvat, Matija , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakuteteUniverze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredničlan od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 524-88-06, e. pošta:matijahorvat@siol.net.Kordaš, Marjan , dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta1931 v Ćupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96.Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1000Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-83, faks: 543-70-21, e. pošta:marjan.kordas@mf.uni-lj.si.Sketelj, Janez , redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološkofiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, tel. 427-56-26.Službeni naslov: Inštitut za patofizologijo, 1000 Ljubljana, Zaloška 4, tel.534-70-46, faks: 543-70-21, e. pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si.Svetina, Saša , dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakonao SAZU od 4. novembra 2004.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6, tel. 425-24-08, 041-778-235.Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-02, faks: 431-51-27, e. pošta:sasa.svetina@biofiz.mf.uni-lj.si.Trontelj, Jože , dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesorza nevrologijo na Medicinski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Univerze41

v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo,Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Rojen 1.junija 1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redničlan od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002.Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 364-50-09, 041 576 218.Službeni naslov: Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika,Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00, 522-15-25,faks. 522-15-33, el. pošta: joze.trontelj@kclj.si.Izredni članiČerček, Bojan , dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Univerzi v Kaliforniji.Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA.Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Divisionof Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1/310-423-38-36, faks: +1/ 310-423-02-45, e. pošta: bojan.cercek@cshs.org.Lamovec, Janez , dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutuv Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 132.Službeni naslov: Onkološki inštitut, 1000 Ljubljana, Zaloška 2, tel. 587-97-19,e. pošta: jlamovec@onko-i-.si.Peterlin, Matija , dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imunologijena University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 vLjubljani. Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel. +1 415/665-2071.Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box0703, 3 rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel. +1 415/502-1902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415/ 502-1901, e. pošta:matija.peterlin@ucsf.edu.Rozman, Blaž , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani.Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: 1235 Radomlje, Dermastjeva ul. 17, tel. 534-65-66, e. pošta:kc.lj.rozman@siol.net.Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, 1000 Ljubljana,Vodnikova 62, tel. 522-55-33, faks: 522-55-98.Skalerič, Uroš , dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri zaustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani42

in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 vLjubljani. Izredni član od 12. junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Jančar 25, tel. 510-82-28.Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, 1000 Ljubljana,Hrvatski trg 6, tel. 300-21-10, faks: 522-25-04, e. pošta:uros.skaleric@mf.uni-lj.si.Strle, Franc , dr. medicine, redni profesor za infektologijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnegacentra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od12. junija 2003.Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, tel. 517-12-91.Službeni naslov: Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, 1525 Ljubljana,Japljeva 2, tel. 522-21-10, faks: 522-24-56, e. pošta: franc.strle@kclj.si.Dopisni članiCardesa, Antonio , rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze vBarceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.Dimitrijević, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo inpredstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor Collegeof Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.Lajtha, Abel , rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinskefakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kline,Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.Milič Emili , Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelkuza fiziologijo in eksperimentalno medicino, laboratoriji Meakins-ChristieMcGillove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.Prokop, Otto , rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Humboldtoveuniverze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila1987.Stålberg , Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevrofiziologijouniverzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27.maja 1997.Unger, Felix , rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijoin predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija.Dopisni član od 6. junija 1995.Wernig, Anton , rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerzev Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.43

BIBLIOGRAFIJAČLANOV AKADEMIJE V LETU 2007Tatjana Avšič-ŽupancZNANSTVENI ČLANKIAvšič-Županc T., Petrovec M., Duh D., Plyusnina A., Lundkvist A., Plyusnin A.:Puumala hantavirus in Slovenia: Analyses of S and M segment sequences recoveredfrom patients and rodents. Virus Res., 2007, letn. 123, št. 2, str. 204-210.Duh D., Jelovšek M., Avšič-Županc T.: Evaluation of an indirect fluorescence immunoassayfor the detection of serum antibodies against Babesia divergens inhumans. Parasitology, 2007, letn. 134, št. Pt 2, str. 179-185.Donoso Mantke O., Aberle S. W., Avšič-Županc T., Labuda M., Niedrig M.: Qualitycontrol assesment for the PCR diagnosis of tick-borne encephalitis virusinfections. J. Clin. Virol., 2007, letn. 38, št. 1, str.73-77.Niedrig M., Avšič T., Aberle S. W., Ferenczi E., Labuda M., Rozentale B., DonosoMantke O.: Quality control assessment for the serological diagnosis of tickborne encephalitis virus infections. J. Clin, Virol., 2007, letn. 38, št. 3, str.260-264.Knap N., Duh D., Birtles R., Trilar T., Petrovec M., Avšič-Županc T.: Moleculardetection of Bartonella species infecting rodents in Slovenia. FEMS Immunol.Med. Microbiol., 2007, letn. 50, št. 1, str. 45-50.Heyman P., Duh D., Van der Kuylen B., Cochez C., Van Esbroeck M., VanderveldeC., Avšič-Županc T.: Molecular and serological evidence for anaplasma platysand Babesia sp. infection in a dog, imported in Belgium, from Southern Spain.J. Vet. Med. Ser. A., 2007, letn. 54, št. 5., str. 276-279.Grilc E., Sočan M., Koren N., Učakar V., Avšiš-Županc T., Pogačnik M, KraigherA.: Outbreak of Q fever among a group of high school students in Slovenia,March–April 2007. Euro Surveill, 19 July 2007, letn. 12, št. 7, str. 1-3.Cerar D., Avšič-Županc T., Jereb M., Strle F.: Case report: Severe neurological manifestationof Dobrava hantavirus infection. J. Med. Virol., 2007, letn. 79, št.12, 1841-1843.Duh D., Saksida A., Petrovec M., Ahmeti S., Dedushaj I., Panning M., DrostenC., Avšič-Županc T.: Viral load as predictor of Crimena-Congo hemorrhagicfever outcome. Emerg. Infect. Dis., 2007, letn. 13, št. 11, str. 1769-1772.POGLAVJE V ZNANSTVENI MONOGRAFIJIAvšič-Županc T.: Epidemiology of Crimean-Congo Hemorrhagic Fever in the BalkansV.: Ergonul O., Whitehouse C. A. (urednika). Crimean-Congo HemorrhagicFever. Dordrecht, Springer, 2007, str. 75-88.44

Tadej BajdZNANSTVENI ČLANKIVeber M., Kurillo G., Bajd T., Munih M.: Assessment and training of hand dexterityin virtual environment, 2007, Journal Europeen des Systèmes Automatisés,vol. 41, str. 219-238.Kurillo G., Mihelj M., Munih M., Bajd T.: Multi-fingered grasping and manipulationin virtual environment using isometric finger device, 2007, Presence,vol. 16, str. 239-306.Kamnik R., Bajd T.: Human voluntary activity integration in the control of astanding-up rehabilitation robot: A simulation study, Medical Engineering &Physics, 2007, vol. 29, str. 1019-1029.Veber M., Bajd T., Munih M.: Assessing joint angles in human hand via opticaltracking device and calibrated instrumented glove, Meccanica, 2007, vol. 42,str. 451-463.Kurillo G., Mihelj M., Munih M., Bajd T.: Isometric finger device for assessmentand training of force coordination using virtual reality, ASME Journal of MedicalDevices, 2007, vol. 1, str. 279-282.Marinček Č., Bajd T.: Surface FES assisted walking, Critical ReviewsTM in Physicaland Rehabilitation Medicine, 2007, vol. 19, str. 275-293.POGLAVJI V KNJIGICikajlo I., Matjačić Z., Bajd T.: CNS reorganization during sensory supported treadmilltraining. V: Akay M. (ur.) Handbook of Neural Engineering, 2007. Hoboken:Wiley - Interscience, str. 509-518.Kurillo G., Bajd T., Munih M.: Assessment and rehabilitation of hand functionby the grip force tracking method. V: Puckhaber H. L. (ur.) New Research onBiofeedback, 2007. New York: Nova Science Publishers, Inc., str. 57-98.Emerik BernardESEJISTIKABernard E.: Forma - uslužna tudi dvomu: UMETNOST in forma. (Zbornik simpozijaz dne 10.–11. oktobra 2006 v Ljubljani). Uredila Stefan Majetschak inJožef Muhovič, izdajatelja Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnostin oblikovanje v Ljubljani in Inštitut Nove revije, Zavod za humanistiko.Nova revija, Ljubljana, 2007.Bernard E.: Matrica in reprodukcija. Monografija Branko Suhy, teksti: EmerikBernard ... (et al.)., Inštitut za likovno umetnost. Ljubljana, 2007.France BernikZNANSTVENI ČLANKICultural and Spiritual Values in the Period of Globalizaton – The Slovene Case.Miroslav Polzer, Silvo Devetak, Ludvik Toplak, Felix Unger and Maria Eder,45

Religion and European Integration – Religion as a Factor of Stability andDevelopment in South Eastern Europe. European Academy of Sciences andArts. Edition Weimar, Volume 6. Weimar 2007, str. 45-56.Ivan Cankar e il cristianesimo. Nuova iniziativa N. 45, Aprile 2007. Gorizia 2007,str. 34-41.Ivan Cankar in Sveto pismo. Vzgoja (Ljubljana), letnik 9, št. 33, marec 2007, str.8-10.Ivan Cankar in krščanstvo. Novi glas (Trst, Gorica), letnik XII, št. 13, 15, 16 in 17,5. april, str. 16, 26. april, str. 9, 3. maj, str. 8 in10. maj 2007, str. 8.Osebnost Antona Trstenjaka. Anton Trstenjak 1906-1996. Zbornik razprav s simpozijaSAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti. Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, Ljubljana 2007, str. 13-20.Anton Melik in Slovenska Matica. Glasnik Slovenske matice, Ljubljana 2005-2007,XXIX-XXXI, št. 1-3, str. 185-189.Profesor Janez Milčinski – akademik in predsednik SAZU. XIII in XIV. Spominskosrečanje akademika Janeza Milčinskega. Medicinska fakulteta, Inštitut za sodnomedicino, Univerza v Ljubljani. Ljubljana 2007, str. 5-10.DRUGI PRISPEVKITemna zarja. Župnija Šentvid nad Ljubljano skozi čas in prostor. Izdala in založilažupnija Ljubljana Šentvid. Ljubljana 2007, str. 17-19.Enak in drugačen. Drago Sobočan. Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. JožefaSmeja. Murska Sobota: Stolna župnija sv. Nikolaja. Murska Sobota 2007, str.652-653.Simon Gregorčič nekoč in danes. Kras, Ljubljana, marec 2007, št. 79-80, str. 46-47.Nagovor prof. dr. Ludviku Toplaku ob predaji rektorskih poslov. Monografija Univerzev Mariboru 1993-2003. Izdajatelj Društvo univerzitetnih profesorjevMaribor. Maribor 2006, str. 11-12. [Slovensko in angleško].INTERVJUMeta Kušar s Francetom Bernikom. Sodobnost (Ljubljana) 71, november-december,Ljubljana 2007, str. 1522-1537.Razlagati besedno umetnost – Akademik prof. dr. France Bernik, literarni zgodovinarin teoretik, Edvard Kobal, Strast po znanju in spoznavanju. Pogovorz velikimi slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki, 2. knjiga. UstanovaSlovenska znanstvena fundacija, Ljubljana 2007, str. 218-232.UREDNIŠTVOLudvik Mrzel. Zbrano delo. Druga knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik .Uredil in opombe napisal Dušan Moravec . Študentska založba Litera. Maribor2007. 637 str.Dušan Moravec , Ludvik Mrzel. Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikovin pisateljev. 8. knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik . Študentskazaložba Litera. Maribor 2007. 248 str.46

KNJIGAOb osemdesetletnici Franceta Bernika. Uredila Igor Grdina in Oto Luthar. ZaložbaZRC SAZU. Ljubljana 2007. 179 str.DRUGI PRISPEVKIPoklon Berniku ob osemdesetletnici. Primorski dnevnik (Trst) 18. maja 2007, str.20.Ob osemdesetletnici Franceta Bernika. Literaturo premagamo le tako, da ji podležemo.Valentina Plahuta Simčič. Delo (Ljubljana) 21. maja 2007, str. 10.Poklon SAZU in ZRC SAZU akademiku ob jubileju. Ob 80-letnici Franceta Bernika.Novi glas (Gorica, Trst) 24. maja 2007, str. 9.Osebnosti. Premočrtnost in strpnost. V. M. (Ivo Žajdela). Demokracija (Ljubljana)XII, št. 24, 14. junij 2007, str. 46-48.Dokumentarni zapis o Francetu Berniku. TV Slovenija, I. program, Pisave. ScenarijAlenka Zor Simoniti, 19. junija 2007, 23.00-23.25, ponovitev 20. junija2007, 13.25-13.50.Janez BernikSKUPINSKE RAZSTAVEArte Slovena contemporanea. Iz umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke. Museiprovinciali di Gorizia, 17. februar–15. april 2007.27. grafični bienale. Ljubljana, 6. september–28. oktober 2007. Tiskano v MGLC– Galerija Kresija.Janez Bernik – Giselbert Hoke – Die Zwei. Kunsthaus, Villach, 14. september–6.oktober 2007.Janez Bernik – Giselbert Hoke. Begegungen – Srečanje. Galerie Šikoronja, Roseg,16. september–14. oktober 2007.Grafike iz depoja. Galerije Velenje, december 2007.Robert BlincZNANSTVENI ČLANKIHomouz D., Reiter G., Eckert J., Mayers J., Blinc R.: Measurement of the 3D-Born-Oppenheimer potential of a proton in a hydrogen-bonded system via deepinelastic neutron scattering: the superprotonic conductor Rb 3H(SO 4) 2. Phys.Rev. Lett., 2007, vol. 98, no. 11, str. 115502-1-115502-4.Raevskaya S. I., Blinc R., Kutnjak Z.: Quasivertical line in the phase diagram ofsingle crystals of PbMg 1/3Nb 2/3O 3-xPbTiO 3(x=0.00, 0.06, 0.13, and 0.24) witha giant piezoelectric effect. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2007,vol. 060101-1-060101-4, no. 6, str. 76.Kutnjak Z., Blinc R.: Electric field induced critical points and polarization rotationsin relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys.,2007, vol. 76, no. 10, str. 104102-1-104102-8.47

Pirc R., Blinc R.: Vogel-Fulcher freezing in relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B,Condens. Matter Mater. Phys., 2007, vol. 76, str. 020101-1-020101-3.Levstik A., Bobnar V., Filipič C., Holc J., Kosec M., Blinc R., Trontelj Z., Jagličić,Z.: Magnetoelectric relaxor. Appl. Phys. Lett., 2007, vol. 91, no. 1, str.012905-1-012905-3.Blinc R., Zidanšek A., Šlaus I.: Sustainable development and global security. Energy(Oxford), 2007, vol. 32, str. 883-890.Blinc R., Kosec M., Holc J., Trontelj Z., Jagličić Z., Dalal Naresh S.: Magnetoelectriceffect in Pb(Fe 1/2Nb 1/2)O 3. Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 16-20.Blinc R., Cevc P., Zorko A., Holc J., Kosec, M., Trontelj Z., Pirnat J.: Electron paramagneticresonance of magnetoelectric Pb(Fe 1/2Nb 1/2)O 3. J. Appl. Physi., 2007,vol. 101, 5 str. (033901). http://dx.doi.org/10.1063/1.2432309.Lužnik, J., Pirnat J., Jazbinšek V., Apih T., Blinc R., Seliger J., Trontelj Z.: Improved14N nuclear quadrupole resonance detection of trinitrotoluene using polarizationtransfer from protons to 14 N nuclei. J. Appl. Physi., 2007, vol. 102, iss. 8,str. 084903-1 - 084903-7.Blinc R., Arčon D., Umek P., Apih T., Milia F., Rode A.: V. Carbon nanofoam as apotential hydrogen storage material. Phys. Status solidi, b Basic res., 2007, vol.244, no. 11, str. 4308-4310.POLJUDNI ČLANEKBlinc R.. Uporabni »dvoličneži«: magnetoelektriki. Znanost (Ljubljana), 9. julij2007, letn. 49, št. 182, str. 16.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)Pirc R, Blinc R., Bobnar V., Gregorović A.: Giant electrostriction in relaxorpolymers: [presented at 8 th Russia/CIS/Baltic/Japan Symposium on Ferroelectricity,RCBJSF-8, May 15–19, 2006, Tsukuba]. Ferroelectrics, 2007, vol.347, str. 7-11.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCITrontelj Z., Blinc R., Lužnik J., Pirnat J., Jazbinšek V., Apih T., Žagar V., Seliger J.:New achievements in NQR studies of energetic materials. V: Proceedings ofthe 10th seminar New treds in research of energetic materials: held at the Universityof Pardubice. Pardubice: University of Pardubice, 2007, str. 350-356.OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAHTrontelj Z., Jagličić Z., Pirnat J., Hanžel D., Cevc P., Kosec M., Holc J., Tavčar G.,Žemva B., Filipič C., Levstik A., Blinc R.: Magnetic properties of multiferroics:the oxide family Pb(Fe (1/2)Nb 1/2)O 3and 0.8Pb(Fe 1/2Nb 1/2)O 3-0.2 Pb(Mg 1/2W 1/2)O 3and fluoride K 3Fe 5F 15. V: 52 nd Annual Conference on Magnetism and MagneticMaterials, November 5–9, 2007, Tampa, Florida. Abstracts. [S.l.: s.n.],2007, str. 397.Apih T., Gregorović A., Blinc R., Seliger J., Lužnik J., Pirnat J., Trontelj Z.: »Singleshot« detecting of 15g trinitrotoluene sample using a field-cycling 14N NQR48

experiment. V: 5 th Conference on Field Cycling NMR Relaxometry, Turin,Italy, May 31 –June 2, 2007. Book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007.Kutnjak Z., Blinc R.: Line of critical points and the giant electromechanical responsein relaxor ferroelectrics. V: ITCC29 and ITES17, [29th InternationalThermal Conductivity Conference and 17th International Thermal ExpansionSymposium, June 24–27, 2007, Birmingham, Alabama]. [S. l.: s. n.], 2007.Blinc R., Laguta V. V., Zalar B., Itoh M., Krakauer H.: Determination of 17 O EFGtensor in BaTiO 3and SrTiO 3single crystals via quadrupole-pertubed NMR.V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11 th European Meetingon Ferroelectricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme andbook of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 53.Filipič C., Levstik A., Bobnar V., Trontelj Z., Jagličić Z., Holc J., Kosec M., Blinc R.:Observation of magnetoelectric behavior in a relaxor. V: Zalar B., Malič B.,Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11 th European Meeting on Ferroelectricity,September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana:J. Stefan Institute, 2007, str. 81.Jagličić Z., Pirnat J., Hanžel D., Cevc P., Kosec M., Holc J., Tavčar G., Žemva B., FilipičC., Levstik A., Blinc R., Trontelj Z.: Study of Magnetic Properties in SomeMultiferroics: The Oxide Family Pb(Fe 1/2Nb 1/2)O 3and 0.8Pb(Fe 1/2Nb 1/2)O 3-0.2 Pb(Mg 1/2W 1/2)O 3and fluoride K 3Fe 5F 15. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V.(uredniki). EMF-2007 - 11 th European Meeting on Ferroelectricity, September3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J.Stefan Institute, 2007, str. 107.Kutnjak Z., Blinc R., Ishibashi Y.: Line of critical points and the giant electromechanicalresponse in relaxor ferroelectrics. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V.(uredniki). EMF-2007 - 11 th European Meeting on Ferroelectricity, September3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J.Stefan Institute, 2007, str. 132.Laguta V. V., Blinc R., Zalar B.: NMR and EPR study of perovskite ferroelectric:local properties. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11 thEuropean Meeting on Ferroelectricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia.Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str.133.Laguta V. V., Bykov, I. P., Yurchenko, L. P., Blinc R., Wohlrab S., Suchaneck G.,Kaskel S.: Magnetic resonance and local properties of Bi FeO 3and Ni 2MnGathin films. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11 th EuropeanMeeting on Ferroelectricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programmeand book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 134.Levstik A., Bobnar V., Filipič C., Trontelj Z., Jagličić Z., Holc J., Kosec M., BlincR.: A magnetoelectric relaxor. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki).EMF-2007 - 11 th European Meeting on Ferroelectricity, September 3–7 2007,49

Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute,2007, str. 140.Pirc R., Blinc R.: Theory of dynamic freezing in relaxor ferroelectrics. V: ZalarB., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11 th European Meeting onFerroelectricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book ofabstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 172.Reiter G., Homouz D., Mayers, J., Eckert J., Blinc R.: Direct measurement of theproton Born-Oppenheimer potential in hydrogen bonded ferroelectricsusing neutron Compton scattering. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki).EMF-2007 - 11 th European Meeting on Ferroelectricity, September 3–72007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. StefanInstitute, 2007, str. 178.Vikhnin V. S., Blinc R., Pirc R.: Mechanisms of giant magnetoelectric effect in ferroelectric-ferromagnetsand in ferroelastic-ferromagnets. V: Zalar B., MaličB., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11 th European Meeting on Ferroelectricity,September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts.Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 220.Levstik A., Blinc R., Bobnar V., Filipič C., Holc J., Jagličić Z., Kosec M., Trontelj Z.:A magnetoelectric relaxor. V: 10 th International Conference and Exhibitionof the European Ceramic Society, June 17–21, 2007, Berlin. Programme. [S.l.]: ECERS, 2007.Kutnjak Z., Blinc R., Petzelt J., Kamba S.: Electric field induced critical pointsand electromechanical response in relaxor ferroelectrics: [invited talk presentedat 71 st Annual Meeting 2007 and DPG-Spring Meeting of the DivisionCondensed Matter, 26–30 March, 2007, Regensburg]. Verh. Dtsch. Phys. Ges.(1966), 2007, Band 42, Reihe 6, str. 213.ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIBlinc R.: Order and disorder in perovskites and relaxor ferroelectrics. V: Dalal N.S., Bussmann-Holder A. (urednika). Ferro- and antiferroelectricity: order/disorderversus displacive, (Structure and bonding, vol. 124). Berlin; Heidelberg;New York: Springer, 2007, str. 51-67.UČNO GRADIVOBlinc R.: Magnetoelektriki. Ljubljana: Institut Jožef Stefan: Mednarodna podiplomskašola Jožefa Stefana, 2007. 7 str.UREDNIŠTVOBulletin of magnetic resonance. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981-). Philadelphia:Franklin Institute Press.Ferroelectrics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1970-). New York: Gordon andBreach.Ferroelectrics. Letters section. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981-). New York:Gordon and Breach.50

Molecular crystals & liquid crystals bulletin. Blinc R. (član uredniškega odbora1986-). New York: Gordon and Breach Science Publishers.Molecular crystals and liquid crystals. Letters. Blinc R. (član uredniškega odbora1984-). London; New York: Gordon and Breach Science Publishers., 1976–1980.Physica. B, Condensed matter. Blinc R. (član uredniškega odbora 1975-). Amsterdam:North-Holland, 1988-.Romanian Journal of Physics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1994-). Bucureşti:Editura Academiei Române, 1992-.Ivan BratkoZNANSTVENI ČLANKIMožina M., Žabkar J., Bratko I.: Argument based machine learning. Artificial IntelligenceJournal, 2007, vol. 171, no. 10/15, str. 922-937.Srdoč A., Bratko I., Sluga A.: Machine learning applied to quality management - astudy in ship repair domain. Computers Ind., 2007, letn. 58, št. 5, str. 464-473.Guid M., Bratko I.: Factors affecting diminishing returns for searching deeper.ICGA Journal, June 2007, vol. 30, no. 2, str. 75-84.Vladušič D., Kompare B., Bratko I.: Use of qualitative constraints in modelling ofthe Lake Glumsø. Int. Journal Environmental Pollution, 2007, vol. 31, no. 1/2,str. 107-124.Sadikov A., Bratko I.: Search versus knowledge revisited again. Lect. Notes Comput.Sci., str. 172-180.Sadikov A., Možina M., Guid M., Krivec J., Bratko I.: Automated chess tutor. Lect.Notes Comput. Sci., str. [13]-25.Guid M., Bratko I.: Computer analysis of chess champions. Lect. Notes Comput.Sci., str. [1]-12.Guid M., Bratko I.: Računalniška primerjava svetovnih prvakov. Šahovska misel,2007, št. 1, str. 36-44.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAHŠtajduhar I., Bratko I.: Likelihood based classification in Bayesian networks. V:Devedžić V. (ur.). Artificial intelligence and applications: proceedings of theIASTED International Conference on Artificial Intelligence and Applicationsas part of the 25th IASTED International Multi Conference on Applied Informatics,February 12–14, 2007, Innsbruck, Austria. Anaheim; Calgary; Zurich:Acta Press, cop. 2007, str. 335-340.Guid M., Bratko I.: Factors affecting diminishing returns for searching deeper. V:Herik Jaap van den (ur.). Computer games workshop 2007, Amsterdam, June15–17, 2007. [S. l.: s. n.], 2007, str. 3-14.Guid M., Pérez A., Bratko I.: How trustworthy is CRAFTY'S analysis of chesschampions?. V: Herik Jaap van den (ur.). Computer games workshop 2007,Amsterdam, June 15–17, 2007, str. 15-26.51

Sadikov A., Bratko I.: Solving 20x20 puzzles. V: Herik jaap van den (ur.). Computergames workshop 2007, Amsterdam, June 15–17, 2007, str. 157-164.Žabkar J., Bratko I., Demšar J.: Learning qualitative models through partial derivativesby Padé. V: Price C. (ur.). QR07 21 st International Workshop on QualitativeReasoning, June 26-28, 2007, lock1 Aberystwyth University, Wales, U.K.. [S. l.: s. n.], 2007, str. 193-202.Žabkar J., Jerše G., Mramor Kosta N., Bratko I.: Induction of qualitative modelsusing discrete Morse theory. V: Price C. (ur.). 21 st International Workshopon Qualitative Reasoning, June 26–28, 2007, lock1 Aberystwyth University,Wales, U. K. QR07. [S. l.: s. n.], 2007, str. 203-208.Žabkar J., Sadikov A., Bratko I., Demšar J.: Qualitatively constrained equationdiscovery. V: Price C. (ur.). 21 st International Workshop on Qualitative Reasoning,June 26–28, 2007, lock1 Aberystwyth University, Wales, U. K. QR07.[S. l.: s. n.], 2007, str. 209-211.Luštrek M., Gams M., Bratko I.: Zakaj preiskovati globje?. V: Bohanec M., GamsM., Rajkovič V., Urbančič T., Bernik M., Mladenić D., Grobelnik M., HeričkoM., Kordeš U. (ur.), Markič O. (uredniki). Zbornik 10. mednarodne multikonferenceInformacijska družba IS 2007, 8.–12. oktober 2007: zvezek A: volume A,(Informacijska družba). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2007, str. 88-91.Krivec J., Gams M., Bratko I.: Vzorčno vodeni računalniški šahovski programi= Pattern based computer chess programs. V: Zajc B., Trost A. (urednika).Zbornik šestnajste mednarodne Elektrotehniške in računalniške konferenceERK 2007, 24.–26. september 2007, Portorož, Slovenija. Ljubljana: IEEE Region8, Slovenska sekcija IEEE, 2007, zv. B, str. 107-110.ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIZupan B., Bratko I., Demšar J., Juvan P., Kuspa A., Halter J. A., Shaulsky G..: Discoveryof genetic networks through abduction and qualitative simulation. V:Džeroski S., Todorovski L. (urednika). Computational discovery of scientificknowledge: introduction, techniques, and applications in environmental andlife sciences, (Lecture notes in computer science, Lecture notes in artificalintelligence, 4660), (State-of-the-art-survey). Berlin; Heidelberg: Springer,2007, str. 228-247.Rajko BratožKNJIGABratož, R.: Rimska zgodovina. Prvi del: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana.Ljubljana, 2007. 527 str.Razprave in člankiBratož R.: Frühes Mönchtum in den Donau- und Balkanprovinzen. Eine Bestandsaufnahme.V: Acta congressus internationalis XIV archaeologiae christianae– Akten des XIV Internationalen Kongresses für Christliche Archäologie52

(ed./Hg. R. Harreither, Ph. Pergola, R. Pillinger A. Pülz). Studi di antichitàcristiana 62 – Österreichische Akademie der Wissenschaften, PhilosophischhistorischeKlasse, Archäologische Forschungen Bd. 14, Città del Vaticano,Wien, 2006, Pars I, str. 229-259, Pars II, Tafel 35.Bratož R.: Izseljevanje prebivalstva iz Zahodnega Ilirika v 5. in 6. stoletju: vojniujetniki in begunci v pozni antiki. V: Šenk T. (ur.). Arhivistika, zgodovina,pravo: Vilfanov spominski zbornik: Gedenkschrift für Sergij Vilfan : Vilfan'smemorial volume, (Gradivo in razprave, 30). Ljubljana: Zgodovinski arhiv,2007, str. 247-284.Bratož R.: Poznoantična Akvileja in njena cerkvena skupnost v luči nove monografije.V: Zgodovinski časopis 61, Ljubljana, 2007, 1–2, str. 175-200.Bratož R.: Die Auswanderung der Bevölkerung Westillyricums im 5. und 6. Jahrhundert:Kriegsgefangene und Flüchtlinge in der Spätantike. V: Kambič M.,Škrubej K. (urednika). Pravotvornost v evropski zgodovini - Sergij Vilfan , arhivistin pravni zgodovinar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti:Zgodovinski arhiv Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta,2007, str. 54-56.Vinko V. DolencAVTOR DODATNEGA BESEDILA (KOMENTARJI)Krayenbühl N., Heppner F., Yonekawa Y., Bernays R. L.: Intrasellar malignantperipheral nerve sheat tumor (MPNST). Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št.2, str. 201-206.Jung J. Y., Kim S. H., Kim D. J., Kim D.-I.: Navigation-assisted transsphenoidal deflationof a detachable ballon in the cavernous sinus after embolization of a diretcarotid-cavernous fistula. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 2, str. 207-212.Oyama K., Ikezono T., Tahara S., Shindo S., Kitamura T., Teramoto A.: Petrousapex cholesterol granuloma treated via the endoscopic transsphenoidal approach.Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 3, str. 299-302.Akhavan-Sigari R., Bellinzona M., Becker H., Samii M.: Epidermoid cysts of cerebellopontineangle with extensions into the middle and anterior cranial fossae:surgical strategy anf review of the literature. Acta Neurochir., 2007, letn.149, št. 4, str. 429-432.Santarius T., Chia H. L., Xuereb J. H., Kirollos R. W.: Sporadic malignant sheath tumorof the oculomotor nerve. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 6, str. 617-622.Özveren M. F., Fatih S. E., Alpay A., Ayhan K., Cagatay Ö., Uğur T.: Microanatomicalarchitecture of Dorello's canal and its clinical implications: anatomicreport. Neurosurgery, 2007, letn. 60, št. 2, str. 1-8.Koerbel A., Wolf S. A., Kiss A.: Peduncular hallucinosis after sacrifice of veins ofthe petrosal venous complex for trigeminal neuralgia. Acta Neurochir., 2007,letn. 149, št. 8, str. 831-833.53

Piccirilli M., Anichini G., Fabiani F., Rocchi G.: Neurinoma of the hypoglossalnerve in the submandibula space : case report and review of the literature.Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 9, str. 949-952.Seo Y., Ito T., Sasaki T., Nakagawara J., Nakamura H.: Assessment of the anatomicalrelationship between the ercuate eminence and superior semicircular canalby computed tomography. Neurol. Med.-chir., Tokyo, 2007, letn. 47, št. 8,str. 335-340.Leung G. K. K., Chun W. K. L., Nicholls J. M.: Radiation-induced rhabdomyosarcomatoustransformation of a recurrent meningeal haemangiopericytoma.Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 11, str. 1163-1167.Margalit N., Kesler A., Ezer H., Freedman S., Ram Z.: Tuberculum and diaphragmasella meningioma - surgical technique and visual outcome in a series of20 cases operated over a 2.5-year period. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št.12, str. 1199-1204.Nozaki K., Okubo C., Yokoyama Y., Morita A., Akamatsu R., Nakayama T., FukuharaS.-i.: Examination of the effectiveness of DVD decision support tools forpatients with unruptured cerebral aneurysms. Neurol. Med.-chir., 2007, letn.47, št. 12, str. 531-536.Gulsen S.: Effect of raloxifene on cerebral vasospasm following experimental subarachnoidhemorrhage in rats. Neurol. Med.-chir., 2007, letn. 47, št. 12, str.537-542.Igor EmriZNANSTVENI ČLANKIHadač J., Slobodian P., Riha P., Saha P., Rychwalski R. W., Emri I., Kubát J.: Effectof cooling rate on enthalpy and volume relaxation of polystirene. J. non-cryst.solids., 2007, letn. 353, št. 28, str. 2681-2691. http://dx.doi.org/10.1016/j.jnoncrysol.2007.05.017.Darinskij A. A., Tupitsyna A. I., Allen M. P., Emri I.: Liquid crystal transition inducedby spherical particles in anisotropic polymer brushes: molecular dynamicssimulation. Polym. Sci., 2007, letn. 49, št. 8, str. 944-959. http://dx.doi.org/10.1134/S0965545X07080123.Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Časovno odvisno vedenje pogonskihjermenov pod vplivom periodične mehanske obremenitve: analizalokacije enojne spektralne črte = Time-dependent behaviour of drive beltsunder periodic mechanical loading: analysis of the location of a single linespectrum. Stroj. vestn., 2007, letn. 53, št. 10, str. 696-705.STROKOVNI ČLANEKBurnik S., Udovč M., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Vpliv vlage na mehanskelastnosti plezalnih vrvi. Planin. vestn., april 2007, let. 112, št. 4, str. 50-52.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)54

Emri I., Nikonov A. V., Florjančič U.: The effect of processing conditions on durabilityof polymeric products. V: Kuzman K. (ur.). Conference proceedings. Celje:TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre, 2007, str. 147-154.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAHEmri I., Florjančič U., Nikonov A. V.: Tailoring functionality and durability ofstructural polymers by modifying processing conditions. V: European polymercongress [also] epf, 2–6 July, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož,Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.Florjančič U., Sutton E., Rener-Sitar K., Batista U., Grošelj D., Emri I.: Time-dependentbehaviour of polyamides exposed to sterilization. V: European polymercongress [also] epf, 2–6 july, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož,Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.Blatnik O., Florjančič U., Emri I., Junkar M.: Cheese rheology. V: Junkar M., LevyP. R. (urednika). Proceedings of the 9th International Conference on Managementof Innovative Technologies, MIT'2007, Piran, Slovenia, October 9–10,2007. Ljubljana: TAVO Slovene Society for Abrasive Water Jet Technology:LAT, Laboratory for Alternative Technologies, 2007, str. 51-54.Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Hribar A., Kramar J., Emri I.: Procesakumulacije deformacije v prenosnih jermenih pod vplivom periodične obremenitve= Strain accumulation process in transmiddion belts under periodicloading. V: Korelc J., Zupan D. (urednika). Kuhljevi dnevi 2007, Snovik,20.–21. september 2007. Zbornik del. Ljubljana: Slovensko društvo za mehaniko,2007, str. 257-264.Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Hribar A., Kramar J., Emri I.: Time-dependentbehaviour of belts under the influence of a periodical mechanic load.V: Fajdiga M., Klemenc J., Zalaznik A., Trenc F. (uredniki). 8. konferenca inrazstava Inovativna avtomobilska tehnologija IAT'07, Rogla Slovenija, 10.–11.maj 2007. Zbornik referatov, (IAT, Inovativna avtomobilska tehnologija).Ljubljana: ULJ-FS-LAVEK, cop. 2007, str. 441-447.OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAHNikonov A. V., Florjančič U., Čudina M., Junkar M., Emri I.: Acoustical propertiesof elastomeric concrete for innovative noise barriers. V: Emri I. (ur.). 12th InternationalWorkshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12–18,2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol.12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.Nikonov A. V., Zupančič B., Florjančič U., Burnik S., Emri I.: New methodologyfor testing climbing ropes: comparison of different rope manufacturers. V:Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics,August 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimentalmechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time DependentMaterials, 2007, 1 f.55

Arčon D., Umek P., Huskić M., Florjančič U., Zupančič B., Emri I., Sever ŠkapinA.: Preparation and mechanical properties study of polystyrene nanocompositeswith1D titanate nanostructures. V: Emri I. (ur.). 12th InternationalWorkshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12–18, 2007, Portorož,Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana:SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.Cvetko M., Sankovič M., Emri I., Svetec M., Krapec D.: Strengthening the competivenessof the Pomurje region through innovation and LLL. V: Emri I. (ur.).12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics,vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.Florjančič U., Nikonov A. V., Emri I.: Tailoring functionality and durability ofstructural polymers by modifying processing conditions. V: Emri I. (ur.).12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimentalmechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials,2007, 1 f.Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Mesec A., Emri I.: Time-dependentbehaviour of drive belts: the effect of the shape and location of material retardationspectrum. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advancesin Experimental Mechanics, August 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Serieson advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center forTime Dependent Materials, 2007, 1 f.Emri I., Florjančič U., Nouss J., Ferfolja J., Mohar U., Nikonov A. V., VoloshinA.: The effect of processing conditions on material structure formation ofextruded LDPE. V: 4 th Annual European Rheology Conference, Napoli, Italy,April 12–14, 2007. AERC 2007: book of abstracts. [S.l.]: European Society ofRheology, 2007, str. 144.Florjančič U., Sutton E., Rener-Sitar K., Batista U., Grošelj D., Emri I.: Changesin time-dependent response of polyamides due to sterilization. V: 4 th AnnualEuropean Rheology Conference, Napoli, Italy, April 12–14, 2007. AERC 2007:book of abstracts. [S.l.]: European Society of Rheology, 2007, str. 199.Blatnik O., Florjančič U., Emri I., Junkar M.: Time-dependency of solid foodproducts. V: 4 th Annual European Rheology Conference, Napoli, Italy, April12–14, 2007. AERC 2007: book of abstracts. [S.l.]: European Society of Rheology,2007, str. 250.Emri I., Simonyants R.: Multi-scale phenomena in polymer structure formation.V: European polymer congress [also] epf, 2–6 july, 2007, Congress centre Bernardin,Portorož, Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.Arčon D., Umek P., Huskić M., Florjančič U., Zupančič B., Emri I., Sever Škapin,A.: Preparation and mechanical properties study polystyrene nanocompos-56

ites with 1D titanate nanostructures. V: European polymer congress [also] epf,2–6 july, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož, Slovenia. Ljubljana: SlovenianChemical Society, 2007, 2 f.Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I., Hribar A., Kramar J.: Viscoelasticityof transmission belts. V: ASME Applied Mechanics and MaterialsConference, Austin, USA, June 3–7, 2007. McMat 2007. [Austin, USA: Universityof Texas], 2007, 1 f.Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Vpliv mehanskega spektrapolimernega materiala na proces akumulacije deformacije pod vplivomperiodične obremenitve = The effect of mechanical spectra of polymeric materialson strain accumulation process under periodic loading conditions. V:Jenko M. (ur.). 15. konferenca o materialih in tehnologijah = 15 th Conferenceon Materials and Technology, 8–10 October, 2007 Portorož, Slovenia. Programin knjiga povzetkov. Ljubljana: Inštitut za kovinske materiale in tehnologije],2007, str. 49.DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKIKuselj B., Dimitrievski I., Florjančič U., Nikonov A. V., Zupančič B., Emri I.: Assessmentof developmental oportunities in production of elastomeric seals.V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in ExperimentalMechanics, August 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimentalmechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time DependentMaterials, 2007, [35] str.KONČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKAVEmri I.: Razvoj nove kardiovaskularne kirurške tehnike z uporabo tehnike PA materialov:študij dinamike krčenja inteligentnih PA vlaken pri termični obremenitvi:zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta. Ljubljana:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2007. 1 zv.ELABORAT, PREDŠTUDIJA, ŠTUDIJAJarm J., Emri I.: 12th International workshop on advances in experimental mechanics:končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalnomehaniko, CEM, 2007. 1 zv.Emri I., Florjančič U., Zupančič B., Nikonov A. V., Boscarol P., Oblak P., DimitrievskiI., Kuselj B.: Analiza (ocena) razvojnih priložnosti na področju proizvodnjetesnil: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center zaeksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.Emri I., Jarm J.: Inteligentne zaščitne kompozitne plošče in lupine: znanje za varnostin mir 2006–2010: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo,Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.Adam F., Emri I., Kovač B., Pirnat R..: Predlog sistemskega ukrepa za spodbujanjeuvajanja novih tehnologij v slovenska podjetja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,Fakulteta za strojništvo, 2007. 32 f.57

Emri I., Kovač B., Pirnat R., Adam F.: Predlog ukrepa za spodbujanje uvajanja novihtehnologij v Slovenska podjetja. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Centerza eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.Emri I., Florjančič U., Jarm J.: Razvoj nove kardiovaskularne kirurške tehnike zuporabo tehnike PA materialov: študij dinamike krčenja inteligentnih PA vlakenpri termični obremenitvi: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo,Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.PROJEKTNA DOKUMENTACIJA (IDEJNI PROJEKT, IZVEDBENI PROJEKT)Florjančič U., Emri I., Jarm J., Marion L., Grošelj D.: Nanostrukturirani polimerniimplantati v medicini: vloga. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalnomehaniko, CEM, 2007. 1 zv.ORGANIZIRANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH SESTANKOVSundholm F., Adolf D. B., Alig I., Emri I., Gedde U. W., Goethals E. J., Gohy J.-F.,Hvilsted S., Lauprêtre F..: Members of the steering committee. SUPERNET,The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation ofComplex Polymer Structures: duration five years. Strasbourg: European ScienceFoundation, 1999–2003. http://www.esf.org/supernet.PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISAEmri I., Kramar J., Nikonov A. V., Florjančič U., Zupančič B.: Durability of timing-belts:predstavljeno na European Rheology Meeting. Samoëns, France,8 th January, 2007.Emri I.: Example of success story - how to succeed on the global market: predavanjena Brokerage event in the field of plastics, rubber and chemistry. Celje, 18.April, 2007.Emri I., Whither solid - state rheology: re-inventing the wheel: predstavljeno naConference on »Whither rheology«. Wales, 2–4 April, 2007.VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI BREZ NATISAEmri I.: Can polymers be inteligent: vabljeno predavanje na 42eme congres du GroupeFrançais de Rheologie. Octobre 10, 2007; Clearmont-Ferrand.DRUGA IZVEDENA DELA ALI DRUGOEmri I., Co-Chair. 2007 SEM Annual Conference and Exposition on Experimentaland Applied Mechanics: time dependent phenomena in polymeric micro andnanofibers. Springfield, Massachusetts, USA, June 4–6, 2007.Altendorfer F., Duhovnik J., Emri I., Gantar G., Govekar E., Grum J., Junkar M.,Kampuš Z., Kopač J., Kuzman K., Noe D., Sluga A., Starbek M., Tušek J., VižintinJ.: Programme committee. 6th International Conference on Industrial Toolsand Material processing Technologies. Bled, Slovenia, 11–14 September, 2007.Emri I., Lequeux F.: Chairperson. AERC 2007, 4th Annual European RheologyConference: solids, glasses & granular materials: symposia and chairpersons.Napoli, Italy, April 12–14, 2007.UREDNIŠTVO58

Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics,August 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimentalmechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials,2007. 1 optični disk (CD-ROM).Mechanics of time-dependent materials. Emri I. (glavni urednik 1997-). Dordrecht;Norwell, MA: Kluwer, 1997-.Strojniški vestnik. Emri I. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Zveza strojnihinženirjev in tehnikov Slovenije [et al.]: = Association of Mechanical Engineersand Technicians of Slovenia [et al.], 1955-.DRUGOEmri I., Florjančič U.: Institute for Sustainable Innovative Technologies - iSIT:national industrial integrative research, development and educational centre.Ljubljana: iSIT, 2007.Peter FajfarKNJIGAPinto P. E., Fajfar P., Chryssanthopoulos M., Franchin P., Dolšek M., KazantziA.: Probabilistic Methods for Seismic Assessment of Existing Structures: LESS-LOSS - Risk Mitigation for Earthquakes and Landslides. Report no. 2007/06.Pavia: Istituto universitario di studi superiori, 2007, 174 str.ZNANSTVENA ČLANKADolšek M., Fajfar P.: Simplified probabilistic seismic performance assessment ofplan-asymmetric buildings. Earthquake Eng. Struct. Dyn., 2007, letn. 36, št.13, str. 2021-2041.Peruš I., Fajfar P.: Prediction of the force-drift envelope for RC columns in flexureby CAE method. Earthquake Eng. Struct. Dyn., 2007, letn. 36, št.15, str.2345-2363.ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAHFajfar P.: Seismic assessment of structures by a practice-oriented method. V:Ibrahimbegović A., Kožar I. (urednika), Extreme man-made and natural hazardsin dynamics of structures, Proceedings of the NATO Advanced ResearchWorkshop, Opatija, Croatia, 28 May–1 June 2006, (NATO security throughscience series, Sub-series C, Environmental and security). Dordrecht [etc.]:Springer, 2007, str. 257-284.Dolšek M., Fajfar P.: Simplified probabilistic seismic performance assessment ofbuildings. V: Computational methods in structural dynamics and earthquakeengineering, COMPDYN 2007, 13–16 June 2007, Rethymno, Crete, Greece. Eccomas,2007, 12 str.Peruš I., Poljanšek K., Fajfar P.: On deformation and energy dissipation capacityof RC columns in flexure. V: Earthquake Engineering: 9th Canadian conferenceon Earthquake Engineering, Proceedings, June 26–29, 2007, Ottawa,59

Canada, The Canadian Association for Earthquake Engineering, 2007, str.1160-1169.Fajfar P., Dolšek M.: Seismic performance analysis of infilled reinforced concreteframes. V: Proceedings of the 6th National Conference on Earthquake Engineering,16–20 October 2007, Istanbul, 24 str.Peruš I., Fajfar P.: On deformation capacity of reinforced concrete columns in flexure.V: Proceedings of the 8 th Pacific Conference on Earthquake Engineering,5–7 December 2007, Singapore, CD-ROM, Paper No. 87, 8 str.UREDNIŠTVOEarthquake engineering & structural dynamics. Fajfar P. (urednik 2003-). Chichester;New York: J. Wiley.Earthquake spectra. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2006-). Oakland, Calif.:Earthquake Engineering Research Institute.Bulletin of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2003-). Dordrecht:Kluwer Academic.Earthquake engineering and engineering vibration. Fajfar P. (član uredniškega odbora2002-). Beijing: Science Press.ISET Journal of Earthquake Technology. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1998-).Roorkee: Indian Society of Earthquake Technology.International journal for engineering modelling. Fajfar P. (član uredniškega odbora1991-). Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre;Zagreb: Faculty of Civil Engineering.Journal of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1997-). London:Imperial College Press.Journal of seismology and earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora1999-). Tehran: International Institute of Earthquake Engineering andSeismology.Dušan Ferluga6 objav, med njimi:ZNANSTVENI ČLANKIŠlajpah M., Gorinšek B., Berginc G, Vizjak A., Ferluga D., Hvala A., Meglič A., JakšaI., Furlan P., Gregorič A., Kaplan-Pavlovčič S., Ravnik-Glavač M., GlavačD.: Sixteen novel mutations identified in COL4A3, COL4A4, and COL4A5genes in Slovenian families with Alport syndrome and benign familial hematuria.Kidney Int., 2007; letn. 71, št. 12, str. 1287-1295.Tomažič J., Pirš M., Matos T., Ferluga D., Lindič J.: Multiple infections after commercialrenal transplantation in India. Nephrol. Dial. Transplant., 2007, letn.22, št. 3, str. 972-973.Jurčić V., Jeruc J., Marić S., Ferluga D.: Histomorphological assessment of phlebitisin renal allografts. Croat. Med. J., 2007, letn. 48, št. 3, str. 327-332.60

Franc ForstneričZNANSTVENI ČLANKIForstnerič F.: Manifolds of holomorphic mappings from strongly pseudoconvexdomains. Asian. J. Math., 2007, vol. 11, no. 1, str. 113-126.Drinovec-Drnovšek B., Forstnerič F.: Holomorphic curves incomplex spaces.Duke Math. J., 2007, vol. 139, no. 2, str. 203-254.Forstnerič F., Slapar M.: Deformations of Stein structures and extensions of holomorphicmappings. Math. Res. Lett., 2007, vol. 14, no. 2, str. 343-357.Forstnerič F., Ivarsson B., Kutzschebauch F., Prezelj-Perman J.: An interpolationtheorem for proper holomorphic embeddings. Math. Ann., 2007, bd. 338, hft.3, str. 545-554. http://dx.doi.org/10.1007/s00208-007-0087-1.Forstnerič F., Slapar M.: Stein structures and holomorphic mappings. Math. Z.,2007, vol. 256, no. 3, str. 615-646.Ivan GamsZNANSTVENI ČLANEKGams I.: Pokrajina, krajina in regija v luči geografskega terminološkega slovarja.Dela, št. 28, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, str. 7-13.Kajetan GantarKNJIGAGantar K.: Terencij, Dekle z otoka Androsa (uvodna študija str. 5-22, prevod str.23-144, opombe str. 145-153). Zbirka »Iz antičnega sveta« 37. knjiga. Maribor,Študentska založba Litera, 2007. 153 str.ZNANSTVENI ČLANKIGantar K.: Das Skäische Tor. V: Klasika – Balkanistika – Paleoslavistika / Classical,Balkan and Paleoslavic Studies. MANU, Skopje, 2007, str. 25-34.Gantar K.: Nestor. V: Kakovostna starost 10, 2007, 4, str. 80-88.STROKOVNI IN POLJUDNI ČLANKIGantar K.: Ob sedemdesetletnici akademika dr. Primoža Simonitija. Glasnik Slovenskematice 31 (2005–2007), str. 217-220.Gantar K.: Legenda slovenskega prevajalstva – Janko Moder (1914–2006). Mohorjevkoledar 2008, Celje, 2007, str. 185-188.Gantar K.: Ljudje dveh domovin – Teden med rojaki v Torontu. Mohorjev koledar2008, Celje, 2007, str. 105-113.Gantar K.: Beg pred svobodo. Tretji dan XXXVI, 9-10, 2007, str. 96-101.Gantar K.: Največji čar stare grške književnosti je njena izvirnost. E. Kobal, Strastpo znanju in spoznavanju, 2. knjiga, Ljubljana 2007, str. 235-250.Josip GlobevnikZNANSTVENI ČLANKI61

Globevnik J.: Analyticity on translates of a Jordan curve. Trans. Am. Math. Soc.,2007, vol. 359, no. 11, str. 5555-5565.Globevnik J.: Degree and holomorphic extensions. Math. Res. Lett., 2007, vol. 14,no. 4, str. 615-622.Globevnik J.: Holomorphic extendibility and mapping degree. Proc. Roy. Soc.Edinb. 137, no. 4, str. 799-806.Matija GogalaZNANSTVENA ČLANKATrilar T., Gogala M.: The song structure of Cicadetta podolica (Eichwald 1830)(Hemiptera: Cicadidae). Acta Entomol. Slov. (Ljublana), julij 2007, vol. 15, št.1, str. 5-20.Gogala M.: Trilar T.: Description of the song of Purana metallica from Thailandand P. latifascia from Borneo (Hemiptera, Cicadidae). Tijdschr. Entomol.,2007, vol. 150, str. 389-400.OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAHGogala M., Drosopoulos S., Trilar T.: Present status of mountain cicadas (Cicadettamontana s. lato) in Europe. 4 th European Hemiptera Congress, Ivrea, Italy,10.–14. september 2007.Gogala M., Trilar T.: Drosopoulos S. Surprizing discoveries in palaearctic mountaincicadas by acoustic research. XXI. IBAC congress, Pavia, Italy, 15.–18.september 2007.Trilar T., Gogala M.: The cicadas from the genus Pagiphora (Hemiptera, Cicadidae)are singing in surprisingly low frequencies. XXI. IBAC congress, Pavia,Italy, 15.–18. september 2007.Trilar T., Gogala M.: Slovenian Wildlife Sound Archive. XXI. IBAC congress, Pavia,Italy, 15.–18. september 2007.POGLAVJE V STROKOVNI MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIGogala A., Sivec I., Gogala M.: Žuželke. V: Kaligarič M., Pipenbaher N., Lipej, L.(uredniki), Živi svet porečja Dragonje. Maribor: Fakulteta za naravoslovje inmatematiko, 2007, str. 18-21.SPREMNA BESEDAGogala M.: Spremna beseda. V: Batič F., Tome S., Božič I. A., Culiberg M., SivecI., Trilar T.: Skrivnosti gozda. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2007,2007, str. 3-4.DRUGOGogala M.: Ob sedemdesetletnici prof. Boštjana Kiaute. Erjavecia, oktober 2007,vol. 22, str. 2-5.VABLJENI PREDAVANJI NA KONFERENCAH BREZ NATISAGogala M.: Raba slovenščine v objavah slovenskih naravoslovcev: [prispevek na Posvetuo slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 15. maj 2007]. Ljubljana, 2007.62

M. Gogala.: Scopolijeva »Cicada montana« je danes že deset vrst škržadov. [predavanjena srečanju: Joannes Antonius Scopoli (1723–1788), njegovo delo inpomen za razvoj naravoslovja na Slovenskem. Idrija, 25. oktobra 2007], Idrija,2007.UREDNIŠTVOActa carsologica. Gogala M. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Inštitutza raziskovanje Krasa, 1974-.Bioacoustics. Gogala, M. (član uredniškega odbora 1988-). Berkhamsted: A. B.Academic.Entomologia Croatica. Gogala, M. (član uredniškega odbora 1995-). Zagreb: Hrvatskoentomološko društvo.Proteus. Gogala M. (član uredniškega odbora 1980-), Ljubljana: Prirodoslovnodruštvo Slovenije.Razprave - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovnevede. Gogala M. (član uredniškega odbora 1996-). Ljubljana: Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, 1982-.Igor GrabecZNANSTVENI ČLANKIGrabec I.: The normalized radial basis function neural network and its relationto the perceptron. Dyn. Contin. Discrete Impuls. Syst., 2007, letn. 14, suppl. 1,str. 129-132.Borštnik A., Govekar E., Grabec I.: Modeling the field of laser welding melt poolby RBFNN. Dyn. Contin. Discrete Impuls. Syst., 2007, letn. 14, suppl. 1, str.227-231.Grabec I., Ferkolj I., Grabec D., Grošelj D.: Prediction of clinical response to treatmentof Chron's disease by using RBFN. Dyn. Contin. Discrete Impuls. syst.,2007, letn. 14, suppl. 1, str. 602-607.Potočnik P., Thaler M., Govekar E., Grabec I., Poredoš A.: Forecasting risks ofnatural gas consumption in Slovenia. Energy Policy, 2007, letn. 35, št. 8, str.4271-4282. http://dx.doi.org/10.1016/j.enpol.2007.03.001.Šušteršič G., Grabec I., Prebil I.: Statistical model of a vehicle-to-barrier collision.Int. J. Impact Eng., 2007, letn. 34, št. 10, str. 1585-1593. http://dx.doi.org/10.1016/j.ijimpeng.2006.09.093.Hočevar M., Širok B., Blagojević B., Grabec I.: Experimental modeling of a cavitationvortex in the draft tube of a Francis turbine using artificial neuralnetworks. J. Hydraul. Res., 2007, letn. 45, št. 4, 538-546.STROKOVNI ČLANEKJerič A., Gradišek J., Grabec I., Govekar E.: Vpliv okrova na hrup batnega kompresorja= The influence of the housing on the noise emitted by a reciprocatingcompressor. Stroj. vestn., 2007, letn. 53, št. 6, str. 399-408.63

OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)Jerič A., Mužič P., Grabec I., Govekar E.: Laser droplet welding of zinc-coated steelsheets. V: Kuzman K. (ur.). Conference Proceedings. Celje: TECOS, SlovenianTool and Die Development Centre, 2007, str. 45-49.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCIBorštnik A., Govekar E., Grabec I.: Statistical modeling of multi-dimensional fields.V: Zupančič B., Karba R., Blažič S. (uredniki). 6 th EUROSIM Congresson Modelling and Simulation, Ljubljana, Slovenia, 9–13 September, 2007. EU-ROSIM 2007: Proceedings of the 6th EUROSIM Congress on Modelling andSimulation, 9–13 September 2007, Ljubljana, Slovenia. Vol. 2, Full papers. Vienna:ARGESIM, cop. 2007, 6 str.Rozman R., Govekar E., Grabec I.: Modelling and characterisation of plasma shielding.V: Geiger M., Otto A., Schmidt M. (uredniki). Laser Assisted Net ShapeEngineering 5: Proceedings of the 5th LANE 2007, Erlangen, September 25–28,2007. Vol. 2. Bamberg: Meisenbach, 2007, str. 661-671.Potočnik P., Govekar E., Grabec I.: Short-term natural gas consumption forecasting.V: De Felice F. (ur.). Proceedings of the 16th IASTED InternationalConfrence on Applied Simulation and Modelling, Palma de Mallorca, Spain,August 29–31, 2007, (A Publication of the IASTED, 581). Anaheim; Calgary;Switzerland: ACTA Press, cop. 2007, str. 353-357.Potočnik P., Govekar E., Grabec I.: Acoustic and acoustic emission based conditionmonitoring of production processes. V: The Second World Congress onEngineering Asset Management and the Fourth International Conference onCondition Monitoring, Harrogate, UK, 11–14 June, 2007. WCEAM CM 2007.[s. l.]: Coxmoor publishing company, cop. 2007, str. 1614-1624.OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAHBorštnik A., Grabec I.: Statistično modeliranje dvodimenzionalnih kaotičnih polj= Statistical modeling of two dimensional chaotic fields. V: Robnik M., KorošakD. (urednika). 5. simpozij fizikov Univerze v Mariboru, Hotel Piramida,Maribor, 14. 15. in 16. december 2006. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP,2006, [2] f.Borštnik A., Govekar E., Grabec I.: Statistical modelling of laser welding meltpool. V: SKIADAS, Christos H. (ur.). XII th Applied Stochastic Models andData Analysis International Conference, Chania, Crete, Greece, May 29–June1, 2007. ASMDA 2007: book of abstracts. [S. l.]: [S. n.], 2007, str. 30.Borštnik A., Grabec I., Govekar E.: Statistical modeling of laser welding pool. V:European Conference on Complex 2007, Dresden, October 1–6, 2007: abstractbook. [Dresden]: [s. n.], 2007, str. 168.Rozman R., Govekar E., Grabec I.: Modelling of plasma shielding phenomena. V:Dmitrieva N. A. (ur.), Snegiryova T. Yu.: The Third International Conference,Crimea, Ukraine, 29 May–1 June, 2007. Laser technologies in welding and ma-64

terials processing: abstracts of papers and program. Kiev: E. O. Paton ElectricWelding Institute of NAS of Ukraine, 2007, str. 54-55.Borštnik A., Grabec I., Govekar E.: Statistical modeling of multi-dimensionalchaotic fields. V: 8 th Japan-Slovenia Seminar on Nonlinear Science, Maribor,Slovenia, 2–6 July 2007. Programme. Maribor: Univerza v Mariboru,Center for Applied Mathematics and Theoretical Physics: = CAMTP, 2007,str. 19-20.Grabec I.: Absolute maximum entropy principle and self-organization of memorycells. V: 8 th Japan-Slovenia Seminar on Nonlinear Science, Maribor, Slovenia,2–6 July 2007. Programme. Maribor: Univerza v Mariboru, Center for AppliedMathematics and Theoretical Physics: = CAMTP, 2007, str. 27-28.Jeromen A., Govekar E., Grabec I.: Sunkovna metoda za merjenje absorptivnostipovršin poljubne kvalitete. V: Lužnik J., Trontelj Z., Ziherl P. (uredniki). 12.slovensko srečanje o uporabi fizike, Terme Olimia, Podčetrtek, 9. november.Zbornik povzetkov, (Slovensko srečanje o uporabi fizike, 12). Ljubljana: Društvomatematikov, fizikov in astronomov Slovenije: Nacionalni komite za fiziko,2007, 1 str.Potočnik P., Grabec I., Mužič P., Govekar E.: Industrijske aplikacije napovedovanjain spremljanja procesov. V: Robnik M., Korošak D. (urednika). 6. simpozijfizikov Univerze v Mariboru, Hotel Piramida, Maribor, 13., 14. in 15. december2007. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP, 2007, 1 str.Rozman R., Grabec I., Govekar E.: Model in karakterizacija lasersko tvorjenegaplazemskega oblaka. V: Robnik M., Korošak D. (urednika). 6. simpozij fizikovUniverze v Mariboru, Hotel Piramida, Maribor, 13., 14. in 15. december2007. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP, 2007, 1 str.Borštnik A., Grabec I., Govekar E.. Statistical modeling of laser welding melt pool.V: European Conference on Complex Systems, Dresden, October 1.–5., 2007,Complex Systems Society - ECCS07-139, Complex Systems Methods.PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISAGrabec, P., Potočnik, G., Šušteršič E., Govekar, Prebil I.: Statistical modeling ofcomplex phenomena, IV Meeting of COST P10 Action: Physics of Risk, Palermo,20–24 September 2007.VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI BREZ NATISAGrabec I.: Experimental design and data evaluation: statistical modeling of physicallaws: vabljeno predavanje na Marie Curie Training Course 2 - Characterisationtechniques for cementitious materials. March 5–9, 2007; Ljubljana.DRUGOGrabec I.: Extraction of physical laws from joint experimental data. ArXiv.Org,2007, 18 f. http://arxiv.org/abs/0704.0151.Kosel T., Grabec I.: Intelligent location of simultaneously active acoustic emissionsources - Part I. ArXiv.Org, 2007, 5 f. http://arxiv.org/abs/0704.0047.65

Kosel T., Grabec I.: Intelligent location of simultaneously active acoustic emissionsources - Part II. ArXiv.Org, 2007, 5 f. http://arxiv.org/abs/0704.0050.Grabec I.: Estimation of experimental data redundancy and related statistics. Ar-Xiv.Org, 2007, 7 f. http://arxiv.org/abs/0704.0162.Grabec I.: Experimental modeling of physical laws. ArXiv.Org, 2007, 12 f. http://arxiv.org/abs/0704.0107.Grabec I.: A general approach to statistical modeling of physical laws: nonparametricregression. ArXiv.org., 2007, 17 f. http://arxiv.org/abs/0704.0089.Niko GrafenauerKNJIGAGrafenauer N.: Skrivnosti. Pesmi, nova dopolnjena izdaja. Založba Nova revija,2007.RAZPRAVA, ŠTUDIJIGrafenauer N.: Facit. Uvodna razprava v jubilejni 300. št. Nove revije, 2007.Grafenauer N.: Povabilo k večerji. Spremna študija v pesniški zbirki Janeza Bernika»Nikogar ni k večerji«, 2007.Grafenauer N.: Wer? Selbstbildnis eines Künstlers. Študija v zborniku Mein Bild –Meine Religion, Wilhelm Fink Verlag München, 2007.Franc GubenšekOBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCILovšin N., Gubenšek F., Kordiš D.: Evolutionary history of CR1 retrotransposonsin chordates. V: FASEB summer research conferences, June 2–7,2007, Tucson,Arizona. Mobile Elements in Mammalian Genomes. [S. l.: s. n.], 2007, str. 74.UREDNIŠTVOActa chimica slovenica. Gubenšek F. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana:Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993-. http://acta.chem-soc.si/.Toxicon. Gubenšek, Franc (član uredniškega odbora 1982-). Oxford: Pergamonpress, 1962-.Tine HribarZNANSTVENI ČLANKIHribar T.: Weltethos und die europäische Zivilreligion. V: Europa, Welt und Humanitätim 21. Jahrhundert, Phainomena, 16(2007)60-61, str. 133-146.Hribar T.: Svetovni etos in evropska civilna religija. Phainomena, 16(2007)62-63,str. 123-132.Hribar T.: Dobro in/kot Eno. Nova revija 26(2007)300, str. 320-344.DRUGI ČLANKIHribar T.: Drugi začetek. Nova revija 26(2007)300, str. 14-23.66

Hribar T.: Za »Novi Demos«. Mladina 5, 21. december 2007, str. 39-40.Hribar T.: Desnico streznitev še čaka. Mladina 51, 21. december 2007, 40-41.REFERATAHribar T.: Filozofsko-etični vidiki odgovornosti vojaka. Posvet: Osnutek etičnegakodeksa Slovenske vojske, Poljče 15. junij 2007.Hribar T.: Stanje duha na Slovenskem. srečanje »Draga«, Občine, 2. september2007.INTERVJUHribar T.: Končni cilj je Slovenija kot katoliška država (Marko Pečauer). Delo –Sobotna priloga, 15. december 2007, str. 5-8.Andrej InkretOBJAVLJENI DELIInkret A.: Prispevki v zgodovino. V: Toporišič T., Skubic B., Malič T., Dermelj M.(uredniki): Ali je prihodnost že prišla? Petdesetletnica Slovenskega mladinskegagledališča. Slovensko mladinsko gledališče. Ljubljana, 2007, str. 131-146.Inkret A.: Pismo glavnemu uredniku. Nova revija XXVI/2007, št. 300, str. 379–381.Drago JančarKNJIGEJančar D.: Katharina, der Pfau und der Jesuit (Katarina, pav in jezuit). Roman.Prevod Klaus Detlef Olof. Folio Verlag, Wien, 2007, 472 str.Jančar D.: La grande valse brillante: pièce en trois Actes, (Veliki briljantni valček).Prevedla Andrée Lück-Gaye in Zdenka Štimac. L'Espace d'un instant, Paris,2007, 134 str.Jančar D.: Il ronzio (Zvenenje v glavi ). Roman. Prevedla Roberto Dapit in Martin.Forum. Udine, 2007, 253 str.Drago Jančar : Der Wandler der Welt, Der Mythos von Dädalus. (Graditelj. Mit oDedalu.) Prevod Klaus Detlev Olof. Berlin Verlag, 2007, 172 str.Jančar D.: Staviteľ. Mýtus o Daidalovi. (Graditelj. Mit o Dedalu.) Prevedla SvetlanaKmecová. Slovart, Bratislava, 2007, 184 str.Jančar D.: Lucijine oči. Novele. Prevedla Mirjana Hečimović. Meandar, Zagreb,2007, 147 str.Jančar D.: L'alumne de Joyce. Novela. Prevedel Jaume Creus. Míting de levites, Barcelona,2007, 67 str.GLEDALIŠČEJančar D.: Laka konjica (Lahka konjenica). Drama. Prevedel Milan Đorđević. RežijaMilan Karadžić. Beograjsko dramsko pozorište. Premiera 5. maj 2007.Jančar D.: Izginuli spomin. Scenarij za slovesnost ob svetovnem dnevu človekovihpravic. Režija Janez Vajevec, glasba Primož Ramovš . Cankarjev dom. Ljubljana,10. december 2007.67

NOVELEJančar D.: A Sunday in Oberheim. Brandon Twenty-Five. Brandon Books, Ireland.Dingle 2007, str 32-37.Jančar D.: Ultima Creatura. From the Heart of Europe. Texture Press Guilderland,New York, 2007, str 77-89.Jančar D.: Proročanstvo. Tema, časopis za knjigu, br. 3-4. Centar za knjigu. Zagreb,2007, str. 9-16.Jančar D.: Die Prophezeiung. Edit, Leipzig Frühjahr 2007, str. 42-45.ESEJI, ČLANKIJančar D.: Écrire dans une langue mineure. Au sud de l'Est 3. Paris, 2007, str.98-101.Jančar D.: El nocturn de matinada. Revista d'idees i Cultura, num. 9. Barcelona,2007, str. 27-30.Jančar D.: Bioskop »Volta«. Drugi pored mene. Samizdat B 52, Beograd, 2007, str.96-103.Jančar D.: Kino »Volta« . Drugijat do teb. Izdatelstvo Pigmalion, Plovdiv, 2007, str.339-350.Jančar D.: Das eigene Gesicht: über Boris Pahor und die slowenische Frage Europas.Literatur und Kritik Nr. 417/418. Salzburg, 2007, str. 19 – 21.Jančar D.: Słowenia i złoty cielec. Gazeta Wyborcza, Warszawa, 1. februar 2007,str. 17.Jančar D.: Architekt świętym? Gazeta Wyborcza, Warszawa, 5. julij 2007, str. 17.Jančar D.: Jutranji nokturno: januarski zapisek. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana,17. februar 2007 str. 32.Jančar D.: Umetnost in herojska krepost. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 17. marecstr. 40.Jančar D.: … različen po svojih obrazih. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 14. april2007, str. 32.Jančar D.: »Saj znamo vsi angleško, a ne?« Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 19. maj2007, str. 32.Jančar D.: U susret Lakoj konjici. Politika – Kultura, umetnost, nauka. Beograd,5. maj 2007, str. 5.Jančar D.: Drzni znanilci starih časov. Delo. Ljubljana, 11. junij 2007, str. 5Jančar D.: O fantu, ki je strahu iskal. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 16. junij2007, str. 32.Jančar D.: Zlati časi, malce grenki. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 11. avgust2007, str. 32.Jančar D.: Mali človek in njegove mame. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 8. september2007, str. 40.Jančar D.: Besede, ki se bodo izgovarjale v zadnji uri, bodo slovenske: zapiski izSchiavonie. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 15. september 2007, str. 16-18.68

Jančar D.: Filozofija province. Delo. Sobotna priloga. Ljubljana, 6. oktober 2007,str. 40.Jančar D.: Zelo očitna krava. Delo, Sobotna priloga Ljubljana, 27. oktober 2007,str. 40.Jančar D.: Otok svobode in cenzura. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 24. november2007, str. 40.Jančar D.; Vrag na vasi: država brez državljanov. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana,13.I.2007, str. 24-25.Jančar D.: Vsem gnado in mir. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 22. december2007, str. 40.Jančar D.: Zahvalni govor ob nagradi Jean Améry. Delo, Književni listi. Ljubljana,15. oktober 2007.Jančar D.: Goldene Zeiten kommen nicht von allein. Der Standard, Wien, 21. 12.2007, str. 2.Andrej JemecSKUPINSKE RAZSTAVESlovenska likovna umetnost, Iz zbirke NLB, Borgo Castello, Gorica, 17. februar–15.april 2007.22. Viški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana, 8.–17. maja 2007.Grafična razstava, Press art Werk, Kötschach-Mauthen, 22. julij–15. avgust 2007.27. grafični bienale Ljubljana, Tiskano v MGLC, Galerija Kresija, 5.–21. september2007.Images of Slovenian Contemporary Art, Ministry of Culture of Czech Republic,Praha, 16. november 2007.Grafika iz depoja galerije, II. del, Galerija Velenje, 21. december 2007–16. februar2008.JAVNA DELAJemec A.: Žarenje, 2006, akril-platno, 200 x 160 cm. Odhodni hol novega potniškegaterminala letališča Jožeta Pučnika, Ljubljana-Brnik.Jemec A.: V začetku so bile črke, 2000, akril-platno, 65 x 200 cm. Sedež Sveta Evrope,Palača Justus Lipsius, Bruselj, 17. december 2007–1. julij 2008.Jemec A.: Smer pisave, 2001, akril-platno, 65 x 200 cm. Sedež Sveta Evrope, PalačaJustus Lipsius, Bruselj, 17. december 2007–1. julij 2008.ČLANKIJemec A.: Rdeča Slovenija? Ampak, januar–februar 2007, str. 36-37.Jemec A.: Govor ob otvoritvi razstave grafik Prvi listi v Narodni galeriji, Ampak,oktober 2007, str. 64.Jemec A.: Trnovo. Ko je odšel Plečnik, se je začelo …Ampak, november 2007, str.34-35.SODELOVANJE NA SIMPOZIJU69

Jemec A.: Erstes Kötschach-Mauthner Radiersymposium, Mauthen, 11.–21. julij2007.Taras KermaunerKNJIGEKermauner T.: Svetost, čudež, žrtev, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenskedramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998-. Zv.Kermauner T.: Čitalniška dramatika, (Dela, 56; 59). Ljubljana: Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, 2001-. Zv.Kermauner T.: Detelova dramatika, (Dela, 60). Ljubljana: Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, 2002-. Zv.ZNANSTVENI ČLANEKKermauner T.: Je Križ razpotje ali brezpotje?: (ob Briškega Križu). Dialogi (Maribor),2007, letn. 43, št. 1/2, str. 33-54.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)Kermauner T.: Demokracija kot odprt problem - v luči slovenske dramatike. V:Pirjevec J. Pleterski J. (urednika). Problemi demokracije na Slovenskem v letih1918–1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006, (Razprave,23). Ljubljana: SAZU, 2007, str. 9-21.AVTOR DODATNEGA BESEDILAKozak P. Zbrano delo, (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Knj. 216).Maribor: Litera, 2005-. Zv.Vuga S. Kobariško zrcalo: romaneskni triptih. V Ljubljani: Slovenska matica, 2007.191 str.Pregarc A. Odtenki vesti. Nova Gorica: Branko; Ljubljana: Koščak, 2007. 109 str.Novak B. Pesem o kralju Matjažu. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007. 317 str.Gradišnik B. Roka, voda, kamen: roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj,(Zbirka Nova slovenska knjiga). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.237 str.Gradišnik B. Roka, voda, kamen: roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj, (ZbirkaNova slovenska knjiga). Dotis [i. e.] popravljena 1. izd. Ljubljana: Mladinskaknjiga, 2007. 239 str.DRUGOKermauner T.: Drama (maša?) Ivana Mraka: Mrakova dramatika, (Rekonstrukcijain/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: 2000 - dvatisoč, 2007.430 str.Gabrijel KernelZNANSTVENI ČLANKIDELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B.P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Study of multi-muon bundles in cosmic ray70

showers detected with the DELPHI detector at LEP. Astropart. Phys., 2007,vol. 28, str. 273-286.DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., KerševanB. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for a fourth generation b´-quark atLEP-II at √s=196-209 GeV. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 50,no. 3, str. 507-518.DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B.P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Investigation of colour reconnection in WWevents with the DELPHI detector at LEP-2. The European Physical Journal. C,2007, vol. 51, no. 2, str. 249-269.DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P.,Podobnik T., Zavrtanik D.: Zγ* production in e + e - - interactions at √s = 183-209GeV. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 51, no. 3, str. 503-523.DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B.P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Study of triple-gauge-boson couplings ZZZ,ZZγ and Zγγ at LEP. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 51, str.525-542.DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B.P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for pentaquarks in the hadronic decaysof the Z boson with the DELPHI detector at LEP. Phys. Lett., Sect. B., 2007,vol. 653, str. 151-160.Boštjan KiautaKiauta B.: Odonatological Abstracts Nos 16256–16727. Odonatologica 2007, letn.36, št. 1, str. 95-116; št. 2, str. 219-241; št. 3, str. 319-338; št. 4, str. 421-440.Matjaž KmeclSTROKOVNI ČLANEKKmecl M.: Valvasorjev kulturnozgodovinski pomen. Glas. Slov. matice, 2005/2007,letn. 29/31, št. 1/3, str. 5-9.POLJUDNI ČLANEKKmecl M.: Ljubljanska kultura, mestni »genius loci«: ob 120-letnici požara v ljubljanskemstanovskem gledališču. Ljubljana, 3. december 2007, letn. 7, št.10/12, str. 48-49.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCIKmecl M.: O Valvasorjevem kulturnozgodovinskem pomenu za Slovence. Glas.Slov. matice, 2005/2007, letn. 29/31, št. 1/3, str. 5-9.PREDGOVOR, SPREMNA BESEDAKmecl M.. Staromodna metafora: drevo in veje. V: Košuta M. (ur.). Živeti mejo,(Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 18). Ljubljana: Slavistično društvoSlovenije, 2007, str. [17]-20.71

Marjan KordašZNANSTVENI ČLANEKSever M., Podnar T., Runovc F., Kordaš M.: Analog simulation of two clinicalconditions: (1) Acute left ventricle failure; (2) Exercise in patient with aorticstenosis. Comp. Biol. Med. 37, 2007, str. 1051-1062.Janko KosKNJIGAKos J.: Slovenci in Evropa. Zbirka Claritas 47. Študentska založba, Ljubljana, 2007,380 str.RAZPRAVE IN ŠTUDIJEKos J.: Zgodnja dela Antona Tomaža Linharta. Slavistična revija, letn. 55, 2007, št.3, str. 447-461.Kos J.: Hribovškova poezija včeraj in danes. Glasnik Slovenske matice, letn. XXIX-XXXI, 2005/2007, št. 1-3, str. 178-184.Kos J.: Učinek razsvetljenskih idej na slovensko kulturo. Glasnik Slovenske matice,letn. XXIX-XXXI, 2005/20U7, št. 1-3, str. 201-206.ČLANKI IN ESEJIKos J.: Regensburg. Demokracija, XII (2): 11 (2007).Kos J.: Humanistika v šolstvu. Nova revija, letn. XXV, 2007, št. 297-298, str. 255-257.Kos J.: Aktualni Prešeren. Demokracija XII (7): 11 (2007).Kos J.: Različni jubileji. Demokracija, XII (14): 11 (2007).Kos J.: Država in kultura. Demokracija, XII (19): 11 (2007).Kos J.: Še ne dovolj sproščena Slovenija. Večer, 20. junij 2007, str. 8.Kos J.: Dvajseto stoletje. Demokracija, XII (25): 11 (20U7).Kos J.: Svetopisemsko leto. Demokracija, XII (56): 11 (2007).Kos J.: Med levim in desnim. Demokracija, XII (42): 11 (2007).Kos J.: Slovenija po bavarsko. Demokracija, XII (49): 11 (2007).PREDAVANJA IN REFERATIKos J.: Hölderlin – pozne himne. Predavanje v društvu Philologos. Ljubljana, 11.januar 2007.Kos J.: Filozofski, nacionalni in ideološki temelji slovenske primerjalne književnosti.Referat na simpoziju primerjalna književnost v 20. stoletju. Ljubljana, ZRCSAZU, 20. september 2007.Kos J.: Umetnost med ideološkim diskurzom in znanstveno teorijo. Referat na mednarodnemsimpoziju Umetnina in diskurz – sodobna umetnost med vizualnoevidentnostjo in potrebnostjo komentiranja. Univerza v Ljubljani – KunsthochschuleKassel, Ljubljana, 9. oktober 2007.POGOVORKos J. in Kocijančič G.: Kaj je literarnoteoretska knjiga. NUK, Ljubljana, 13. november2007.72

Alojz KraljEKSPERTNO MNENJEA. Kralj (Chair), E. Emel, H. P. Jensen, K. Riegler (Scretary). Alexander BubčekUniversity of Trenčin EUA Evaluation Report, Trenčin, Slovakia, EUA-EuropeanUnivesity Association, Brussels, August 2007, str. 24.P. Masterson (Chair), C. Fenoll, A. Kralj, L. Harvey (Secretary), Catholic Universityin Ružomberok EUA Evaluation Report, Ružemberok, Slovakia, EUA-EuropeanUniversity Association, Brussels, July 2007, str. 24.Kralj A. (predsednik), Stankovič F., Leban I., Bašič F., Koprivica S. (koordinator),Izveštaj o spoljašnjoj evaluaciji u postupku reakreditacije Univerziteta CrneGore i njegovih studijskih programa. Podgorica, Savjet za visoko obrazovanjeCrne Gore, december 2007, 166 str.Kralj A. (Chair), Lanares J., Saglamer G., Gibbs A. (Secretary): University of E´voraEUA Evaluation Report, E’vora. Portugalska, EUA-European Universitiy Association,Brussels, December 2007, pp. 18POVZETEK NA KONFERENCIA. Kralj: Kakovost slovenskih univerz: kako naprej?, Zbornik V. Konference slovenskihznanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Ljubljana,4–5 oktober, 2007, str. 115-117.POLEMIKA, DISKUSIJSKI PRISPEVEK BREZ NATISAKralj A.: Institutional Evaluation Programme – Evaluation Phylosophy and EthicalConsideration, 1st Case: Phylosophy of the programme and Ethical Issues, 2ndCase: Difficult Situation, Annual Induction Seminar, EUA, Institutional EvaluationProgramme, Copenhagen, 28–30 September 2007.A. Kralj: Spoljašnja evaluacija u postupku reakreditacije ustanove i studijskih programa.Univerzitet Crne Gore in za Savjet za visoko obrazovanje, Podgorica,Crna Gora, decembar 2007.A. Kralj: Polemika in mnenje o poročilu: Regional Cooperation in Higher Educationin SEE, The European Commission, World Bank Office for South EastEurope, Brussels, 28. November 2007.Andrej KranjcZNANSTVENI ČLANEKTurk I., Skaberne D., Orel B., Turk J., Kranjc A., Slemenik Perše L., Meden A.: Sedimentiv najdišču Divje babe I. V: Turk I. (ur.). Divje babe I: paleolitsko najdišče mlajšegapleistocena v Sloveniji: upper Pleistocene palaeolithic site in Slovenia, (OperaInstituti archaeologici Sloveniae, 13). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRCSAZU: Založba ZRC, 2007-, 2007, del 1: Geologija in paleontologija, str. 63-121.STROKOVNI ČLANEKKranjc A.: Inštitut je bil prav usmerjen: je napredoval, se razvijal in vztrajal.Kras (Tisk. izd.), december 2007, št. 85, str. 5-7.73

POGLAVJE V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIKranjc A.: Jame in kras - blagovna znamka Slovenije?. V: Šajn S. (ur.), Bogataj J.,Janša-Zorn O.: Turizem smo ljudje: zbornik ob 100-letnici ustanovitve Deželnezveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zvezeSlovenije in organiziranega turizma v Sloveniji: 1905–2005. Ljubljana: Turističnazveza Slovenije, 2006, str. 291-298.DRUGOKranjc A.: Postojnska jama: vodnik. Postojna: Postojnska jama, Turizem, 2007. 94str., (izšlo tudi v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem,ruskem in španskem jeziku).UREDNIKActa carsologica. Kranjc A. (glavni in odgovorni urednik 2007). Ljubljana: Inštitutza raziskovanje Krasa, 2007. (Acta carsologica letnik 36, št. 1 – 3)Jože KrašovecKNJIGAKrašovec J.: Svetopisemska lastna imena: fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje= Biblical Proper Names: Phonetics, Etymology, Translation andTransliteration. SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 2007, 263 str.POGLAVJA V MONOGRAFSKIH PUBLIKACIJAHKrašovec J.: Proper Names in Translations of the Bible and Interdependence of the Useof Their Forms. V: Krašovec J., Merše M., Rothe H. (uredniki), Matthäus-Evangelium(1555). Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567). Psalter (1566).Neues Testament (1581–1582). Übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575).Pentateuch (1578). Proverbia (1580). Übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare.Biblia Slavica, Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2: Kommentare. FerdinandSchöningh, Paderborn – München – Wien – Zürich, 2006, str. 327-368.Krašovec J.: Razmerje med biblično znanostjo in vero v kozmološki in bibličnopersonalističniperspektivi. V.: Cifrak M., Hohnjec N. (urednika), Neka iztame svjetlost zasine!: zbornik radova u čast prof. dr. sc. Adalbertu Rebiću povodom70. obljetnice života i 40. obljetnice profesorskoga rada (Teološki radovi,sv. 50). Kršćanska sadašnjost – Biblijski institut Katoliškoga bogoslovnogfakulteta Sveučilišta, Zagreb, 2007, str. 11-24.Krašovec J.: Jožef iz Egipta, Sveto pismo, vsebina in zgradba zgodbe Jožefa izEgipta. V. Tone Smolej (ur.), Tematologija: izbrana poglavja, (Knjižna zbirkaScripta). Študentska založba, Ljubljana, 2007, str. 63-70.Krašovec J.: Jožefovi bratje od krivde do sprave po pravičnem Jožefu. V: JosipovićM., Odobašić B., Topić F. (uredniki), U Službi Riječi i Božjega naroda: zbornikradova u čast mons. Dr. Mati Zovkiću u povodom 70. obljetnice života i 35godina profesorskog djelovanja, (Studia Vrhbosnensia, 14). Vrhbosanska katoliškateologija, Sarajevo, 2007, 83-96.74

ZNANSTVENE RAZPRAVE IN ČLANKIKrašovec J.: Beseda v prevodu: Revizija ali nov prevod Svetega pisma. Bogoslovnivestnik, 2007, letn. 67, št. 3, str. 315-242.PREDGOVOR, NAGOVOR PREDSEDNIKA, POVZETEKKrašovec J.: Dobrodošli – Bienvenue – Welcome – Willkommen. V: Krašovec J.(ur.), International Organization for the Study of the Old Testament: XIXthCongress of IOSOT. Ljubljana, 15 th –20 th July 2007. Faculty of Theology, Universityof Ljubljana, Ljubljana, 2007, str. 11-12.Krašovec J.: Abstract of the Presidential Address: Transmission of Semitic Formsof Biblical Proper Names in Greek and Latin Linguistic Traditions. V: KrašovecJ. (ur.), International Organization for the Study of the Old Testament:XIXth Congress of IOSOT. Ljubljana, 15 th –20 th July 2007. Faculty of Theology,University of Ljubljana, Ljubljana, 2007, str. 63-65.Krašovec J.: Presidential Address: Transmission of Semitic Forms of Biblical ProperNames in Greek and Latin Linguistic Traditions. V: Jože Krašovec (ur.), InternationalOrganization for the Study of the Old Testament: XIXth Congressof IOSOT. Ljubljana, 15 th –20 th July 2007. Congress Opening Programme: Addresses:Sunday 15 July: Cathedral square (Pogačarjev trg), 2007, str. 16-19.Krašovec J.: Pozdravni nagovor. V: Hribar T., Krašovec J., Musek J., Polič M., RamovšJ., Pavčnik M. (uredniki). Anton Trstenjak : 1906–1996: zbornik razpravs simpozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti, (Razprave, 21). Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2007, 11-12.Krašovec J.: Univerzalni lingvistički aspekti ljudskog razvoja u Bibliji i kulturnojpovijesti. V: Biblija – knjiga Mediterana par excellence. Književni krug, Split:23-24, 51-52 (2007).STROKOVNI ČLANEK IN DRUGOKrašovec J.: Leto Svetega pisma. Vzgoja 9(1), št. 33: 45 (2007)Krašovec J.: Sveto pismo – knjiga ljubezni. V: Ljubezen: [zbornik predavanj z Nikodemovihvečerov o aktualnih temah za študente in izobražence 2006],(Zbirka Teologija za laike, 32). Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine,Ljubljana: 91-111 (2007).Krašovec J.: Odnos gospoda škofa Jožefa Smeja do Svetega pisma. V. Drago Sobočan(ur.), Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Stolna župnijasv. Nikolaja, Murska Sobota: 684-685 (2007).ORGANIZACIJA IN UREDNIŠTVOJože Krašovec , Majda Merše in Hans Rothe (ur.), Matthäus-Evangelium (1555).Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567). Psalter (1566). NeuesTestament (1581–1582. Übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575. Pentateuch(1578). Proverbia (1580). Übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare.Biblia Slavica, Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2: Kommentare. FerdinandSchöningh, Paderborn – München – Wien - Zürich: 397 str. (2006).75

Spletne strani o pripravi svetovnega kongresa akademskega združenja InternationalOrganization for the Study of the Old Testament (IOSOT): www.iosot2007.si.Jože Krašovec (ur.), International Organization for the Study of the Old Testament:XIXth Congress of IOSOT. Ljubljana, 15th–20th July 2007. Faculty of Theology,University of Ljubljana, Ljubljana, 2007, 205 str.Ivan KreftZNANSTVENI ČLANKIGerm M., Stibilj V., Osvald J., Kreft I.: Effect of selenium foliar application on chicory(Cichorium intybus L.). J. Agric. Food Chem., 2007, vol. 55, no. 3, str. 795-798.Tadina N., Germ M., Kreft I., Breznik B., Gaberščik A.: Effects of water deficit andselenium on common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench.) plants.Photosyntetica, 2007, vol. 45, str. 472-476.Germ M., Kreft I., Stibilj V., Urbanc-Berčič O.: Combined effects of selenium anddrought on photosynthesis and mitochondrial respiration in potato. PlantPhysiol. Biochem. (Paris)., 2007, vol. 45, str. 162-167.Germ M., Stibilj V., Kreft I.: Metabolic importance of selenium for plants. TheEuropean J. Plant Sci. Biotechnol., 2007, vol. 1, no. 1, str. 91-97.STROKOVNA DELAKreft I., Ikeda K., Ikeda S.: Buchweizen in Japan. V: Kreft I., Ries C., Zewen C.(uredniki). Das Buchweizen Buch. 2. überarbeitete und erweiterte Aufl. Arzfeld:Islek ohne Grenzen EWIV, 2007, str. 46-49.Kreft I.: Buchweizen in Slowenien. V: Kreft I., Ries C., Zewen C. (uredniki). DasBuchweizen Buch. 2. überarbeitete und erweiterte Aufl. Arzfeld: Islek ohneGrenzen EWIV, 2007, str. 71-79.INTERVJUKreft I.: Znanost je lahko zelo zanimiva in koristna, če jo ustrezno uporabimo!Pogovor z akademikom prof. dr. Ivanom Kreftom, ambasadorjem znanosti.BFKO, 2007, letn. 3, št. 1, str. 18-20.UREDNIŠTVOKreft I., Ries C., Zewen C. (uredniki). Das Buchweizen Buch: 2. überarbeitete underweiterte Aufl. Arzfeld: Islek ohne Grenzen EWIV, 2007. 257 str.Fagopyrum. Kreft I. (član uredniškega odbora). IBRA, Kyoto, Japan.Uroš KrekPOMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADBKrek U.: Rapsodični ples. Simfonični orkester RTV, dirigent Uroš Lajovic, Cankarjevdomna proslavi ob prevzemu evra, Ljubljana, 15 januar 2007.Krek U.: Koncert za rog in godala. Andrej Žust - rog, Damski komorni godalniorkester, dirigentka Živa Ploj Peršuh. V okviru koncertnega cikla Festina,Ljubljana, 18. januar 2007.76

Krek U.: Hóra bije za mešani komorni zbor (prekmurska izseljenska). Ljubljanskimadrigalisti, zborovodkinja Andreja Martinja. Na tekmovanju slovenskihpevskih zborov, Maribor 21. in 22. april 2007; Zbor Švedskega radia, dirigentkaMartina Batič, Stocholm, 14. in 15. november 2007.Krek U.: Dječje oči. Besedilo Ciril Zlobec , prevod Slavko Mihalič, Komorni zborAVE, zborovodja Andraž Hauptman. Na tekmovanju slovenskih pevskihzborov, Maribor, 21. in 22. april 2007; na mednarodnem tekmovanju, Španija,4. november 2007.Krek U.: Koncert za rog in godalni orkester. Zora Slokar - rog, orkester romanskeŠvice, dirigent Alain Lombard, Ljubljana, 10. in 11. maj 2007.Krek U.: Osem pesmi na ljudsko izročilo: Oj gora ta Kanirtova, Trikraljevska, Štirirožice, Bejži ftiček, Tica vuga, Kata Katalena, Soldaška, Ivek se je ženil. MirjamKalin - alt, Igor Vičentič - klavir, Ljubljana, 19. julij 2007.Krek U.: Meditacije za orgle. Na 7. tekmovanju Evrope mladih orglavcev – obveznaskladba v tekmovalnem programu I. kategorij, Ljubljana, 11–16. september2007.Krek U.: Episodi concertanti za pihalni kvintet. Jelena Pešič - flavta, Eva TušarSuhadolc - oboa, Sabina Magajne - rog, Borut Turk – klarinet. Ljubljana, 26.september 2007; Celje, 27. september 2007; Tolmin, 1. oktober 2007.Krek U.: Sonatina za oboo. Matjaž Rebolj – oboa. Berlin, 13. oktober 2007.Krek U.: Canticum Resianum. Kammersymhonie Berlin, dirigent Jürgen Bruns,Mirjam Kalin - alt, Berlin, 14. oktober 2007.Krek U.: Psalm 42 - Desiderium exulis. Komorni zbor AVE, dirigent AndražHauptman. Na pevskem tekmovanju Tolosa, Španija, 27. oktober 2007, 30.oktober 2007 in 31. oktober 2007.Krek U.: Štiri pesmi na besedilo Jožeta Udoviča: Vedro je lice stvari, Znamenja,Kakor resa, Pismo. Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Martina Batič.Na mednarodni dan zborovskega petja s prenosom na program Ars RadiaSlovenija in Evroradijskih postaj, Ljubljana, 10. december 2007.Krek U.: Pet ljudskih pesmi: Trikraljevska, Štiri rožice, Ivek se je ženil, Bejži ftiček,Soldaška. Vida Matičič - sopran, Ajda Kljun - klavir, Logatec, 13. december2007; Cerknica, 16. december 2007; Ljubljana, 19. december 2007.Krek U.: Concertino za piccolo in orkester (priredba za klavir). Nikolina Pervitič- piccolo, Ana Šabašov - klavir, Split, 14. december 2007.Stanko KristlČLANKI IN PROJEKTIKristl S.: Ljubljana ni kraj za prenašanje tujih vzorcev. Delo – Gostujoče pero, 16.maj 2007.Kristl S.: Podobe. Radio Ljubljana, III. program, 14. december 2007.Kristl S.: Prenova pogorele hiše Fajs, Ložnica 19, Celje, 2007.77

Kristl S.: Svet v ognju. Izdelava in postavitev skulpture ob pogoreli, prenovljenihiši Fajs.Kristl S.: Urbanistična rešitev za pozidavo severnega dela UKC, Parkirne hiše obNjegoševi in Bohoričevi cesti s prizidkom Poliklinike.Janez LamovecZNANSTVENI PRISPEVEKHadžić B., Šečerov A. J., Zwitter M., Lamovec J., Kern I., Kavšek G., Mahkovic-Hergouth K., De Grève J.: Metastatic adenocarcinoma of the lung in a 27-year-oldpregnant woman. Journal of Thoracic Oncology, May 2007, vol. 2, no.5, str. 450-452.Lojze LebičNOVA DELALebič L.: Vrtiljak – Godba na potapljajoči se ladji. (Miran Jarc) za mešani zbor,sintetizator in dva tolkalca. Naročilo: Europa Cantat. (Ca. 10 minut).Lebič L.: Šaljivi duetino /Duettino burlesco za klarinet in kitaro. (Ca 8 minut).ZVOČNI ZAPISI – ZGOŠČENKE – DVD (IZBOR)Lebič L.: Urok za mladinski zbor. Carmina Slovenica »Vampirabile«, SAZAS CSCD, 2007.Lebič L.: Ekspresije za klavirski trio. RTV SLO Klasika, SAZAS 109805, 2007.Lebič L.: Iz veka vekov... DVD, SNG, Maribor, 2007.NATISI – PARTITURELebič L.: Miti in apokrifi /Myths and apocrypha za bas-bariton in orkester. EdicijeDSS l 505, Ljubljana, 2007.Lebič L.: Invokacija /Invocation za klarinet in klavir. Natisnjeno z denarno pomočjoSAZU, Ljubljana, 2007.POMEMBNEJŠE IZVEDBELebič L.: Miti in apokrifi /Myths and apocrypha za bas-bariton in orkester. CD –Simfoniki RTV Slovenije, dirigent Ragnar Rasmussen, 22. september 2007.Lebič L.: Invisibilia, šest miniatur za violino in klavir. Tomaž Lorenz, Alenka Šček.Mestni muzej Ljubljana, 29. oktober 2007.Simpozijska predstavitev skladateljevega dela ter razstava partitur in zgoščenk naMednarodnem evropskem tekmovanju mladih orglavcev, Ljubljana, september2007.BESEDILA (IZBOR)Lebič L.: Slovensko v slovenski glasbi. GLAS Glasbene matice, 4. maj 2007, str.2-4.Lebič L.: Vzgoja za umetnost. Slomšek in glasbena vzgoja mladih. Zbornik predavanj.Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje, 2007, str. 11-16.POMEMBNEJŠE DEJAVNOSTI78

Lebič L.: Član strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost do izstopa13. december 2007.Lebič L.: Predsednik strokovne žirje VII. mednarodnega evropskega tekmovanjamladih orglavcev. Ljubljana, 11–16 september 2007.Janez LevecOBJAVE V MEDNARODNIH RECENZIRANIH REVIJAHZevnik L., Levec J.: Gas-expanded liquids: determination of the expansion coefficientby an acoustic technique. J. Supercrit. Fluids., 2007, vol. 41, no. 1, str.158-163.Zevnik L., Levec J.: Hydrogen solubility in CO 2-expanded 2-propanol and in propane-expanded2-propanol determined by an acoustic sensor. J. Supercrit.Fluids., 2007, vol. 41, no. 3, str. 335-342.Levec J., Pintar A.: Catalytic wet-air oxidation process: a review. Catal. Today.,2007, vol. 124, no. 3/4, str. 172-184.UREDNIŠTVOChinese journal of chemical engineering. (član uredniškega sveta 2000-). Beijing:Chemical Industry Press; Heidelberg; New York; Tokyo: Springer-Verlag Berlin,1982-.Research letters in chemical engineering. (član uredniškega odbora 2007-). NewYork: Hindawi Publishing Corporation.Jože MačekKNJIGIMaček J.: Bibliografija akademika zaslužnega prof. dddr. Jožeta Mačka 1948–2007.Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana,2007, str. 311- 516. Posebni odtis iz Acta agriculturae Slovenica, 2007, 89-2,str. 311-516.Maček J.: Na zemlji domači. Kratka zgodovina slovenskega kmečkega stanu. Mohorjevadružba Celje, Celje, 2007, 303 str.ZNANSTVENE RAZPRAVEMaček J.: Dedni in dosmrtni člani ter cerkveni dostojanstveniki gosposke zbornicedunajskega državnega zbora (1861–1918), ki so imeli kako zvezo s slovenskimozemljem. Kronika 55, 2007, 1, str. 41-54.Maček J.: Die Wälder der Herrschaften Žiče und Frajštanj und ihre Bewirtschaftungim Übergang vom 18. ins 19. Jahrhundert. Acta agriculturae Slovenica89-1, 2007, str. 189-206.Maček J.: Privilegiji trga Laško. Laški zbornik, 2007, str. 9-43.Maček J.: Zemljiška posest (nad)župnijske nadarbine Laško, pravice do podložniškihdajatev in njeno gospodarjenje ter dohodki laške nadžupnijske cerkveskozi stoletja. Laški zbornik, 2007, str. 45-63.79

Maček J.: Dijaki in maturanti na celjski gimnaziji iz Laškega in okolice od leta1864 do 1916. Laški zbornik, 2007, str. 65-76.Maček J.: O vinogradništvu v laški okolici v preteklosti. Laški zbornik, 2007, str.297-315.PRIREDBA† Miloš Rybář, priredil Jože Maček : Zgodovinski in umetnostni spomeniki v Laškemin bližnji okolici. Laški zbornik, 2007, str. 103-131.POLJUDNI ČLANEKMaček J.: Čar skrivnosti. V pravoslavnih samostanih na gori Atos. Mohorjev koledar,2008. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2007, str. 119-127.UREDNIŠTVOLaški zbornik 2007. Izdala knjižnica Laško. Laško 2007, 349 str.Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Radenci6.–7. marec 2007. Izdalo Slovensko društvo za varstvo rastlin. Ljubljana2007, 363 str.Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja za varstvo rastlin. Radenci6.–7. marec. Izvlečki referatov. Izdalo Slovensko društvo za varstvo rastlin.Ljubljana 2007, 126 str.RAZNOMaček J.: Predgovor. Laški zbornik, 2007. Laško 2007, str. 5-6.Maček J.: Nagovor urednika Laškega zbornika ob njegovem izidu v Laškem 23.novembra 2007.Maček J.: Predstavitev knjige Na zemlji domači. Kratka zgodovina slovenskegakmečkega stanu, na tiskovni konferenci v Celju 21. in v Ljubljani 26. novembra2007.Maček J.: Kratek intervju ob slovesnosti ponovno uvedenega občinskega praznikaobčine Laško, 6. novembra 2007. TV Krpan Laško.Maček J.: Kratek intervju ob izidu Laškega zbornika 2007 23. novembra 2007. TVKrpan Laško.Maček, J. Kratek intervju s TV Slovenija ob 60-letnici Biotehniške fakultete, emitirano24. novembra 2007.Milko MatičetovZNANSTVENI ČLANEKMatičetov M.: Zbirka 25 pirhov s Tarčmuna v Benečiji 1906 – Trinkovo dariloSlovenskemu muzeju v Ljubljani / 25 uova pasquali da Tercimonte, donatenel 1906 da Ivan Trinko al Museo sloveno di Ljubljana. Čedad / Cividale,2007, [11] str. Posebni odtis / Estratto [Iz - Da] Mons. Ivan Trinko (1863–1954)– Spodbujevalec spoznavanja in dialogov med kulturami / Promotore dellaconoscenza e del dialogo tra culture. Čedad / Cividale, 2006, str. 411-419; zdodatkom novih strani 420*-421*, ilustrirano.80

STROKOVNI ČLANEKMatičetov M.: Štiristoletni god prvega besednjaka. Hommage Gregorju Alasia daSommaripa. Delo, 49, 2007, št. 292 (19. december), str. 19.Janez MatičičNOVA GLASBENA DELAMatičič J.: Sonata za klavir št. 5 (prvi stavek).Matičič J.: Nova etuda za klavir (št. 9).IZVEDENA GLASBENA DELAMatičič J.: Meccanica (klavir). Frenetico. Betka Kotnik - saksofon, Milanka Črešnik- klavir. Na podelitvi Prešernove nagrade za leto 2007.Matičič J.: »Repliques« za altovski saksofon in klavir. Obvezno delo na Mednarodnemsrečanju saksofonistov, Nova Gorica, 2007.Matičič J.: Skladbe za klavir (iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja): 12 Etud, 9 Preludijev,Tri Etude za samo levo roko, Notturno Poetico, »3 skladbe«. (Preludij,Nokturno, Toccata). Arhiv RTV. Pianistka Milanka Črešnik.Matičič J.: Sonata št. 4 (2006). (Chorals, Soave, Exalta) za klavir štiriročno v izvedbiTatjane Kaučič.Ivan MinattiBRANJAPesmi. Radio Slovenija – Nocturno, Ljubljana, avgust 2007.Portret Ivana Minattija. TV Slovenija, Vesna Arhar Stih – režiserka, Ljubljana,september 2007.Literarni večer. Rašica ob Savinji, oktober 2007.Zdravko MlinarZNANSTVENI ČLANEKMlinar Z.: Informacijske, normativne in fizične osnove urejanja prostora = Information,normative and physical bases of space management. Geod. vestn.,2007, letn. 51, št. 2, str. 276-292.Mlinar Z.: Jože Goričar in legitimizacija sociologije na Slovenskem. Teorija in praksa,maj/avgust 2007, letn. 44, št. 3/4, str. 485-488.POGLAVJE V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIMlinar Z.: O prostorsko - časovnem (ne-)redu ob »koncu velikih zgodb«. V: ČerpesI., Dešman M. (urednika). O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom?:zbornik, (Knjižna zbirka Krt, 140). 1. izd. Ljubljana: Krtina, 2007, str.341-369.INTERVJUMlinar Z.: Kako in kje bomo (pre)živeli v informacijski dobi?. Gorenjska, 2007,str. 98-105.81

VABLJENA PREDAVANJA NA KONFERENCAH BREZ NATISAMlinar Z.: Informacijske, normativne in fizične osnove urejanja prostora: [vabljenopredavanje na strokovnem posvetu »Prostor za prihodnost Slovenije«, org. Zvezageodetov Slovenije in uredništvo Geodetskega vestnika, Ljubljana, 22. junij2007]. Ljubljana, 2007.Mlinar Z.: Informatizacija in upravljanje v fizičnem in virtualnem prostoru: [predavanjena znanstvenem srečanju v čast akademika Eugena Pusića »Državai uprava«, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb (Hrvaška), 22.oktober 2007]. Zagreb, 2007.Mlinar Z.: Jože Goričar in legitimizacija sociologije na Slovenskem: [prispevek nasrečanju ob 100-letnici rojstva akademika prof. dr. Jožeta Goričarja, Fakultetaza družbene vede, Ljubljana, 28. februar 2007]. Ljubljana, 2007.Mlinar Z.: Kako presegati nasprotja med uporabnostjo in identiteto: [prispevek naPosvetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 15 .maj 2007]. Ljubljana, 2007.UREDNIŠTVOInternational journal of sociology and social policy. Mlinar Z. (član uredniškegasveta 1981-). Hull: Barmarick Publications.Regional contact. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1987-). København: The Foundationfor International Understanding; Maribor: European Centre forEthnic, Regional and Sociological Studies, 1987-.Sociologija sela. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1963-). Zagreb: Institut za društvenaistraživanja Sveučilišta u Zagrebu, 1963-.Space & polity. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1997-). Abingdon, Oxfordshire:Carfax. http://www.catchword.com/rpsv/catchword/carfax/1356-2576/contp1-1.htm.Teorija in praksa. Mlinar Z. (član uredniškega odbora 1970-, predsednik uredniškegasveta 1995-). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvoUniverze v Ljubljani, 1964-.Žirovski občasnik. Mlinar Z. (predsednik uredniškega sveta 1980-). Žiri: DPD SvobodaŽiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980-.Jože MlinaričKNJIGAMlinarič J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 32. Mariborska župnija sv. JanezaKrstnika. Krstna knjiga 1745–1757. VII. Pokrajinski arhiv, Maribor 2007. 1mapa, 272 str.ZNANSTVENI ČLANKIMlinarič J.: Usoda turških ujetnikov v avstrijskih deželah v času od 15. do 17.stoletja in njihovo pokrščevanje. V: Vojetov zbornik. Založba ZRC SAZU, Ljubljana,2006 (2007), str. 289-305.Mlinarič J.: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500. V: Maribor82

skozi čas III. Studia historica Slovenica. Letnik 6(2006), št. 2–3. Zgodovinskodruštvodr. Franca Kovačiča, Maribor, 2006 (2007), str. 261-278.Mlinarič J.: Župnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku. V.: MariborSkozi čas III. Studia historica Slovenica. Letnik 6(2006), št. 2–3. Zgodovinskodruštvodr. Franca Kovačiča, Maribor, 2006 (2007), str. 297-308.Mlinarič J.: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino. V:Arhivi: Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik 30., št. 2. Arhivskodruštvo Slovenije, Ljubljana, 2007, str. 105-120.Dušan MoravecKNJIGAMoravec D., Mrzel L.: Monografija. Monografija k izbranim delom slovenskih pesnikovin pisateljev). Založba Litera, Maribor 2007, str. 248.UREDNIŠTVO IN DODATNO BESEDILOMrzel L.: Zbrano delo. Druga knjiga. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev,220. Založba Litera, Maribor 2007, 638 str. Uredil in opombe napisalDušan Moravec (str. 835-607).Marko Marijan MušičKNJIGEMušič M.: Nova cerkev v Dravljah. Učlovečena arhitektura, arhitekt Marko Mušič.Besedilo in komentarji Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademija znanosti inumetnosti, Ljubljana, septembra 2007.Mušič M.: Die neue Kirche in Dravlje. Menschengemässe Architektur, ArchitektMarko Mušič. Text und Kommentare Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, Ljubljana, septembra 2007.Mušič M.: The New Church in Dravlje. Humanized architecture, Architect MarkoMušič. Text and commentary Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademija znanostiin umetnosti, Ljubljana, septembra 2007.PROJEKTIMušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Žarno GrobnoPolje, druga podetapa 2E 1F, osnova za izdelavo izvedbenega projekta, januar2007, (07/05, XII).Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezentacijoin situ v notranjem vrtu/lapidariju), programska zasnova, uskladitev znosilkama programov, NUK in CTK, februar 2007, (07/05a).Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, sanacija notranjosti inidejna zasnova opreme, prezentacijska mapa, februar 2007, (07/06, XII).Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi, Ponikva, ureditev trga in neposredne okolice,idejni projekt, februar – avgust 2007, (07/08).83

Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezentacijoin situ v notranjem vrtu/lapidariju), programsko idejni projekt, uskladitevz nosilkama programov, NUK in CTK, marec 2007, (07/09a).Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BiH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve in projekt sanacijeizkopa vzhodne strani (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), projekt zaizvedbo, april 2007 (07/ 10, II, mapa 16).Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BiH, idejna zasnova prospekta orgel, april 2007, (07/ 13, II, mapa 1).Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BiH, projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura - orgle, april 2007, (07/ 14,V, mapa 2).Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BiH, projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura - galerija, maj 2007, (07/ 15, II).Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, Zunanja ureditev širšegaobmočja, idejni projekt, januar–maj 2007, (07/19 Ia).Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezentacijoin situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbeRimska ulica št. 1), uskladitev z nosilkama programov, NUK in CTK, idejnoprogramska zasnova, julij 2007, (07/09).Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezentacijoin situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbeRimska ulica št. 1), idejna zasnova podpiranja južne stranice varovanja gradbenejame in prilagoditev visokoregalnega skladišča, avgust 2007, (07/09,b).Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča,3E 1F širitve, idejna zasnova z elaboratom investicijske ocene, junij 2007, (07/21).Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Žarno grobnopolje, druga podetapa 2E 1F, izvedbeni projekt arhitekture, marec–junij 2007,(07/20 –11,II).Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BiH, arhitektura - projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura, julij 2007, (07/23,II, mapa 2).Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča,3E 1F širitve, idejna zasnova s študijami faznosti izgradnje, avgust 2007,(07/21, IV a).Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Rastros pepela vobodnem parku, spremljajoče ureditve, idejni projekt arhitekture, avgust 2007,(07/22, IV).84

Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BiH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve in tehnični obhod, izvedbeniprojekt arhitekture, avgust 2007, (07/12, mapa 19).Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH,arhitektura – projekt za izvedbo : IV. Zvonik, avgust 2007, (07/29, mapa 19).Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, uskladitev novega potekaregionalne ceste Banja Luka – Jajce s celovito ureditvijo območja svetišča,avgust 2007, (07/19 Ia – usklajevanje).Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča,3E 1F širitve, idejna projekt, oktober 2007, (07/32-1,I a).Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča,3E 1F širitve, arhitektura - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,delovne podloge, oktober 2007, (07/33).Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, spremembe in uskladitve tlakovanja z izvedenimstanjem gradbenih del 1. faze, projekt za izvedbo, julij 2007, (07/ 27a, veza 06/24, XI).Mušič M.: Pokopališče Šentjur; idejna zasnova ureditve in razširitve pokopališča,uskladitev 1. faze izvedbe, julij 2007, (07/27, veza 06/4, Ia).Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, spremembe in uskladitve izvedbenegaprojekta notranje opreme s programskimi usmeritvami (obstoječastavba Rozmanova ul. št. 26, nivo kleti, nivo pritličja in nivo prvega nadstropja)idejna zasnova, avgust–oktober 2007, (07/38, III).(Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov AteljejaMarko Mušič, Ljubljana).REALIZACIJEMušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozmanovaulica št. 28, izvedena notranja prostorska ureditev mladinskega oddelka(nivo pritličja), ostala oprema v izvajanju.Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozmanovaulica št. 26, v izvajanju.Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BiH, ozadje cerkve, župnijskega dvora in kapele, izvedena celotna sanacija izkopapečine in spremljajoči programi na zahodni, severni in vzhodni strani.Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BiH, v izvajanju župnijski dvor in cerkev.Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, 1. faza ureditve, v izvajanju.Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, ureditev notranjosti(strop in konstrukcija ladje ter lanterna).PREDAVANJA IN PREDSTAVITVEMušič M.: Vključitev Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete v novostavbo NUK JP. Predstavitev na senatu Filozofske fakultete, 10. januar 2007.85

Mušič M.: K arhitekturi. Razvoj arhitekturne teorije, 1. in 2. del, avtor prof. dr.Fedja Košir. Predstavitev monografij na Fakulteti za arhitekturo. Plečnikovapredavalnica Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, 22. februar 2007.Mušič M.: K arhitekturi. Razvoj arhitekturne teorije, 1. in 2. del, avtor prof. dr.Fedja Košir. Predstavitev monografij v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.Prešernova dvorana SAZU, 27. februar 2007.Mušič M.: NUK JP, Narodna in univerzitetna knjižnica Jožeta Plečnika, prva fazaizgradnje , 3. varianta. Predstavitev Projektnemu svetu za izgradnjo NUK JP,8. marec 2007.Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi. Predstavitev projekta ureditve, Ponikva, 9.marec 2007.Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, novo žarnogrobno polje (druga podetapa 2E 1F). Predstavitev projektne zasnove in variantnihosnutkov upravljalcu pokopališča, marec 2007.Mušič M.: Nova Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK JP), predavanjein predstavitev, Biotehnična fakulteta UL, Oddelek za krajinsko arhitekturo.Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, območje raztrosapepela v obodnem parku, spremljajoče in dopolnilne ureditve. Predstavitevprojektne zasnove upravljalcu pokopališča, september 2007.Mušič M.: Nova cerkev v Dravljah: Učlovečena arhitektura. Avtor besedila in komentarjevJure Mikuž. Predstavitev monografije v Slovenski akademiji znanostiin umetnosti. Velika dvorana SAZU, 9. november 2007.INTERVJUJI, RAZGOVORI TER OBJAVE IN ČLANKI POVEZANI Z DELOMVeliki intervju: Razgovor s g-dinom Markom Mušičem. Glasnik Kotorvaroškogkraja, december 2007 (božična številka). Izdaja Župni ured Rođenja B. D. M.Kotor Varoš, BiH, str. 14-17 (s slikami).Mušič M.: Herkulov vodnjak na Starem trgu v Ljubljani, njegova nekdanja in današnjapodoba. Razgovor, Radio Gorenjski glas, 8. oktober 2007.Plečnik z lastno etiko ne sodi v dobo novih golfistov. Petdeset let po smrti največjegaslovenskega arhitekta. Anketa med strokovnjaki (Marko Mušič, Peter Krečič,Damjan Prelovšek, Andrej Hrausky in Boris Podrecca ). Delo, 8. januar 2007.Mušič M.: Gradnja nove univerzitetne knjižnice. Uresničljiv načrt namesto napovedi.Delo, 22. januar 2007.Mušič M.: Z dolgimi koraki k arhitekturi. Fedja Košir je napisal razvoj arhitekturneteorije vse do današnjega časa. (Predstavitev knjige akademik MarkoMušič). Delo, 26. februar 2007.Mušič M.: Gradnja Nuka 2. Prvi del nove knjižnice do 2011. Delo, 27. marec 2007.Mušič M.: Lep park namesto mrliške veže po tujem vzoru. Plečnikovo leto: Vrt vsehsvetih – Žale. (Mušičeve Žale v sozvočju s Plečnikovimi). Delo, 8. maj 2007.Mušič M.: Draveljsko čaščenje svetega Roka. Slovenske novice, 25. avgust 2007.86

Mušič M.: V času po osamosvojitvi malo posluha za javno plastiko. Mestno pritličje(7) – Spomeniki. (Iz obdobja po osamosvojitvi je treba kot izstopajočeomeniti Nacionalni spomenik padlim za Slovenijo na Mušičevih Žalah, spomenikv Teharjih, oboje delo Marka Mušiča, in spomenik generalu Maistrupred železniško postajo, ki ga je naredil kipar Jakov Brdar). Delo, 15. november2007.Mušič M.: In vendar se nekaj dogaja. ZVKDS je izdal kulturnovarstveno soglasjeza začetek gradnje NUK. Delo, 7. december 2007.Mušič M.: Minister Zupan je za fazno rešitev. Martin Plut: »Glavna naloga za letosje, da dobimo gradbeno dovoljenje, tako da lahko začnemo prihodnje letopripravljati gradbeno jamo, in upam, da bo prve obiskovalce novi NUK sprejelleta 2011«. Dnevnik, 27. marec 2007.Mušič M.: Bodo Ljubljančane pokopavali zunaj mesta? Do konca leta bo na novemdelu Žal zmanjkalo prostora za grobove. Širitev pokopališča ovirata vrtnarijain denacionalizacija –Ni denarja. Dnevnik 11. april 2007.Mušič M.: Oktobra širitev ljubljanskih Žal. Večer, 10. oktober 2007.Mušič M.: Končno obeti za NUK. Narodno univerzitetno knjižnico (NUK) najbi po trdnih zagotovilih ministra Zupana začeli graditi in jo zgradili do leta2011. Dobro jutro, 31. marec 2007.Janez OrešnikZNANSTVENI ČLANKIOrešnik J.: Cvetko Orešnik V.: Natural Syntax: Three-value naturalness scales.Slovenski jezik. Slovene linguistic studies, 2007, 6, str. 235-49.Orešnik J.: Slovenski trpnik na SE (v naravni skladnji). Slavistična revija, 2007, 55,str. 31-39. = Zbornik v čast akademiku Jožetu Toporišiču.Orešnik J.: Natural Syntax: Negation in English. Poznan Studies in ContemporaryLinguistics, 2007, 43, str. 97-111.Orešnik J.: Cvetko Orešnik V.: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine.Jezikoslovni zapiski 2007, 13, 103-16. = »Merkujev zbornik«.Orešnik J.: Natural syntax: the grammatical person of personal pronouns. Sprachtypologieund Universalienforschung, 2007, 60, str. 293-313.Boris PaternuPOGLAVJE V KNJIGIPaternu B.: Florjan Lipuš und die Durchbrechung des Regionalen. V: Strutz J. (ur.)Essays zu Florjan Lipuš von Boris Paternu und Helmut Moysich. Wieser Verlag,Klagenfurt – Wien – Ljubljana – Sarajevo, 2007, str. 15-35.RAZPRAVE, ŠTUDIJE, ČLANKIPaternu B.: Petrarkov sonet in kultiviranje slovenske poezije, Živeti mejo, ZbornikSlavističnega društva Slovenije 18, Trst 2007, str. 31-37.87

Paternu B.: Podoba NOB v »Slovenskem pesništvu upora 1941–1945«, Slovenskizbornik 2007, Ljubljana 2007, str. 273-279.Paternu B.: Glede vprašanja rezijanščine. Primorski dnevnik, 9. marec 2007, str. 9.Tone PavčekOBJAVLJENA DELAPavček T.: Pavček. Doc. Izbor pesmi. Bralna značka Slovenije. Ilustracije Peter Ciuha.Založba Rokus, 2007.Pavček T.: Radobesednice. Pesmi, 2. natis. Ilustracije Ančka Gošnik Godec. Prešernovadružba, 2007.Pavček T.: Majnice. Fulaste pesmi, ponatis. Ilustracije Teja Gorjup. Mladika,2007.Pavček T.: Juri Muri drugič v Afriki. Ilustracije Marjanca Jemec-Božič. Mladinskaknjiga, 2007.Pavček T.: Juri Muri v Afriki. Ilustracije Marjanca Jemec-Božič. Mladinska knjiga,2007.Pavček T.: Images and Poems from Slovenia. Štiri pesmi v angleškem prevodu.Littera Picta d.o.o., 2007.Pavček T.: Slovenija, lepotica Evrope. Monografija, uvodni esej. Založba Veduta,2007.Pavček T.: Slovenia, the Beauty of Evrope. Monografija, uvodni esej. Založba Veduta,2007.Pavček T.: Najdihojca in Ciciban. Zbornik slovenske poezije za otroke. CeljskaMohorjeva družba, 2007.Pavček T.: Genius Loci. Esej Maona. Založba Obalne galerije Piran in Sečoveljskesoline, 2007.Pavček T.: Same pesmi o ljubezni. Cikel desetih pesmi. Sodobnost, št. 10.Pavček T.: Novi soneti o Dolenjski. Cikel osmih pesmi. Rast 4. Novo mesto.Pavček T.: Novomeška knjiga. Pesmi in odlomek eseja. Založba Slovenska Matica,2007.Pavček T.: Sonce in sončice po vsem svetu. Pesmi, kaseta. Zavod SPLOH in Mladinskaknjiga, 2007.DRUGOBarbara Gregorič-Gorenc Odskočnice, spremna beseda.Pavček T.: Sprti, zaprti, zadrti. Intervju. Tednik 7 dni, Maribor.Pavček T.: Utrinki s solin. Esej. Radio Slovenija.Marijan PavčnikKNJIGAPavčnik M.: Teorija prava. 3. razširjena, sprem. in dop. izdaja. GV Založba: Ljubljana,2007, str. 802.88

RAZPRAVE IN ČLANKIPavčnik M.: Constitutional Interpretation. Archiv für Rechts- und Sozialphilosophie– Beiheft 110 (2007), str. 175-189.V skrajšani obliki objavljeno tudi v: IVR Encyclopaedia of Jurisprudence, LegalTheory and Philosophy of Law (www.ivr-enc.info) in v prevodu: Ustavno tumačenje,V: Američka jurisprudencija XX veka. Kartag-Odri A., VukadinovićG. (uredniki). Novi Sad, 2007, str. 177-195.Pavčnik M.: (Ne)etičnost prava, pravnikov in pravoznanstva, v: Podjetje in delo, 23(2007) 6-7, str. 1517-1533.Pavčnik M.: The Rule of Law Argument (Its Elements and Some Open Questionsand Cases). V: Proceedings of the Sixth Conference of the InternationalSociety for the Study of Argumentation. Frans H. van Eemeren, J. AnthonyBlair, Charles A. Willard, Bart Garssen (uredniki). Amsterdam 2007, str.1045-1051.KRAJŠA ČLANKAPavčnik M.: Pokončnost ustavnega sodišča. Pravna praksa, 26 (2007) 22, str. 19.Pavčnik M.: Etika in pravo (uvodnik). Pravna praksa, 26 (2007) 45, str. 3.REFERATI IN PREDAVANJA(Organische) Rechtslücken [(Organic) Gaps in the Law]. Na to témo sem imelpredavanja in referate na mednarodnem simpoziju IRIS (Internationales RechtsimformatikSymposion) 2007 (Salzburg, 23. februarja 2007), na 23. svetovnemkongresu Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo(Kraków, 2. avgusta 2007), na IX. Dies Luby Iurisprudentiae [Smolenice (Slovaška),20. septembra 2007] in na Donnerstag-Seminar (Institut für Rechtsphilosophieund Rechtsinformatik, München, 6. decembra 2007).Rechtliche Grundnorm. Vabljeno predavanje na Pravni fakulteti v Pragi (2. aprila2007).The (In)adequacy of Legal Positivism. Referat na znanstveni konferenci »Law andCulture« (Graz, 17.–19. maja 2007).(Ne)etičnost prava, pravnikov in pravoznanstva. Uvodni referat na okrogli miziEtika in pravo (Dnevi slovenskih pravnikov, Portorož, 12. oktobra 2007).UREDNIŠTVOPravna obzorja. Pavčnik M. (urednik 1994 - ). Cankarjeva založba in GV Založba(od št. 30 dalje). Leta 2007 so izšle štiri knjige (št. 32, 33, 34 in 35).Zbornik znanstvenih razprav. Pavčnik M. (odgovorni urednik). Leta 2007 je izšelletnik LXVII, str. 379.Scientia/Iustitia. Pavčnik M. (urednik). Cankarjeva založba in Uradni list RS (od.št. 8 dalje). Leta 2007 so izšle tri knjige (št. 10, 11 in 12).Janez PeklenikOBJAVLJENA ČLANKA89

Peklenik J.: CIRP International Seminars on Manufacturing Systems - Scopeand Objectives. CIRP Journal of Manufacturing Systems, vol. 36, No. 4, str.287-290.Butala P., Peklenik J.: Štiri desetletja NC programskega sistema EXAPT: Nova priložnostza slovensko industrijo, Orodjarstvo, 2007, str. 91-98.Matija PeterlinZNANSTVENI ČLANKIOkeoma C. M., Lovšin N., Peterlin B. M., Ross S. R.: APOBEC3 inhibits MouseMammary Tumor Virus Replication in vivo. Nature, 2007, 445, str. 927-930.Barborič M., Yik J. H. N., Czudnochowski N., Chen R., Yang Z., Contreras X.,Geyer M., Peterlin B.M., Zhou Q.: Tat competes with HEXIM1 to increasethe active pool of P-TEFb for HIV-1 transcription. Nucleic Acids Res., 35, str.2003-2012.Contreras X., Barboric M., Lenasi T., Peterlin B. M., 2006. HMBA induces HIV-1replication by activating P-TEFb via PI-3K and Akt. PLOS pathogens, 2007,3, str. 1459-1469.Dames S. A., Schenichen A., Schulte A., Barborič M., Peterlin B. M., Grzesiek S.,Geyer M.: Structure of the Cyclin T-biniding domain of Hexim1 reveals themolecular basis for regulation of transcription elongation. Proc. Natl. Acad.Sci. USA, 2006, 104, str. 14312-14317.Oven I., Brdickova I., Kooutek J., Vaupotič T., Narat M., Peterlin B. M.: AIRErecruits P-TEFb for transcriptional elongation of target genes in thymic medullaryepithelial cells. Mol. Cell Biol., 2007, 27, str. 8815-8823.Jiang H., Peterlin B. M.: Differential chromatin looping regulates CD4 expressionin immature thymocytes. Mol. Cell Biol., 2007 November 26; (predhodnaelektr. publikacija).Aguiar R, N., Lovšin A. Tanuri and B. M. Peterlin. VPR.A3A chimera inhibitsHIV replication. J. Biol. Chem., 2007 December 5; (predhodna elektr. publikacija).Raša PircZNANSTVENA ČLANKAPirc R.: Anisotropic static and dynamic nonlinear response of relaxor ferroelectrics.Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 99-110.Pirc R., Blinc R.: Vogel-Fulcher freezing in relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B,Condens. Matter Mater. Phys., 2007, vol. 76, str. 020101-1-020101-3.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)Pirc R., Blinc R., Bobnar V., Gregorović A.: Giant electrostriction in relaxorpolymers: [8 th Russia/CIS/Baltic/Japan Symposium on Ferroelectricity,RCBJSF-8, May 15–19, 2006, Tsukuba]. Ferroelectrics, 2007, vol. 347, str. 7-11.90

OBJAVLJENA POVZETKA ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAHPirc R., Blinc R.: Theory of dynamic freezing in relaxor ferroelectrics. V: ZalarB., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11 th European Meeting onFerroelectricity, September 3–7, 2007, Bled, Slovenia. Programme and book ofabstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 172.Vikhnin V. S., Blinc R., Pirc R.: Mechanisms of giant magnetoelectric effect in ferroelectric-ferromagnetsand in ferroelastic-ferromagnets. V: Zalar B., MaličB., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11 th European Meeting on Ferroelectricity,September 3–7, 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts.Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 220.Jože PirjevecOBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCIPirjevec J.: Vatikanski arhivi. V: Pirjevec J., Pleterski J. (urednika). Problemi demokracijena Slovenskem v letih 1918–1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in8. decembra 2006, (Razprave, 23). Ljubljana: SAZU, 2007, str. 305-316.OBJAVLJENI STROKOVNI PRISPEVEK NA KONFERENCIPirjevec J.: Slovenia: l'immagine di sé. V: Re N. (ur.). La frontiera orientale: conflitti,relazioni, memorie: atti del Convegno internazionale (Ancona, 10 febbraio2007), (Ricerche storiche, 13). Ancona: Forum permanente tra le Associazioniantifasciste e partigiane e gli Istituti di storia delle città adriatiche e ioniche,2007, str. 43-63.ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIPirjevec J.. L'Italia repubblicana e la Jugoslavia comunista. V: Botta F., Garzia I.,Guaragnella P. (uredniki). La questione adriatica e l'allargamento dell'UnioneEuropea. Milano: FrancoAngeli, 2007, str. 45-61.POGLAVJE V KNJIGIPirjevec J.: Genocidna strategija okupatorjev na Slovenskem. V: Stanovnik J., GrčarS., Pirnovar H. (uredniki). Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovemspominu: slovenski zbornik 2007. Ljubljana: GO ZZB NOB Slovenije,2007, str. 91-100.UREDNIŠTVOPirjevec J., Pleterski J. (urednika). Problemi demokracije na Slovenskem v letih1918–1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006, (Razprave,23). Ljubljana: SAZU, 2007. 366 str.Acta Histriae. Pirjevec J. (član uredniškega odbora 2003-). Koper; Milje: Zgodovinskodruštvo za Južno Primorsko = Capodistria; Muggia: Società storicadel Litorale, 1993-.AVTOR DODATNEGA BESEDILALusa S.: La dissoluzione del potere: il partito comunista sloveno ed il processo didemocratizzazione della repubblica. Udine: Kappa Vu, 2007, 363 str.91

Gregorič M.: Koper: Trst večna tekmeca ali Veliki boj za luške tranzitne tovore intransportne poti. Trst: Mladika, 2007. 174 str.Bučar F.: Rojstvo države: izpred praga narodove smrti v lastno državnost. Radovljica:Didakta, 2007. 317 str.Blaž RozmanZNANSTVENI ČLANKIBerlin T., Zandman-Goddard G., Blank M., Matthias T., Pfeiffer S., Weis I., ToubiE., Singh S., Asherson R., Fraser A., Gilburd B., Sapir T., Levy Y., Lukač J.,Rozman B., Kveder T., Shoenfeld Y.: Autoantibodies in nonautoimmune individualsduring infection. Ann. N. Y. Acad. Sci., 2007, letn. 1108 št. XV-XVII,str. 584-593.Božič B., Čučnik S., Kveder T., Rozman B.: Autoimmune reactions after electrooxidationof IgG from healthy persons. Relevance of electric current and antioxidants.Ann. N. Y. Acad.Sci., 2007, letn. 1109, št. XV-XVIII, str.158-166.Gašperšič N., Ambrožič A., Božič B., Majhenc J., Svetina S., Rozman B.: AnnexinA5 binding to giant phospholipid vesicles is differentially affected by anti- β2- glycoprotein I and anti-annexin A5 antibodies. Rheumatology, 2007, letn.46, št.1, str. 81-86.Hočevar A., Rainer S., Rozman B., Zor P., Tomšič M.: Ultrasonographic changesof maior salivary glands in primary Sjoegren's syndrome. Evaluation of a novelscoring system. EJR, 2007, letn. 63, št. 3, str. 379-383.Lakota K., Mrak-Poljšak K., Rozman B., Kveder T., Tomšič M., Sodin-Šemrl S.:Serum amyloid A activation of inflammatory and adhesion molecules in humancoronary artery and umbilical vein endothelial cells. Eur. J. Inflammation.,2007, letn. 5, št. 2, str. 73-81.Nossent J., Čikeš N., Kiss E., Marchesoni A., Nassonova V., Mosca M., OlesinskaM., Pokorny G., Rozman B., Schneider M., Vlachoyiannopoulos PG., SwaakA.: Current causes of death in systemic lupus erythematosus in Europe,2000–2004: relation to disease activity and damage accrual. Lupus, 2007,letn. 16, št. 5, str. 309-317.Sodin-Šemrl S., Rozman B.: β 2-glycoprotein I and its clinical significance: fromgene sequence to protein levels. Autoimmun. Rev., 2007, letn. 6, št. 8, str.547-552.Urbanija J., Tomsič N., Lokar M., Ambrožič A., Čučnik S., Rozman B., KanduserM., Iglič A., Kralj-Iglič V.: Coalescence of phospholipid membranes as apossible origin of anticoagulant effect of serum proteins. Chem. Phys. Lipids,2007, letn. 150, št. 1, str. 49-57.Walker UA., Tyndall A., Czirjak L., Denton C., Farge-Bancel., Kowal-Bielecka O.,Mueller-Ladner U., Bocelli-Tyndall C., Matucci-Cerinic M., Rozman B., ŠipekA. and other Eustar co-authors: Clinical risk assesmentof organ manife-92

stations in systemic sclerosis: a report from the Eular Scleroderma Trials andResearch group database. Ann. Rheum. Dis., 2007, letn. 66, št. 6, str. 754-763.POGLAVJE V ZNANSTVENI MONOGRAFIJIBorut B., Čučnik S., Kvedre T., Rozman B.: Affinity and avidity of autoantibodies.V: Shoenfeld Y., Gershwin ME., Meroni PL (uredniki), Autoantibodies, 2 ndedition, Amsterdam; Elsevier, 2007, str. 21-28.UREDNIŠTVOAnnals of Rheumatic Diseases. Rozman B. (član uredniškega odbora).ORGANIZACIJA ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH SESTANKOV6 th Meeting of the European Forum on antiphospholipid antibodies. 12–13 oktober2007, Ljubljana, Rozman B. (predsednik organizacijskega odbora).Zorko SimčičKNJIGASimčič Z.: Ob žerjavici in ognju. Izbor govorov, pogovorov in esejev. Družina, Ljubljana,2007.ČLANKI IN INTERVJUJISimčič Z.: Pametnim in pogumnim. Družina, 11. marec 2006. Spraševala sta KsenijaHočevar in Lenart Rihar.Simčič Z.: Kultura in politika med slovensko politično emigracijo. Prispevek nasimpoziju Kultura in politika, posvečen spominu dr. Jožeta Pučnika. Institutdr. Jožeta Pučnika, 22. marec 2007.Simčič Z.: Za dosje ´Slovenska zastava in grb´. Ampak, 2007, leto 8, št . 8-9.PREDAVANJA, LITERARNI VEČERISimčič Z.: Ob izidu knjige Skozi razpetosti. Cankarjev dom in Radio Slovenija vKlubu Lily Novy. Pogovarjala sta se dr. Tadeja Krečič Sholten in Vlado Motnikar,16. januar 2007.Simčič Z.: Ozadje knjige Ob žerjavici in ognju. Radio Slovenija, program Ars, 15.marec 2007. Pogovarjal se je Marko Golja.Simčič Z.: Skušnje in skušnjave jezika. Prispevek na posvetu o slovenskem jeziku,ki ga ob vladni resoluciji o jezikovni politiki organizirala Komisija za slovenščinov javnosti pri SAZU, 15. maj 2007.Simčič Z.: Moje tri tržaške dobe. Predavanje ob izidu knjig Rimske zgodbe in Raccontiromani (Mladika, Trst, 2006), Društvo slovenskih izobražencev v Trstu,21. maj 2007.Primož SimonitiKNJIGASimoniti P.: Med humanisti in starimi knjigami. Prispevki k slovenski kulturni zgodovini.(Razprave in eseji 59). Slovenska matica, Ljubljana, 2007, 388 str.93

Uroš SkaleričZNANSTVENI ČLANKIFidler A., Skalerič U., Likar B.: The effect of image content on detail preservationand file size reduction in lossy compression. Dento-Maxillo-Facial Radiol.,2007, letn. 36, str. 387-392.Gašperšič R., Kovačič U., Cör A., Skalerič U.: Expression of TrkA receptor for neurotrophinsin trigeminal neurons innervating the rat gingivomucosal tissue.Neurosci. Lett., 2007, letn. 418, št. 3, str. 253-256.Gašperšič R., Gašpirc B., Grošelj D., Kovač-Kavčič M., Petelin M., Schara R., SkaleričU.: Razlogi in načini kirurškega podaljšanja klinične krone = Surgicalcrown lengthening: methods and indications. Zobozdravstveni vestnik, 2007,letn. 62, št. 1, str. 9-14.Janez SketeljZNANSTVENI ČLANKIPregelj P., Trinkaus M., Zupan D., Trontelj J. J., Sketelj J.: The role of muscle activationpattern and calcineurin in acetylcholinesterase regulation in rat skeletalmuscles. J. Neurosci., 2007, 27, str. 1106-1113.Kovačič U., Tomšič M., Sketelj J., Bajrović F. F.: Collateral sprouting of sensoryaxons after end-to-side nerve coaptation – a longitudinal study in the rat.Exp. Neurol., 2007, 203, str. 358-369.Kovačič U., Cör A., Tomšič M., Žele T., Sketelj J., Bajrović F. F.: Which myelinatedsensory axons sprout into an end-to-side coapted peripheral nerve in the rat?Acta Neurochir. Suppl., 2007, 100, str. 89-91.Zorman P., Kovačič U., Sketelj J., Bajrović F. F.: Ingrowth of sensory axons intoan end-to-side coapted nerve stump after donor nerve crush in the rat. ActaNeurochir. Suppl., 2007, 100, str. 85-87.Slavko SplichalKNJIGASplichal S.: European Post-communist Media Systems. Leicester: Centre for MassCommunication Research, University of Leicester, 2007, 40. str.ZNANSTVENA SESTAVKA V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJISplichal S.: Does History Matter? Grasping the idea of public service mediaat its roots. V: Ferrell Lowe G., Bardoel J. (urednika). From Public ServiceBroadcasting to Public Service Media. Stockholm: Nordicom, 2007, str.237-256.Splichal S.: Teorije javnega mnenja od poznega razsvetljenstva do pozne moderne.V: Splichal S. (ur.). Komunikološka hrestomatija 3, Teorije javnega mnenja,(Knjižna zbirka Javnost). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007, str. IX-LXIV.94

ZNANSTVENA ČLANKASplichal S.: O zgodovinskih sporih in preobratih v teorijah javnega mnenja. Annales,Ser. Hist. Social., 2007, letn. 17, št. 2, str.365-376.Splichal S.: I mezzi d’informazione pubblici al servizio della società civile e dellademocrazia. V: Nissen C. S. (ur.), Farre la differenza. Il servizio pubblicoradiotelevisivo nel panorama mediatico Europeo. Roma: Rai Eri, 2007, str.31-54.PREDGOVORSplichal S. (ur.). Komunikološka hrestomatija 3, Teorije javnega mnenja, (Knjižnazbirka Javnost). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007, str. VII-VIII.Janez StanonikZNANSTVENI ČLANEKStanonik J.: Marcus Antonius, Kappus: A Revolution. V.: Acta Neophilologica 40,1-2, 2007, str. 61-74.Branko StanovnikZNANSTVENI ČLANKIBevk D., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and transformationof methyl 2-(6-hydroxy-2-phenylpyrimidin-4-yl)acetate: simple preparationof pyrimidines with heterocyclic substituents. Helv. Chim. Acta, 2007,vol. 90, no. 9, str. 1737-1744.Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of 2-unsubstituted 2,3,5,6,7,8-hexahydropyrazolo[4,3-d][1,2]diazepinone-8-carboxylates.Heterocycles, 2007,vol. 71, no. 3, str. 657-668.Jakše R., Grošelj U., Soršak G., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of thioaplysinopsinanalogs derived from 5-dimethylaminomethylidene-2-thioxo-1,3-thiazol-4-ones. Heterocycles, 2007, vol. 73, no. 1, str. 743-750.Malavašič Č., Brulc B., Čebašek P., Dahmann G., Heine N., Bevk D., Grošelj U.,Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Combinatorial solution-phase synthesisof (2S,4S)-4-acylamino-5-oxopyrrolidine-2-carboxamides. J. Comb. Chem.,2007, vol. 9, no. 2, str. 219-229.Pezdirc L., Bevk D., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Combinatorialsolution-phase synthesis of alkyl (1S*,2S*,3R*,5R*,6R*)-1-alkyl-3-aryl-6-ben-zoylamino-1-hydroxy-7-oxo-5-phenylhexahydropyrazolo[1,2-a]pyrazole-2-carboxylates. J. Comb. Chem., 2007, vol. 9, no. 4, str. 717-723.Attanasi O. A., Favi G., Filippone P., Golobič A., Perrulli F. R., Stanovnik B., SveteJ.: Regio- and stereoselective one-pot synthesis of unknown oxazoline-fusedpyridazines by 'Michael addition-pyridazine cyclization-oxazoline cyclization'cascade reactions of 4-chloro-1,2-diaza-1,3-butadienes with 3-dimethylaminopropenoates.Synlett, 2007, no. 19, str. 2971-2974.95

Pezdirc L., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Unexpected cleavage ofthe N-N bond in the reactions of 3-pyrazolidinone-1-azomethine imines withHCN. Tetrahedron Lett.. 2007, vol. 48, no. 30, str. 5205-5208.Pezdirc L., Cerkovnik J., Pirc S., Stanovnik B., Svete J.: Stereoselective cycloadditionsof (1Z,4R*,5R*)-1-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethineimines to maleimides. Tetrahedron, 2007, vol. 63,no. 4, str. 991-999.Kralj D., Grošelj U., Meden A., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: A simplesynthesis of 4-(2-aminoethyl)-5-hydroxy-1H-pyrazoles. Tetrahedron, 2007,vol. 63, no. 45, str. 11213-11222.Wagger J., Golič Grdadolnik S., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Chiralsolvating properties of (S)-1-benzyl-6-methylpiperazine-2,5-dione. Tetrahedron:Asymmetry., 2007, vol. 18, no. 4, str. 464-475.Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of spiro[bicyclo[2.2.1]heptane-2,2'-furan]-3-aminesvia stereoselective cycloadditions of trimethylenemethaneto (1S,3EZ,4R)-3-arylimino-1,7,7-trimethylbicyclo[2.2.1]heptan-2-ones. Tetrahedron: Asymmetry, 2007, vol. 18, no. 19, str. 2365-2376.Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Stereoselective[4+2]cycloadditionsof tetrazines to 3-oxo- and 3-arylimino-4'-methylenedihydro-3'H-spiro[bicyclo[2.2.1]heptane-2,2'-furans]. Tetrahedron: Asymmetry, 2007, vol. 18,no. 23, str. 2746-2757.Jakše R., Golič L., Meden A., Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and Transformationof N,N-Dimethylaminomethylidene Derivatives of lndolylglycinesand Some Other Dipeptides. Heterocvcles, 2007, vol 74, , pp. 293-307.Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Enaminones and related compounds in the svnthesisof pvrazoles. V: Modern Approaches to the Svnthesis of O- and N-Heterocycles,Eds. T. S. Kaufman and E. L. Larghi, Research Signpost, Trivandrum,2007, vol. 3, pp. 73-88.VABLJENA PREDAVANJAStanovnik B.: β-Dimethylamino-α,β-didehydro-α-amino acid derivatives and relatedcompounds in the synthesis. Preparation of various heterocyclic systemsincluding natural products: [invited lecture]. V: 10th Ibn Sina internationalconference on pure and applied heterocyclic chemistry, [10th ISIC], Isis hotel,Luxor-Egypt, february 17–20, 2007: abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 17-18.Pezdirc L., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Some novel synthetic applicationsof 1-alkylidene-3-oxopyrazolidin-1-ium-2-ides (alkylidene-3-pyrazolidinone-1-azomethineimines). Invited lecture. V: 8. Tagung Iminiumsalze, 11.–13.September 2007 in Bartholomä/Ostalbkreis, ˝Sport- und BildungszentrumBartholomä˝: ImSaT-8. [S. l.: s. n.], 2007, str. 19-28.Bevk D., Kralj D., Pirc S., Uršič U., Wagger J., Grošelj U., Albreht A., PahovnikD., Šimunek P., Šporar J., Svete J., Stanovnik B.: Enaminone-based synthesis96

of heterocyclic systems. Invited lecture. V: 8. Tagung Iminiumsalze, 11–13.September 2007 in Bartholomä/Ostalbkreis, ˝Sport- und BildungszentrumBartholomä˝: ImSaT-8. [S. l.: s. n.], 2007, str. 59-70.Pirc S., Svete J., Stanovnik B.: Enaminone methodology in the synthesis of someC-3 functionalized tetramic acids: [Blue Danube lecture]. V: 12 th Blue DanubeSymposium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13 th , 2007, Club Tihany Hotel,Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 29.Uršič U., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: New polyfunctional propenoatereagents in the synthesis of heterocyclic systems: [Blue Danube lecture].V: 12 th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13 th ,2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S.l.: s. n.], 2007, str. 34.Stanovnik B.: β-Dimethylamino-α,β-didehydro-α-amino acid derivatives and relatedenaminones in the synthesis. Versatile reagents for preparation of variousheterocyclic systems including natural products: [invited lecture]. V:Petra International Chemistry Conference (PICC) and TransmediterraneanColloquium of Heterocyclic Chemistry (TRAMECH-5): Tafila - Jordan, June25–28, 2007: [Abstract book]. [S. l.: s. n.], 2007, str. [1-3].OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCICopf F., Pišot V., Hribernik M., Ravnik D., Petrešin E., Herman S., Javornik D.,Kranz C., Stanovnik B., Nachtigall W., Braun K., Plavec J., Vengust V., KrambergerS., Pavlovčič V., Faust G., Copf P., Copf F., Gros M., Erhatič Širnik R.,Filippenko V. A., Witte H., Grabow J., Schilling C.: Subchondral compactbone presented as part of a hydro- and thermodynamic system in femoralhead and of a femoral condyle shock absorber. V: Kesel A. B., Zehren D. (urednici).Dritter Bionik Kongress, Bremen, 27.–28. Oktober 2006. Bionik: Patenteaus der Natur: Tagungsberichte. Bremen: Bionik-Innovations-Centrum,cop. 2007, str. 1-10.OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAHWagger J., Golič Grdadolnik S., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: (S)-1-Benzyl-6-methylpiperazine-2,5-dione: a simple cyclodipeptide based chiralsolvating agent. V: Obreza A. (ur.). Abstracts from the 5th Joint Meeting onMedicinal Chemistry, June 17–21, 2007, Portorož, Slovenia (Farmacevtski vestnik,Vol. 58, special issue, june 2007). Ljubljana: Slovensko FarmacevtskoDruštvo, 2007, str. 206.Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of a novel C 2-symmetric(1S)-(+)-camphorquinone derived chiral diamine. V: 12 th Blue Danube Symposiumon Heterocyclic Chemistry, June 10–13 th , 2007, Club Tihany Hotel,Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 77.Kralj D., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of 1,4,5-trisubstitutedpyrazoles. V: 12 th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry,97

June 10–13 th , 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book ofabstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 93.Malavašič Č., Dahmann G., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthesisof (3S,5S)-3-aminopyroglutamic acid based peptidomimetics. V: 12 th BlueDanube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13 th , 2007, Club TihanyHotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007,str. 102.Pezdirc L., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Cycloadditions of (1Z,4R*, 4R*)-1-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethineimines. V: 12 th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June10–13 th , 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts.[S. l.: s. n.], 2007, str. 111.Svete J., Dahmann G., Malavašič Č., Pezdirc L., Stanovnik B.: Combinatorial solution-phasesyntheses of some heterocyclic analogues of peptides. V: 12 th BlueDanube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13 th , 2007, Club TihanyHotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007,str. 126.Wagger J., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of unsaturatedtryprostatin B analogues. V: 12 th Blue Danube Symposium on HeterocyclicChemistry, June 10–13 th , 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDS-HC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 133.PRIROČNIK, SLOVAR, LEKSIKON, ATLAS, ZEMLJEVIDKrbavčič A., Sollner Dolenc M., Stanovnik B., Škrlj M.: Priročnik, Izbrane nevarnekemikalije: splošne oznake, imena, fizikalno-kemijske lastnosti, uporaba, pridobivanje,toksikološki podatki, razvrstitve in označevanje v prometu. Ljubljana:Slovensko farmacevtsko društvo, 2007, 368 str.Franc StrleZNANSTVENI ČLANKICerar D., Avšič-Županc T., Jereb M., Strle F.: Case report: Severe neurological manifestationof Dobrava hantavirus infection. Journal OF Medical Virology,2007, letn. 79, št. 12, str. 1841- 1843.Wormser G. P., Dattwyler R. J., Shapiro E. D., Strle F.: The clinical assessment, treatment,and prevention of Lyme disease, human granulocytic anaplasmosis,and babesiosis: Clinical practice guidelines by the Infectious Diseases Societyof America (letn. 43, str. 1089, 2006). Clinical Infectious Diseases, 2007, letn.45, št. 7, str. 941-941.Wormser G. P., Dattwyler R. J., Shapiro E. D., Strle F.: Concerns regarding theInfectious Diseases Society of America Lyme disease clinical practice guidelines- Reply to Pollock, Donta, Wilson, and Arnez. Clinical Infectious Diseases,2007, letn. 44 št. 8, str. 1137-1139.98

Rojko T., Uršič T., Avšič-Županc T., Strle F.: Seroprevalence of human anaplasmosisin: Century OF Rickettsiology: Emerging, Reemerging Rickettsioses,Molecular Diagnostics, And Emerging Veterinary Rickettsioses, 2006, letn.1078, str. 92-94.Saša SvetinaZNANSTVENI ČLANKIGašperšič N., Ambrožič A., Božič B., Majhenc J., Svetina S., Rozman B.: AnnexinA5 binding to giant phospholipid vesicles is differentially affected by anti-β 2-glycoprotein I and anti-annexin A5 antibodies. Rheumatology, 2007, letn. 46,str. 81-86.Ziherl P., Svetina S.: Flat and sigmoidally curved contact zones in vesicle-vesicleadhesion. Proc. Nat. Acad. Sci. USA, 2007, letn. 104, str. 761-765.Mally M., Majhenc J., Svetina S., Žekš B.: The response of giant phospholipid vesiclesto pore-forming peptide melittin. Biochim. Biophys. Acta - Biomembranes,2007, letn. 1768, str. 1179-1189.Peterlin P., Svetina S., Žekš B.: The prolate-to-oblate shape transition of phospholipidvesicles in response to frequency variation of an AC electric field canbe explained by the dielectric anisotropy of a phospholipid bilayer. J. Phys.Condens. Mat., 2007, letn. 19, str. 1-17.Zemljič Jokhadar Š., Žnidarčič T., Svetina S., Batista U.: The effect of substrate andadsorbed proteins on adhesion, growth and shape of CaCo-2 cells. Cell Biol.Int., 2007, letn. 31, str. 1097-1108.Svetina S.: Question 7: The vesicle world: The emergence of cellular life can berelated to properties specific to vesicles. Orig. Life Evol. Biosph., 2007, letn. 37,str. 445-448.Božič B., Svetina S.: Vesicle self-reproduction: The involvement of membrane hydraulicand solute permeabilities. Eur. Phys. J. E Soft Matter, 2007, letn. 24,str. 79-90.STROKOVNI ČLANEKSvetina S.: Letno število diplomantov medicine in načrtovanje vpisa na Medicinskofakulteto v Ljubljani. Zdravstveni Vestnik, 2007, letn. 76, str. 835-838.Tomaž ŠalamunKNJIGE:Šalamun T.: Sinji stolp, Beletrina, Ljubljana, 2007.Šalamun T.: Arkhilokhosszal a Kikládokon,Válogatott versek (2001–2007) (Z Arhilohompo Kikladih). Prevod Lukács Zsolt, Nápkut, Kiadó, Budimpešta,2007.Šalamun T.: Wink an die Sphinx, (Opozorilo sfingi). Prevod Fabjan Hafner, DaedalusVerlag, Münster, Nemčija, 2007.99

REVIJALNE OBJAVE PESMIŠalamun T.: Shortage of the Renaissance, Soul in God, Pinche perro!, Persia, If Here,Poem Written Under the Influence of the Wells, My Brides are of Gobelin, PessoaCursing Whitman, I Ask Myself if Ficko Knows Cold Too, I wouldn't Husk theConcert to My Dream. Sodobnost International, Ljubljana, december 2006.Šalamun T.: The Faith, I'm not Used to It, Lieutenant. Blatt. (3), vol. 2, Praga,2007.Šalamun T.: Alojz Wagner, Theseus Vomits Blood. Arc Poetry Magazine, Kanada,2006.Šalamun T.: Pinche perro!, D. H. Lawrence. Bird Dog, ZDA, 2006.Šalamun T.: Mure dritte, Murn, Pampa, Sierra, Noč s punco, O hiški za noč, Opižami, Obisk hudiča in njegovega kolega v obliki Branislava, Oče in sin, Očikrastače, Posledice in stališče Biblije, Pravica slona, Prižiganje Alisoninega avtomobila,Poetikon, 2. letnik, str. 7-10, Velenje, 2006.Šalamun T.: Azra, kjer živiš, kje spiš, Dallas, Dirka, Grebljica je tristezza, Iz čistegaplakata, Je strmel, Ječati z bolečino kot plunka, Kralj, Nekdo z modrim česnom,Ptič-pes, Sculls & Bones, Zvestobo paši. Poetikon, 3. letnik, str. 13-14, Velenje,2007.Šalamun T.: Luči ugašajo, Zginiti v pravljici, prebosti si noge, Cesar je nalezljiv, Kip,To bomo mirno pogoltnili, Pizzuti Restaurant, Vzel kariolo, Davno. Literatura,193–194, Ljubljana, 2007.Šalamun T.: Prah, Hotel Nutibara, Ratatouille na Union Squaru, QQQQ, Pripovedtrgovca z belim jezikom, Dallas, Ura tiktaka, Vosek, Dihata tu, 25. maja zvečer,derviši, Oblič je zelena koprena v stavbi, Medellin, Pesem za Erica Swensona.Nova Revija, 300, Ljubljana, 2007.Šalamun T.: Obešanje na drog, Ovinek čez Delaware, Pesem kako brati Šalamuna,Mandelštam dixit, Mrtvaki so slonom prekopirali rože, Zukiči, Svetli vzoripodirajo šotore in njihove količke, Moja individualna parking garaža, Capodistria,Rimska noč. Dialogi, str. 5-6, Maribor, 2007.Šalamun T.: Serial killer, Rex, Citati, Ti, Smrt leta 1920, Zadel me je, Squirrel Hill.Apokalipsa, Ljubljana, 2007.Šalamun T.: Skrito kolo Katarine Sienske, The Hidden Wheel of Catherine of Siena.Black Warior Review, vol. 34 num. 1, str. 28-29, ZDA, 2007.Šalamun T.: New York – Montreal Train, 24 January, 1974. Circumference, ZDA,2007.Šalamun T.: The Linden Tree, Pessoa Scolding Whitman, Arm Out and Point theWay. Conjunction, ZDA, 2007.Šalamun T.: Mati in smrt, Mother and Death, Dokler te noč ne zastekli, Until theNight Glazes You. Crazy Horse, num. 72, ZDA, 2007.Šalamun T.: The King Likes the Sun. Denver Quarterly, vol. 41, num. 4, ZDA,2007.100

Šalamun T.: Offspring and the Baptism, Field, # 76, ZDA, 2007.Šalamun T.: Coat of Arm, Fiery Chariot, Jacket, ZDA, 2007.Šalamun T.: The Kid from Harkov, Mills, Paleochora, Washing in Gold, Garik! Garik!The Creoss is Andrej's!. The Modern Review, (III.), 1, Kanada, 2007.Šalamun T.: Language, Porta di Leone, Vases. New Ohio Review, 2, ZDA, 2007.Šalamun T.: Persia. The New Republic, ZDA, 2007.Šalamun T.: The Man I Respected, Scarlet Toga. Poetry Review, vol. 97, 2, VelikaBritanija, 2007.Šalamun T.: The West. Turnrow, ZDA, 2007.Šalamun T.: The Man I Respected, Ploughshares, vol. 32, num. 4, ZDA,2006–2007.Šalamun T.: Birth, Dog, Green Catastrophe in Trieste, 1910, Pleiades, vol. 27, num.2, ZDA, 2007.Šalamun T.: Poljub čez ocean, The Kiss Across the Ocean, Svet, Dotik, Benetke, TheWorld, The Touch, Venice, Mehur, Bubble, Poznate tega plemenitega gospoda,Do You Know This Noble Sir, Kdo praši, Who is Raising the Dust. Calque, (1),ZDA, january 2007.Šalamun T.: Arrival of the Sun and the Sunset, The Sun, Dates. Conduit, 18, ZDA,2007.Šalamun T.: Copper Dove, Fedor, Kestrel, Buzzard, Hawk, Falcon, Buzzard,Leonardo's Horse, Death. Melancholia's Tremulous Dreadlocks, #2, ZDA,2007.Šalamun T.: My Little Head, My Darling, I love you, Hard Core, Hafiz's Tomb, Epitaph.Seconds, a virtual treasury of verse, 6, ZDA, 2007.Šalamun T.: Mangalia. Goodfoot, 7, ZDA, 2007.Šalamun T.: I'm not Use to It, Lieutenant, I'm not Used to It, Manna, All of You, TheRight of the Elephant's Bone, In the Back on Palm Sunday the Sea Laps at theLigurian Coast. Parthenon West Review, (5), ZDA, 2007.Šalamun T.: Sardines, Moro, Virgil. Colorado Review, ZDA, 2007.Šalamun T.: The History of Light is Orange, Epitaph, Better Drunk than Old. Forklift,Ohio, issue 17, ZDA, 2007.Šalamun T.: Zebra's Body. Handsome, ZDA, 2007.Šalamun T.: Gift. Salmagundi, nos. 155-156, ZDA, 2007.Šalamun T.: Chariot of Fire, The Curator in Nantes, There is Only One More Welt,Pharaohs and Kings, Kassel, Paris. Octopus Magazine, 8, ZDA, 2007.Šalamun T.: Gods, Silent Acoustic Kisses, There Will Be Spring, He Who Will Stare,I am a Prophet. Glitter Pony, ZDA, 2007.Šalamun T.: Lindos, Confrontation, no. 98/99, 2007, ZDA.Šalamun T.: Ljubljana, Népdal. Partium, Madžarska, 2007.Šalamun T.: Dolazak u Saint-Nazaire, Mana, Ovce, Obala barbara, Siguran sam uravnini, Pismo Artaudu, Camus, Rat, Grčka, Fedor, Grablje, Emigracija, Lilja-101

ni, Šape, Atlanta, Posjet biografima, Kupola, Poesia Vertical, Trst, Aleksandrija,Saint-Nazaire. Quorum, godina XXIII, br. 1, Zagreb, 2007.Šalamun T.: The Sword, Time, Azure, Lick my Hand, How the Little Dogs Play.Now Culture, 3, ZDA, 2007.BRANJA IN PREDSTAVITVEŠalamun T.: University of Vermont. Montpellier, ZDA, 2. januar 2007.Šalamun T.: KGB. New York, 12. februar 2007.Šalamun T.: Speak Easy (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zavackim inBrianom Henryjem). New York, 4. marec 2007.Šalamun T.: University of Massachusetts (skupaj z Alešem Debeljakom, AndrewemZawackim in Brianom Henryjem). Amherst, Massachusetts, 5. marec 2007.Šalamun T.: Columbia University (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zawackimin Brianom Henryjem). New York, 6. marec 2007.Šalamun T.: Vassar College (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zawackimin Brianom Henryjem). Poughkeepsie, New York, 7. in 8. marec 2007.Šalamun T.: Leipzig. Knjižni sejem (branje slovenskih avtorjev izdanih pri Suhrkampu,skupaj z Alešem Štegrom, Slavojem Žižkom in Mladenom Dolarjem),24. marec 2007.Šalamun T.: Brown University. Providence, Rhode Island, 4. april 2007.Šalamun T.: Münster (ob Evropski nagradi za poezijo, skupaj s Fabjanom Hafnerjem),6. maj 2007.Šalamun T.: NUK (branje in pogovor z Gorazdom Kocijančičem). Ljubljana, 16.maj 2007.Šalamun T.: Menza pri koritu (skupaj z Josipom Ostijem). Metelkova, Ljubljana,28. maj 2007.Šalamun T.: Teatro No'hma. Milano, 20. junij 2007.Šalamun T.: Babel, Festival di letteratura e traduzione (skupaj z Darjo Betocchi).Bellinzona, Švica, 20–23 september 2007.Šalamun T.: King's Lynn Poetry Festival. King's Lynn, Velika Britanija, 27. september–1.oktober 2007.Šalamun T.: Europalia (video kot del razstave, predstavnik Slovenije ob 50. obletniciEvropske unije). Brusel 3.– 4. oktober 2007.Šalamun T.: University of Iowa, Iowa (Paul Engel Memorial Reading ob 40. obletniciInternational Writing Programa). ZDA, 7.–18. oktober 2007.Šalamun T.: University of Montana. Missoula, Montana, 20. oktober 2007.Šalamun T.: Jaime Sabines, Festival Internacional de Letras. San Cristobal de lasCasas, Mehika, 12.–18. november 2007.Šalamun T.: Kašča. (Branje in pogovor z Mileno Miklavčič). Škofja Loka, 18. december2007.102

Alenka ŠelihZNANSTVENA KNJIGAAmbrož M., Bavcon L., Bele I., Bošnjak M, Filipčič K., Jager M., Jakulin V., KorošecD., Mozetič P., Peršak N., Petrovec D., Selinšek L., Šelih A., Završnik A.,Zgaga S.: Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava. 1. natis. Ljubljana:Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2007, 503 str.ZNANSTVENA ČLANKAŠelih A.: Etika in (kazenskopravna) represija. Podjetje in delo, str. 1542-1552.Šelih A.: Splošne usmeritve kriminalitetne politike v Evropi in Sloveniji. Podjetjein delo, str. 1590-1602.KRATKI ZNANSTVENI PRISPEVEKŠelih A.: Kazensko pravo kot zakonsko pravo. PP, Prav. praksa (Ljublana), 29. november2007, leto 26, št. 46, pril. str. II-V.ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIŠelih A.: Projekt Pozabljena polovica. V: Šelih A., Antić M. G., Puhar A., Rener T.Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izdaja. Ljubljana: Tuma: SAZU,2007, str. 9-20.Šelih A.: Kazenske sankcije in morebitne spremembe. V: Ambrož M., Bavcon L.,Bele I., Bošnjak M., Filipčič K., Jager M., Jakulin V., Korošec D., Mozetič P.,Peršak N., Petrovec D., Selinšek L., Šelih A.: Završnik A., Zgaga S.: Sodobneusmeritve kazenskega materialnega prava. 1. natis. Ljubljana: Inštitut za kriminologijopri Pravni fakulteti, 2007, str. 261-271.STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIŠelih A.: Bučić V.: Elza Obereigner-Kastl (1884–1973): portretna miniaturistka. V:Šelih A., Antić M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice).Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave,22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 197-201, portret.Šelih A.: Zdenka Brejc-Perne (1908–1964): odvetnica in pokončna ženska. V:Šelih A., Antić M. G., Puhar A. (ur.), Rener T., Šuklje R., Verginella M.(urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem,(Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 453-456,portret.Šelih A.: Zdenka Adamič (1910–1997): ena prvih doktoric prava. V: Šelih A., AntićM. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena polovica:portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd.Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 471-473, portret.Šelih A.: Majda Strobl (1920–1997): prva univerzitetna profesorica prava. V: ŠelihA., Antić M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljenapolovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave,22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 577-580, portret.103

Šelih A.: Otrokove pravice kot del človekovih pravic v Sloveniji. V: KornhauserP.: Zagotovimo našim otrokom mladost brez telesnega kaznovanja. Ljubljana:Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2007, str. 105-109.PREDGOVOR, SPREMNA BESEDAŠelih A.: Predgovor. V: Šelih A., Antić M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., VerginellaM. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja naSlovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 5-8.Alojz ŠerceljZNANSTVENI ČLANEKZupančič M., Žagar V., Culiberg M., Šercelj A.: Syntaxonomic problems of Pinusmugo scrub on peat bog = Sintaksonomski problemi barjanskega ruševja.Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovnevede, 2007, 48, 2, str. 269-306.STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJICuliberg M., Šercelj A.: Gozdovi v Sloveniji po ledeni dobi: o gozdu. V: Batič F.,Tome S., Božič I. A., Culiberg M., Sivec I., Trilar T.: Skrivnosti gozda. Ljubljana:Prirodoslovni muzej Slovenije, 2007, 2007, str. 35-40.Biba TeržanZNANSTVENI ČLANKIHänsel B., Teržan B., Mihovilić K.: Radiokarbonski datumi ranog i srednjeg brončanogdoba u Istri. Histria Archaeologica 36, 2005 (Pula 2007) str. 5-46.Teržan B., Črešnar M., Mušič B.: Pivola – gomilno grobišče. Varstvo spomenikov43, 2007, str. 150-160.Hänsel B., Teržan B., Mihovilić K.: Radiokarbondaten zur älteren und mittlerenBronzezeit Istriens. Praehisorische Zeitschrift 82, 2007, str. 22-50.OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCIHänsel B., Mihovilić K., Teržan B.: Gräber am Tor. Zur Architektur eines repräsentativenZugangs in eine protourbane Siedlung der älteren BronzezeitIstriens. V: Gediga B., Piotrowski W. (urednika), Architektura i budownictwoepoki brązu i wczesnych okresów epoki żelaza, Problemy rekonstrukcji. Polskaakademia nauk – Oddział we Wrocławiu, Prace Komisji Archeologicznej16 (Biskupin-Wrocław 2006) str. 69-90.Teržan B.: Cultural connections between Caput Adriae and the Aegean in the latebronze and early iron age. V: Galanaki I., Tomas H., Galanakis Y., Laffineur R.(uredniki), Between the Aegean and Baltic Seas: Prehistory across borders :Proceedingsof the International Conference Bronze and Early Iron Age Interconnectionsand Contemporary Developments between the Aegean and the Regions ofthe Balkan Peninsula, Central and Northern Europe, University of Zagreb, 11–14April 2005. Aegaeum 27 (Liège-Austin 2007) str. 157-165, XXXIV-XXXVII.104

SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJITeržan B.: Pripoved situlske umetnosti z Magdalenske gore pri Šmarju. V: MüllerJ. (ur.). Šmarska knjiga: jubilejna monografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju(Šmarje-Sap 2007) str. 81-90.SAMOSTOJNI STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJITeržan B., Hellmuth A.: Le amazzoni, donne-arcieri e principesse della steppa. V:Bonora G. L., Marzatico F. (urednika). Ori dei cavalieri delle steppe: collezionidai musei dell'Ucraina (Milano 2007) str. 154-167.UREDNIŠTVOArheološki vestnik (Teržan B. - član uredniškega odbora 1993-). Ljubljana: Slovenskaakademija znanosti in umetnosti.Katalogi in monografije (Teržan B. -član uredniškega odbora 2000-). Ljubljana:Narodni muzej.POSVEČENA JI KNJIGABlečić M., Črešnar M., Hänsel B., Hellmuth A., Kaiser E., Metzner-Nebelsick C.(uredniki), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan , Situla 44 ( Ljubljana2007) VII, 902 str.Miha TišlerZNANSTVENI ČLANEKTišler M.: Razvoj slovenskega kemijskega izrazja. Acta Chimica Slovenica, 2007,vol. 54, str. 216-224.POGLAVJE V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJITišler M.: Some Ethical Issues in Chemistry. Poglavje v knjigi: On Cultivating Faithand Science. Reflections on Two Key Topics of Modern Ethics. Juhant J.,Žalec B. (urednika). LIT Verlag, 2007, Berlin/Münster, str. 195-202.PREDAVANJETišler M.: Načrtovanje sintez. Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri nadvorcu Zemono pri Vipavi, 29. november 2007.Miha TomaževičZNANSTVENI ČLANKITomaževič M., Lutman M.: Heritage masonry buildings in urban settlements andthe requirements of Eurocodes: the experience of Slovenia. International journalof architectural heritage, 2007, vol. nr. 1, str. 108-130.Trajkovski S., Quincy, M. A., Tomaževič, M., Brzev, S.: Dynamic analysis of masonrybuildings with two-level sliding isolation system. European earthquakeengineering, 2007, vol. 21, nr. 2, str. 3-14.Tomaževič M.: Damage as a measure for earthquake-resistant design of masonrystructures: Slovenian experience. Canadian journal of civil engineering, 2007,vol. 34 nr. 11, str. 1403-1412.105

GOSTUJOČI PROFESORTomaževič M.: Historical masonry buildings in seismic areas. Master course onstructural problems of monuments and historical buildings. Università deglistudi di Padova, Dipartimento di construzioni e trasporti, maj 2007.VABLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI BREZ NATISATomaževič M.: Heritage masonry buildings and earthquakes: what did we learnin 30 years: Konferenca L`Architettura Fortificata in Friuli dopo il sisma del1976, Venzone, 16. februar 2007. Consorzio per la salvaguardia dei castellistorici del Friuli-Venezia Giulia, Udine, 2007.STROKOVNO PREDAVANJETomaževič M.: Evrokoda 6 in 8: projektiranje zidanih konstrukcij na potresnih območjih.Izobraževalni tečaj o Evrokodih, Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana,Maribor, maj in november 2007.Jože ToporišičKNJIGEToporišič J.: Jezikovni pogovori iz Sedem dni. – Založba Pivec, Maribor, 2007, 355str.Toporišič J.: Razprave – Dissertationes. Razred za filološke in literarne vede SAZU.Ljubljana, 2007, 357 str. Uredil.Toporišič J.: Slovenski pravopis. 3. natis. – Ljubljana, 2007.RAZPRAVIToporišič J.: Jezikoslovni in slovnični teoremi Jožeta Toporišiča. – Razvoj slovenskegastrokovnega jezika. Obdobja 24 - Metode in zvrsti, Ljubljana 2007, str.401-413.Toporišič J.: V spomin njegove 80-letnice je izšla 1.–2. štev. Slavistične revije, 442str.Jože TronteljZNANSTVENI ČLANKIPregelj P., Trinkaus M., Zupan D., Trontelj J., Sketelj J.: The role of muscle activationpattern and calcineurin in acetylcholinesterase regulation in rat skeletalmuscles. J. Neurosci., 2007, letn. 27, št. 5, str. 1106-1113.Trontelj J.: Utesnitvene in kompresijske nevropatije. Sanitas Labor, 2007, letn. 6,št. 1, str. 47-65.Trontelj J.: O etičnih težavah raziskav na človeških zarodkih. Isis, 2007, letn. 16,št. 4, str. 44-45.Trontelj J.: Zdravnikovo odločanje ob terminalni bolezni (1). Isis, 2007, letn. 16,št. 7, str. 24-28.Trontelj J.: Etični pogledi na razmerje med zasebnim in javnim zdravstvom. (16.posvetovanje Medicina in pravo: Nova zakonodaja. Varovanje zaupnih po-106

datkov v medicini. Zdravilstvo. Maribor, 23. marec 2007). Isis, 2007, letn. 16št. 5, str. 28-30.Trontelj J., Sketelj J., Strle F., Kraigher A.: Odprava obveznega cepljenja proti nalezljivimboleznim: neprimerna in nevarna sporočila javnosti? Isis, 2007; št.16, št. 10, 52-53.POGLAVJI V KNJIGAHTrontelj J.: Respect for human dignity in biomedical research. V: Juhant J., ŽalecB. (editors). On cultivating faith and science. Reflections on two key topics ofmodern ethics. Lit Verlag Dr. W. Hopf, Berlin, New Brunswick (USA) andLondon (UK), 2007, str. 185-193.Trontelj J.: Bioetika, raziskovanje na človeku in nevarnost zlorabe. V: Genialnaprihodnost: genetika, determinizem in svoboda. Zbornik prispevkov posveta.Ljubljana, 4. in 5. oktober 2007. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo,Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007, str. 190-199.OBJAVE V POLJUDNEM TISKUTrontelj J., Sketelj J., Strle F., Kraigher A.: Odprava obveznega cepljenja proti nalezljivimboleznim: neprimerna in nevarna sporočila javnosti? Delo, Sobotnapriloga, 8. september 2007, letn. 49, št. 207, str. 5.Sketelj J., Trontelj J.: Temna stran igralništva. Delo-Sobotna priloga, 22. december2007, letn. 49, št. 295, str. 39.Trontelj J.: Spreminjanje zakona bi bila politična sramota. Delo, Sobotna priloga,29. december, letn. 49, št. 299, str. 39.Drago TršarSAMOSTOJNA RAZSTAVATršar D.: Razstava malih bronastih in keramičnih skulptur. Avla poslovnega centraMercator, Ljubljana 2007.SKUPINSKE RAZSTAVEViški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana 2007.Obrazne strukture. Galerija ZDSLU, Ljubljana, 2007.Arte Slovena Contemporanea. Gorica, Italija, 2007.Vito TurkZNANSTVENI ČLANKIGregorc U., Ivanova S., Thomas M., Guccione E., Glaunsinger B., Javier R., TurkV., Banks L., Turk B.: Cleavage of MAGI-1, a tight junction PDZ protein, bycaspases is an important step for cell-cell detachment in apoptosis. Apoptosis,2007, vol. 12, no. 2, str. 343-354.Dolenc I., Pain R. H., Turk V.: Presence of the propeptide on recombinant lysosomaldipeptidase controls both activation and dimerization. Biol. Chem.,2007, vol. 388, str. 47-51.107

Stoka V., Turk V., Turk B.: Lysosomal cysteine cathepsins : signaling pathways inapoptosis : minireview. Biol. Chem., 2007, vol. 388, str. 555-560.Ivanova S., Repnik U., Banks L., Turk V., Turk B.: Cellular localization of MAGI-1caspase cleavage products and their role in apoptosis. Biol. Chem., 2007, vol.388, str. 1195-1198.Vasiljeva O., Reinheckel T., Peters C., Turk D., Turk V., Turk B.: Emerging rolesof cysteine cathepsins in disease and their potential as drug targets. Curr.Pharm. Des., 2007, vol. 13, no. 3, str. 385-401.Bojič Lea, Petelin A., Stoka V., Reinheckel T., Peters C., Turk V., Turk B.: Cysteinecathepsins are not involved in Fas/CD95 signalling in primary skin fibroblasts.FEBS Lett., 2007, vol. 581, str. 5185-5190.Caglič D., Rozman Pungerčar J., Pejler G., Turk V., Turk B.: Glycosaminoglycansfacilitate procathepsin B activation through disruption of propeptide-matureenzyme interactions. J. Biol. Chem., 2007, issue 45, vol. 282, str.33076-33084.Novinec M., Grass R. N., Stark W. J., Turk V., Baici A., Lenarčič B.: Interactionbetween human cathepsins K, L, and S, Mechanism of elastinolysis and inhibitionby macromolecular inhibitors. J. Biol. Chem., 2007, vol. 282, no. 11,str. 7893-78902.Stoka V., Turk V., Bredesen D. E.: Differential regulation of Smac/DIABLO. Neuromol.Med., 2007, vol. 9, no. 3, str. 255-263.VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCITurk V.: The lysosomal and proteasomal pathways in antigen presentation, predavanjein predsednik simpozija Ubiquitin-Proteasome System, 19 th Federationof Asian and Oceanian Biochemists and Molecular Biologists (FAOBMB)Seul Conference-Science and technology for the integration of life, Seoul,Koreja, 26.–30. maj 2007.VABLJENA PREDAVANJA NA TUJIH UNIVERZAHTurk V.: Human Cysteine Cathepsins and Their Inhibitors Cystatins : StructuralAspects and Biological Implications, School of Biological Sciences, Seoul NationalUniversity, Seoul, Koreja, 28. maj 2007.Turk V.: Cathepsins and Cystatins: from Struture to Biology and Diseases, Institutefor Enzyme Research, Tokushima University, 31. maj 2007.Turk V.: Cathepsins in apoptosis: Structure and Biological Role, Tokushima BunriUniversity, Tokushima, Japonska, 1. junij 2007.Turk V.: Cysteine Cathepsins and Cystatins: Structural and Biological Aspects, NagoyaCity University Medical School, Nagoja, Japonska, 4. junij 2007.Anton VratušaZNANSTVENI ČLANKIVratuša A.: Anton Trstenjak o manjšinskem vprašanju. Anton Trstenjak 1906–1996.108

Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti.SAZU. Razred za zgodovinske in družbene vede. Razprave 21. Ljubljana,2007 str. 65-76.Vratuša A.: Sodelovanje Narodno-osvobodilnega gibanja Slovenije in Severne Italijev II. svetovni vojni in Osimski sporazumi. Osimska meja. Založba Annales.Koper, 2006, str. 25-31.Vratuša A.: Z dr. Jožefom Smejem od Kančevec do Petanjec. V: Sobočan D. Ob85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Murska Sobota, 2007, str.740-742.Vratuša A.: Slovensko-italijanski odnosi pod pritiskom selektivnega zgodovinskegaspomina. Narodno-osvobodilni boj v slovenskem narodnem spominu.Slovenski zbornik 2007. Ljubljana, maj 2007, str. 135-141.Vratuša A.: Mesto sezonstva in izseljenstva v raziskovalnem programu Ustanovedr. Šiftarjeva fundacija. Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Petanjci,2007, str. 76-82.Vratuša A.: Zborniku na pot. Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Petanjci,2007, str. 3-18.UREDNIKZbornik Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Izdala Ustanova dr. Šiftarjevafundacija. Petanjci 2007, 120 str.Saša VugaKNJIGIVuga S.: Delanje romana, Izpiski s koledarja. Spremna beseda dr. Helga Glušič.Celjska Mohorjeva družba, 2007.Vuga S.: Kobariško zrcalo. Romaneskni triptih. Spremna beseda dr. Taras Kermauner. Slovenska matica, 2007.IZVEDBI RADIJSKE IGREVuga S.: Abelkajn. Režija prof. Aleš Jan, glavna vloga Ivo Ban. Radio Slovenija.Vuga S.: Abelkajn. Režija prof. Vladimir Jurc, glavna vloga Bine Matoh. Radio Trst(slovenski program).OBJAVAVuga S.: Satirikon (odlomek iz knjige Delanje romana). Revija Sodobnost, Literarnadelavnica.INTERVJUVuga S.: Čoln slovenščine pluje, kot bi za krmilom stal pijan mornar. SpraševalaMirjam Drev. Delo – Književni listi,DRUGOVuga S.: Nastopi po Sloveniji, predstavitve knjig v živo in prek radijskih postaj,obletnice, slavnostni govori (na primer na Kogojevih dnevih avgusta v Kanalu)itn.109

Franc ZadravecKNJIGAZadravec F.: Miško Kranjec . 1908–1983. Monografija. Prešernova družba, 2007.188 str.ŠTUDIJAZadravec F.: Pogled na romana: Volčje noči (1996) Vlada Žabota in Prikrita harmonija(2001) Katarine Marinčič. Slavistična revija, 2007.Ciril ZlobecIZVIRNA POEZIJAZlobec C.: Pesmi (miniaturka). Književna zadruga, Ljubljana, 2007, 127 str.Zlobec C.: Pozna elegija, Samo še zgodba, Partizansko tihožitje, Bili ste neustavljivapot. Zbornik Partizanski kurirji v pesmi, uredil in izbral Albin Barle, DruštvoDomicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana, 2007.VEČJI ČLANKI IN ESEJIZlobec C.: Slavko Mihalič (1928–2007). Delo, Ljubljana, 13. februar 2007, str. 35.Zlobec C.: Živeti mejo - heretično razmišljanje. Zbornik Slavističnega društva Slovenije,Ljubljana, 2007, str. 13-16 .Zlobec C.: Jezik – naša eksistencialna identiteta (subjektivna skica za naše skupnorazmišljanje). Prispevek na Posvetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana,2007.Zlobec C.: Suhyjev hommage očetu – Suhy's Hommage to his Father. Likovna monografijaBranko Suhy: V čast mojemu očetu. Inštitut za likovno umetnost,Ljubljana, 2007, str. 24-28.Zlobec C.: Aspettative e realtà-i conti con il futuro. Il Piccolo – Europa, Trst, 20.december 2007, str. VIII.Zlobec C.: Pesnik Tone Pavček , častni občan Ljubljane. Revija Ljubljana, št. 5., maj2007, str. 15.VELIKI INTERVJUJIIntervju o ljubezni, Ciril Zlobec : Ljubezen dvoedina, spraševalka Petra Grujič, revijaObrazi, 1. februar 2007, str. 42-44.Ciril Zlobec : Antifašist in nacionalist, Ciril Zlobec je človek paradoksov. SpraševalecErvin Hladnik-Milharčič, Dnevnikov objektiv, Ljubljana, 21. april 2007,str. 10-12.Zlobec C.: Ljubezen je neprestano približevanje in oddaljevanje. Spraševalka SonjaVotolen, Naša žena, Ljubljana, avgust 2007, str. 22-23.Zlobec C.: Zmag ne slavim, poražen se ne vdam. Spraševalka Melita ForstneričHajnšek, Večer, priloga Sobota, Maribor, 29. december 2007, str. 42-44.Robert ZorecZNANSTVENI ČLANKI110

Potokar M., Kreft M., Li L., Andersson D., Chowdhury H. H., Pangršič T., PeknyM., Zorec R.: Cytoskeleton and Vesicle Mobility in Astrocytes Traffic, 2007,letn. 8, str 12-20.Rupnik M., Kreft M., Nothias F., Grilc S., Kocmur-Bobanović L., Johannes L., HenryJ.-P., Kiauta T., Vernier P., Darchen F., Zorec R.: Differential distibutionand role of Rab3A and Rab3B in Secretory Activity of Rat Melanotrophs Am.J. Cell Physiol., 2007, letn. 292, str. 98-105.Vardjan N., Stenovec M, Jorgačevski J., Kreft M, Zorec R.: Sub-nanometer fusionpore openings at rest in lactotrophs. J. Neurosci, 2007, letn. 27, št.17, str.4737-4746.Vardjan N., Stenovec M., Jorgačevski J, Kreft M., Zorec R.: Elementary propertiesof resting fusion/Fusion pore gating of peptidergic vesicles. J. Physiol., 2007,585.3, str. 655-661.Šolmajer T., Stenovec M., Perdih A., Vardjan N., Kreft M., Zorec R.: Distinct labelingof fusion events in rat lactotrophs by FM 1-43 and FM 4-64 is associatedwith conformational differences Acta Physiol., 2007, letn. 191., št.1, str.35-42.Pangršič T., Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Fabbretti E., Nistri A., PryazhnikovE., Khiroug K., Giniatullin R., Zorec R.: Exocytotic release of ATP fromcultured astrocytes. J. Biol. Chem., 2007. letn. 282, str. 28749-28758.Gabrijel M., Kreft M., Zorec R.: Method for determining the quantity and qualityof hybridomas as well as the use of hybridomas of suitable quality EuropeanPatent Application (PCT/EP2007/059296), 2007.Stenovec M., Kreft M., Grilc S., Potokar M., Kreft E., Pangršič T., Zorec R.: Ca2+dependentmobility of vesicles capturing anti-VGLUT1 antibodies. Exp. CellRes., 2007, letn. 313, str. 3809-3818. doi:10.1016/j.yexcr.2007.08.020Kreft M., Stenovec M., Potokar M., Zorec R.: Cell physiology applications of laserscanning confocal microscopy. In: Image Analysis in Medicinal Microscopyand Pathology, 2007: Editors: Hai-Shan Wu and Andrew J. Einstein pp 1-14.Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Erdani Kreft M., Zorec R.: Stimulation inhibitsthe mobility of recycling peptidergic vesicles in astrocytes Glia, 2007, letn. 56,str. 135-144.Zinka ZorkoZNANSTVENI ČLANEKZorko Z.: Glasoslovje v kozjansko-bizeljskem narečju (Lesično, Pišece, Kapele).Razprave Razreda za filološke in literarne vede - Slovenska akademija znanostiin umetnosti, 2007, 20, str. 325-336.POLJUDNI ČLANEKZorko Z.: Brez pravic: štajerski Slovenci v Avstriji - jezikovne in kulturne razmere.Mohorjev koledar, 2008, str. 88-95.111

OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCIZorko Z.: Dialektizmi v poeziji Štefana Modrinjaka iz Središča ob Dravi(1774–1827). V: Gadányi K. (ur.). VIII. nemzetközi szlavisztikai napok, 2006.május 26–27, (Studia Slavica Savariensia, 1/2, 2007). Szombathely: BerzsenyiDániel Főiskola, 2007, str. 396-415.OBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCIZorko Z.: Prepletanje prleškega narečja in kajkavščine v govorih Razkrižja inŠtrigove. V: Giljanović S. (ur.), Cossutta R., Filipi G. (uredniki). Mednarodniznanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 3, Koper, 25.–26. maj 2007:[program in povzetki = programma e riassunti = programme and abstracts],(Glasnik ZRS Koper, letn. 12, leto 2007, št. 3). Koper: Univerza, ZRS, 2007,str. 15.Zorko Z.: Stavbarsko izrazje v koroškem remšniškem podnarečju. V: Jesenšek M.(ur.). Mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika: Maribor,18.–19. maj 2007: zbornik povzetkov. Maribor: Filozofska fakulteta, 2007, [1]f.Koletnik M., Valh Lopert A., Zorko Z.: Translating from the Slovene standardlanguage into the Carinthian and the Prekmurje dialect in Slovene films. V:MultimeDialecTranslation: programme & book of abstracts. Forlì: Scuola superioredi lingue moderne per interpreti e traduttori, 2007, [1] f.Benko A., Zorko Z.: Rokopisni slovar Luka Sienčnika. V: Jesenšek M. (ur.). OdMegiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja: zbornik povzetkov.Pišece: Strokovni odbor Maksa Pleteršnika; Maribor: Filozofska fakulteta,[2007], [1] f.Koletnik M., Valh Lopert A., Zorko Z.: Koroško in prekmursko narečje v slovenskihfilmih. V: Smole V. (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo:povzetki predavanj = summaries = rezjume dokladov: mednarodni znanstvenisimpozij, Ljubljana, 15.–17. november 2007, (Obdobja, Metode in zvrsti, 26).V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistikoFilozofske fakultete, 2007, str. 17-18.Zorko Z.: Kapelski naglas v primeri s (Škrabčevim) knjižnim. V: Škrabčeva naglasnateorija slovenskega knjižnega jezika in slovenskega narečja: [gradivo].Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2007, [2] str.Zorko Z.: Fachsprachliche Entlehnungen aus den Bereichen Forstwirtschaft,Holz- und Bauwesen im Kärntner slowenischen Remšniker Subdialekt. V:10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologe, an der Alpen-Adria-Universität Klagenfurt, vom 19. bis 22. September 2007. Zusammenfassungen:nur zur Ansicht. Klagenfurt: Institut für Sprachwissenschaft undComputerlinguistik der Universität Klagenfurt, 2007, f. 23-24.ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJIZorko Z.: Stavbarsko izrazje v koroškem remšniškem podnarečju. V: Jesenšek112

M. (ur.). Besedje slovenskega jezika, (Zora, 50). Maribor: Slavistično društvo,2007, str. 202-213.Benko A., Zorko Z.: Rokopisni slovar Luka Sienčnika ob geslih v Pleteršnikovemslovarju in narečnih ustreznicah v koroških govorih tostran državne meje.V: Jesenšek M. (ur.). Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas inprostor, (Zora, 49). Maribor: Slavistično društvo, 2007, str. 285-345.Zorko Z.: Štajerski govor v Šentrupertu nad Laškim. V: Maček J. (ur.). Laški zbornik2007. Laško: Knjižnica, 2007, str. 157-168.DRUGOZorko Z.: Moje srečanje z doktorjem Jožefom Smejem. V: Sobočan D.: Ob 85. življenjskemmiljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Murska Sobota: Stolna župnija sv.Nikolaja, 2007, str. 747-750.Zorko Z.: Jezik v naši gorci - šentrupertski govor: predavanje na prireditvi XI. Martinovov Laškem, 9.–11. november 2007. Laško, 2007.PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISAZorko Z.: Ohranjanje slovenskega narečja pri zamejskih Slovencih v Italiji, Avstrijiin na Madžarskem: referat na tretji makedonsko-slovenski znanstveni konferenci»Makedonsko-slovenske jezikoslovne, književne in kulturne zveze«,Ohrid, 12.–15. september 2007. Ohrid, 2007.VABLJENO PREDAVANJE BREZ NATISAZorko Z.: Jezikovna analiza romana Garaboncijaš Franceka Mukiča: vabljeno predavanjena znanstvenem posvetu »Panonski prostor in ljudje ob dvojni tromeji«,v okviru širšega projekta »Živeti z mejo«, Pokrajinska in študijska knjižnica,Murska Sobota, 9.–11. november 2007. Murska Sobota, 2007.Zorko Z.: Medjezikovno prepletanje med Muro in Savo: prispevek na Posvetu o slovenskemjeziku, SAZU, Ljubljana, 15. maj 2007. Ljubljana, 2007.Zorko Z.: Nerečje Jurkloštra in njegove okolice: predavanje na znanstvenem simpozijuo preteklosti Jurkloštra in njegove okolice, v organizaciji ZRC SAZU inzavoda Odon Jurklošter, Lisca, 8. junij 2007. Lisca, 2007.Zorko Z.: Prepletanje prleškega narečja in kajkavščine v govorih Razkrižja in Štrigove= Interferenze del dialetto della Prlekija e del dialetto caicavo nelle parlatedi Razkrižje e Štrigov: predavanje na mednarodnem znanstvenem sestankuSlovenski dialekti v stiku 3 = Dialetti Sloveni in contatto 3, Koper = Capodistria,25.–26. maj 2007. Koper, 2007.UREDNIŠTVOGadányi K. (ur.). VIII. nemzetközi szlavisztikai napok, 2006. május 26–27, (StudiaSla vica Savariensia, 1/2, 2007). Szombathely: Berzsenyi Dániel Főiskola, 2007.415 str.Studia Historica Slovenica. Zorko Z. (član uredniškega odbora 2005-). Maribor:Pedagoška fakulteta, Oddelek za zgodovino: Zgodovinsko društvo dr. FrancaKovačiča, 2001-.113

Studia Slavica Savariensia. Zorko Z. (član uredniškega odbora 1995-). Szombathely:Berzsenyi Dániel Tanárképzö Föiskola Szláv Filológiai Intézete, 1992-.AVTOR DODATNEGA BESEDILAVerčko D.: Pozabljeni zaklad v votlini. Maribor: Kopija - nova; Podvelka: OŠ Brezno;Radlje ob Dravi: JSKD, Območna izpostava, 2007. 52 str.Mitja ZupančičZNANSTVENI ČLANKIZupančič M.: Syntaxonomic problems of the classes Vaccinio-Piceetea and Erico-Pinetea in Slovenia. Fitosociol. (Pavia), 2007, 44, 2, str. 3-13.Zupančič M., Žagar V., Culiberg M., Šercelj A.: Syntaxonomic problems of Pinusmugo scrub on peat bog = Sintaksonomski problemi barjanskega ruševja.Razprave – Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovnevede, 2007, 48, 2, str. 269-306.Zupančič M., Žagar V.: Comparative analysis of phytocoenoses with larch: (Rhodothamno-Rhododendretumvar. geogr. Paederota lutea laricetosum, Rhodothamno-Laricetum)= Primerjalna analiza med fitocenozama z macesnom:(Rhodothamno-Rhododendretum var. geogr. Paederota lutea laricetosum,Rhodothamno-Laricetum). Razprave – Slovenske akademije znanostiin umetnosti, Razred za naravoslovne vede, 2007, 48, 2, str. 307-335.STROKOVNI ČLANEKZupančič M., Skumavec J.: Gogalova lipa = Gogala's linden. Varstvo narave, 2007,20, str. 131-135.Boštjan ŽekšZNANSTVENI ČLANKIMally M., Majhenc J., Svetina S.: Žekš B.: The response of giant phospholipid vesiclesto pore-forming peptide melittin. Biochim. Biophys. Acta, Biomembr.,2007, letn. 1768, str. 1179-1189Čepič M., Žekš B.: Orihara-Ishibashi continuous model of antiferroelectric liquidcrystals. Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 21-32.Peterlin P., Svetina S., Žekš B.: The prolate-to-oblate shape transition of phospholipidvesicles in response to frequency variation of an AC electric field canbe explained by the dielectric anisotropy of a phospholipid bilayer. J. Phys.,Condens. Matter, 4. April 2007, letn. 19, št. 13, str. [1-17]; 136220.Manna F., Lorman V., Podgornik R., Žekš B.: Polarity and chirality in NCP mesophasesand chromatic fibres. Mol. Cryst. Liq. Cryst. (Phila. Pa.: 2003), 2007,478, str. 83/[839]-97/[853].Manna F., Lorman V., Podgornik R., Žekš B.: Screwlike order, macroscopic chirality,and elastic distortions in high-density DNA mesophases. Phys. Rev., EStat. Nonlinear Soft Matter Phys, 2007, 75, str. 030901-1-030901-4.114

NOVI ČLANII. RAZRED za zgodovinske in družbene vedeBIBA TERŽANBiba Teržan je bila izvoljenaza izredno članico SAZU 22.junija 2001. V tem času je bilaprofesorica na Arheološkeminštitutu Svobodne univerze vBerlinu, hkrati pa je opravljalavse profesorske obveznostina arheološkem oddelku ljubljanskeuniverze. Kljub temudelu je bilo njeno raziskovalnoin znanstveno delo izredno bogato.V tem času je izkopavalain še izkopava v sodelovanju zArheološkim muzejem v Puljuin Arheološkim inštitutomv Berlinu bronastodobno naselbinov Monkodonji v hrvaškiIstri. To je prvo modernostrokovno izkopavanje na temprostoru, ki je odkrilo naseljeprotourbane kulture na naših tleh že v času zgodnje bronaste dobe. Ob njem jebila odkrita tudi gomila mikenskega tipa, kar je popolna novost, ki prvič dokazujekontakte Istre z mikensko, to je najzgodnejšo grško kulturo. To popolnoma novoodkritje je bilo takoj publicirano in je vzbudilo veliko pozornost ne samo pri nas,ampak v mednarodni strokovni javnosti. Razen v Monkodonji pa je v tem časuizkopavala tudi v Pivoli in na slovenskem Štajerskem, kjer je kontrolirala raziskovanjaW. Šmida pred prvo svetovno vojno.Njene raziskave pa seveda niso bile omejene le na Monkodonjo, ampak sosegale na vsa območja jugovzhodnoalpskih kultur s središčem v Sloveniji. V njihse je posvetila predvsem času bronaste in starejše železne dobe. Že na začetkuje spoznala osnovno problematiko našega prostora v tem času. Iz bronaste dobe115

poznamo le skromno gradivo tako po množini kot po dokumentaciji. V starejšiželezni dobi pa so ostaline izredno bogate. Velika večina je bila izkopana že v časupred prvo svetovno vojno, vendar so nam bile skoraj nedostopne za znanstvenoobdelavo, saj so večinsko prišle v tuje muzeje; največ na Dunaj in v Trst. Da bivzpostavili stik z muzeji, ki hranijo naše pred prvo svetovno vojno pridobljenogradivo, sta bila po drugi svetovni vojni organizirana dva mednarodna simpozija,eden posvečen bronasti in drugi starejši železni dobi. Prvega je organiziralaprav Biba Teržan in ga nato bistveno dopolnila z organizacijo objave celotnegakovinskega gradiva iz bronastega obdobja. Sama pa ga je še dopolnila s sintetičnoobdelavo kulture žarnih grobišč, s katero se bronasta doba že zaključuje in predstavljaneposredni prehod v halštatsko kulturo. Temu obdobju se je Biba Teržanposvetila že na začetku, predvsem z objavami gradiva. Tako je bila glavni avtorobjave Sv. Lucije–Mosta na Soči, nekropole z nad sedem tisoč odkritimi grobovi,katerih gradivo je prišlo v celoti v muzeje na Dunaju in v Trstu in ostalo za nasnedostopno. Tej je sledila objava še vrste drugih nekropol, izkopanih že predprvo svetovno vojno. V nadaljevanju pa se je posvetila predvsem interpretacijihalštatske kulture. Tu je na eni strani pokazala na nomadske elemente vzhodnihkultur s črnomorskega območja, ki so prisotni v halštatski kulturi Slovenije. Te zzačetkov halštatskega obdobja združujemo pod pojmom Trakokimerijcev, mlajšepa z vdorom Skitov. Na drugi pa so prisotni vplivi, ki so odsev že zgodovinskegamediteranskega sveta in jih je dosti težje zaznati. Pogosto jih lahko zaznamo les poznanjem grškega sveta, njegove likovne umetnosti, še v večji meri pa tudi izbesedne umetnosti, tako Homerja, ki ga je Biba Teržan pogosto pritegnila v svojointerpretacijo. Prav to je dragocena novost, ki omogoča sociološko in duhovnointerpretacijo halštatske družbe, njen družbeni in duhovni substrat, ki je razvidenpredvsem iz religijsko-kultnega sveta halštatske družbe. Prav te njene študije sodragocena novost. Z njimi je odprla vpogled v samo zgodovino prazgodovinskedružbe na naših tleh v prvem predkrščanskem stoletju.Prav s takimi študijami se je močno uveljavila v evropski arheologiji. Dokazje njena bibliografija iz časa po izvolitvi za izredno članico SAZU. Ta obsega 23znanstvenih prispevkov, od katerih jih je kar 17 izšlo v vodilnih inozemskih revijah,predvsem nemških. Tu je bila pogosto povabljena, da je v novih izdajah njihovihstrokovnih priročnikov prikazala glavna slovenska arheološka najdišča, takoNovo mesto, Stično, Vače in s tem tudi zgodovino danes slovenskega ozemlja včasu prvega predkrščanskega tisočletja.Skupščina SAZU je prof. dr. Bibo Teržan 1. junija 2007 izvolila za redno članico.Stane Gabrovec116

PETER ŠTIHPeter Štih , rojen 27. novembra1960 v Ljubljani, jezaključil študij zgodovine leta1983 na Filozofski fakultetiUniverze v Ljubljani. Specializacijos področja temeljnihzgodovinskih ved je opravilmed 1989 in 1992 na dunajskiuniverzi (Institut für ÖsterreichischeGeschichtsforschung).Leta 1993 je na Univerzi v Ljubljanidosegel doktorat znanosti,postal leta 1994 docent, leta2004 pa redni univerzitetniprofesor za srednjeveško zgodovinoin pomožne zgodovinskevede. Je učenec akademikaBoga Grafenauerja in vodilnegaavstrijskega medievistaHerwiga Wolframa.V središču Štihovega dela je raziskovanje slovenske srednjeveške zgodovineod konca antike pa do vključno 15. stoletja, ki prostorsko poleg ozemlja današnjedržave Slovenije zajema tudi sosednje pokrajine. V tem okviru izstopajo zlasti sledečivsebinski sklopi: (1) slovanske etnogeneze in državne tvorbe zgodnjega srednjegaveka v Vzhodnih Alpah; (2) zgodovina srednjeveškega plemstva; (3) oblikovanjedežel v slovenskem prostoru in ustavno-upravna zgodovina; (4) diplomatikain kritika virov; (5) stereotipi in miti v slovenski zgodovini in oblikovanjenovega koncepta slovenske zgodovine. Peter Štih je soavtor monografske sintezeo slovenski zgodovini do razsvetljenstva, ki je predstavila nov koncept slovenskesrednjeveške zgodovine.Z referati je sodeloval na več kot štiridesetih simpozijih doma, po srednjiEvropi in v ZDA. Objavil je obsežne razprave v zbornikih, ki so bili posvečeniuglednim domačim in tujim zgodovinarjem: Herwigu Wolframu (1994), BoguGrafenauerju (1996), Sergiju Vilfanu (1999), Ferdu Gestrinu (1999), Jožetu Koropcu(1999), Vasiliju Meliku (2001), Heinzu Dopschu (2001), Pavletu Blazniku(2005), Božu Otorepcu (2005), Sergiu Tavanu (2005), Franu Zwittru (2006), IgnacijuVojetu (2007) in ponovno Sergiju Vilfanu v njemu posvečenem spominskemuzborniku (2007). O mednarodni odmevnosti njegovega dela pričajo številne objavev tujini (Italija, Avstrija, Nemčija, Poljska, Madžarska, Hrvaška) ter številni ci-117

tati v tuji znanstveni publicistiki. V knjižni obliki je v nemškem prevodu izšla prizaložbi Oldenbourg (Dunaj-München) njegova monografija o goriških grofih innjihovem ministerialnem plemstvu, medtem ko je Matica hrvatska izdala v hrvaškemprevodu pregled slovenske zgodovine do razsvetljenstva, ki ga je Peter Štihnapisal skupaj z Vaskom Simonitijem. V italijanščino in nemščino je bila prevedenamonografija o prvi omembi Gorice, za katero je avtor leta 2000 prejel nagradoKlio, ki jo vsako drugo leto podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije za izjemnedosežke v slovenskem zgodovinopisju v predhodnem dveletnem obdobju.Obsežno je tudi Štihovo organizacijsko in publicistično delo na področjuzgodovinske stroke. Od leta 2000 je glavni in odgovorni urednik Zgodovinskegačasopisa, ki je v tem času izdal v sedmih letnikih 26 rednih številk ter 11 monografijoziroma zbornikov v Zbirki Zgodovinskega časopisa. Uredil in za objavoje pripravil tudi delo Ljudmila Hauptmanna Nastanek in razvoj Kranjske (1999)ter Izbrane razprave in članke Boga Grafenauerja (2000). Bil je med sourednikiZbornika o Brižinskih spomenikih (1996), Grafenauerjevega zbornika (1996) inVojetovega zbornika. Je član redakcijskega odbora zbirke Fonti medievali per lastoria della chiesa s sedežem v Vidmu. Med letoma 1996 in 2002 je bil tudi edenod urednikov strokovnega področja »zgodovina« pri Enciklopediji Slovenije. Sodelovalje pri organizaciji domačih in mednarodnih znanstvenih posvetov, kot sobili simpozij o Brižinskih spomenikih (1995), znanstveni posvet Slovenci in država(1994), simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo(1998), simpozij o Celjskih grofih (1998) in simpozij o Istri in Rižanskem zboru804 (2004), v zadnjem primeru kot predsednik organizacijskega odbora. PeterŠtih je član Zgodovinskega društva za Ljubljano, Arheološkega društva Slovenije,Zgodovinskega društva za Koroško (Geschichtsverein für Kärnten) v Celovcu,Jugovzhodnonemške historične komisije (Südostdeutsche Historische Komission)v Tübingenu ter Inštituta za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für ÖsterreichischeGeschichtsforschung) na Dunaju.V celoti gledano predstavlja Štihovo delo pomemben prispevek k poznavanjuin razumevanju slovenske srednjeveške zgodovine. Njegove raziskave, v katerihje kot prvi pri nas upošteval dosežke sodobnih etnogenetskih zgodovinopisnihraziskav, so precej spremenile ustaljen pogled na slovenski zgodnji srednji vek inmed drugim pokazale, da je na slovanskem naselitvenem prostoru v VzhodnihAlpah poleg Karantanije obstajala še ena slovanska gentilna kneževina, Karniola.Pionirske narave so njegove raziskave o srednjeveškem plemstvu pri nas, ki sejim je slovensko zgodovinopisje pred tem prav malo posvečalo, danes pa spadajomed osrednja raziskovalna področja naše medievistike. S prenosom danes vevropskem zgodovinopisju uveljavljenih teoretsko-pojmovnih spoznanj o bistvusrednjeveških dežel kot ustavno-pravnih kategorij na slovenske razmere je odprlnove perspektive v razumevanju te problematike. Pri tem je prišel do novihugotovitev glede oblikovanja dežel, kot sta Kranjska in Goriška, pa tudi glede di-118

nastično-deželne politike celjskih grofov. Z odkritjem in analizo novih zgodovinskihvirov je pomaknil začetke srednjeveške Ljubljane za eno generacijo nazajin povsem na novo orisal njeno najzgodnejšo zgodovino. Analiziral je vire o začetkihMaribora, prav tako je dokazal, da je najstarejši poznani samostan na tlehdanašnje države Slovenije tisti, ki se omenja v Kopru že leta 908, torej več kot dvestoletji pred ustanovitvijo samostana v Stični (1136).Velikega pomena je Štihovo novo razumevanje slovenske srednjeveške zgodovine,ki ga zaznamuje obrat od koncepta »zgodovine Slovencev« h konceptu »slovenskezgodovine«. Njegovo bistvo je v tem, da pri zgodovini slovenskega prostorane upošteva samo zgodovine enega naroda (Slovencev), temveč zajema zgodovinovseh ljudi in skupnosti, ki so oblikovali zgodovino slovenskega ozemlja. Konceptslovenske zgodovine je tako precej širši in manj izključevalen od koncepta zgodovineSlovencev. Obenem ta koncept bolj ustreza imperativu historičnega mišljenjain pristopa, ki izhaja iz trajne spremenljivosti zgodovine. Ne sili v nacionalizacijolastne preteklosti in s tem v konstruiranje zgodovine, ampak omogoča, da sepri rekonstrukciji preteklosti upoštevajo vse njene pojavne oblike. Na ta način jemogoče zgodovinske pojave opazovati in ocenjevati v skladu s časom, v kateremso nastopili, in ne na podlagi modernih nacionalnih predstav. Prav v tem smislupomenijo Štihove raziskave srednjeveške zgodovine prelom s prej prevladujočimkonceptom in vnašajo nov način razmišljanja ter nove vsebine v razumevanju slovenskegasrednjega veka.Skupščina SAZU je prof. dr. Petra Štiha 1. junija 2007 izvolila za izrednegačlana.Rajko BratožNIALL O'LOUGHLINDr. Niall O'Loughlin , mednarodno uveljavljen muzikolog, deluje na univerziLoughborough (Anglija), kjer je tudi direktor Centra za umetnosti. Med znanstvenikineslovenskega rodu je zagotovo najboljši poznavalec slovenske polpreteklein sodobne glasbe.Študiral je na univerzi v Leicestru, kjer je leta 1979 doktoriral prav z disertacijoo slovenski glasbi. Sodeluje pri mnogih najpomembnejših glasbenih enciklopedijahin leksikonih, v The New Grove Dictionary of Musik and Musicians (-ofMusical Instruments-of Opera-of American Music), piše za poljskega založnikaPWM, za revijo Quarta in njihovo spletno stran.Je gost številnih mednarodnih muzikoloških simpozijev: v Uppsali, Cambridgeu(leta 1997 s temo The Rondo in Mahler's Middle Period Symphonies, Utrechtu,domačem Loughboroughu, Prestonu, Krakovu (leta 1998 na tamkajšnji119

glasbeni akademiji o Dramatic,Musical and Biblical Contexstof Schönbergs Moses and Aron,leta 2001 o Feeling and Intellectin Panufniks symphonies, patudi o glasbi K. Pendereckegav kontekstu gledališča 20. stoletja.)Vse od sedemdesetih letpa O'Loughlin posveča posebnopozornost slovenski glasbitako, da piše o njej ali pa se –po letu 1992 – redno udeležujein predava na mednarodnemmuzikološkem srečanju Slovenskiglasbeni dnevi v Ljubljani.Njegova ožja strokovnausmeritev je glasba 20. stoletjaz razpravami o G. Mahlerju, A.Schönbergu in novi britanskiglasbi. S slovensko muziko seje srečal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in ji od takrat posvetil skorajpolovico svoje znanstvene pozornosti.Za O'Loughlinovo delo je značilna neoporečna strokovnost, za nas pa sta pomembninjegova kritična distanca in primerjalnost.Leta 2000 je predaval na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, povabljenpa je bil tudi kot gostujoči profesor na Akademijo za glasbo v Ljubljani.Tehtne in za slovensko glasbo 20. stoletja pomembne študije muzikologa dr.O'Loughlina so izšle v slovenščini pod naslovom Novejša glasba v Sloveniji – osebnostiin razvoj (Slovenska matica v Ljubljani, 2000).Pomen tega dela je tudi v tem, da v naša razmišljanja, ki so usmerjena predvsemv prostor srednje Evrope vnaša drugačno, »angleško noto«. Iz take razdaljeje že doslej mnoge zgodovinske dogodke in življenjske usode našega glasbenegaživljenja osvetlil v širši mednarodni luči.Razprave in študije N. O'Loughlina izhajajo v številnih uglednih publikacijah,revijah in zbornikih mednarodnih muzikoloških simpozijev. Nekaj primerovz naslovi pomembnejših prispevkov: The Musical Times (1984) 18th Century Sonatas,Tempo (1973) Slovenian Composition; (1976) Yugoslav Comnposition, (1987)Shostakovich and String Quartet ..., Early Music (1982) The recorder in 20th centurymusic, ZVUK (1982) Posleratno slovenačko kamerno muzičko stvaralaštvo,120

Muzikološki zbornik (številne razprave, tudi v zadnjem: XLIII/1, Ljubljana 2007,posvečena jubileju Andreja Rijavca).Iz povedanega je razvidno, da je dr. Niall O'Louglin v svetu uveljavljen muzikolog,hkrati pa inovativen raziskovalec slovenske glasbe ter nadvse primerenkandidat za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.Skupščina SAZU je prof. dr. Nialla O'Louglina 1. junija 2007 izvolila za dopisnegačlana.Lojze LebičKARL STUHLPFARRERProf. dr. Karl Stuhlpfarrerse je rodil na Dunaju leta 1941in je na tamkajšnji Filozofskifakulteti študiral zgodovino.Pod mentorstvom prof. LudwikaJedlicke je diplomiral indoktoriral na Inštitutu za sodobnozgodovino, kjer se je pokončanem študiju tudi zaposlilnajprej kot asistent, poznejekot docent. Nase je opozoril želeta 1977, ko je s kolegom HannsomHaasom izdal knjigoÖsterreich und seine Slowenen,ki je dvignila veliko prahu, kersta avtorja prikazala usodo koroškihSlovencev na povsemnov način, tako namreč, dasta odločno obsodila nemškiraznarodovalni nacionalizem.Ta pogumna publikacija, o kateri so v avstrijskih konservativnih krogih pisali zogorčenjem, je močno zavrla možnosti, ki sta jih imela Haas in Stuhlpfarrer, da seuveljavita na dunajski univerzi. Oba sta morala v »izgnanstvo«, prvi v Salzburg,drugi v Celovec, če sta hotela doseči mesto rednega profesorja. Kljub ceni, ki jo jeStuhlpfarrer plačal za svojo nekonvencionalno intelektualno držo, se svoji temeljniusmeritvi – razglabljanju o »tabu« temah – ni izneveril. Med prvimi povojnimiavstrijskimi zgodovinarji je navezal tudi kontakte s slovenskimi kolegi in bilna začetku sedemdesetih let s Haasom, Moritschem, Nečakom, Vodopivcem in121

Pirjevcem ustanovitelj krožka, katerega namen je bil, da v prostoru Alpe-Adria znovim pristopom osvetli skupno zgodovinsko preteklost in premosti nacionalnestereotipe tradicionalnega zgodovinopisja. Krožek je organiziral dva simpozija (okoroškem plebiscitu in o šestoletnici priključitve Trsta habsburškim posestim),kar pa je še pomembneje: postavil je temelje za plodno sodelovanje med Dunajem,Ljubljano in Trstom, pozneje tudi Celovcem, Mariborom in Koprom, sodelovanje,ki je še danes aktualno. Pri svojem raziskovalnem in didaktičnem delu se Stuhlpfarrerseveda ni omejil samo na slovensko problematiko. Ukvarjal se je tudi z južnotirolskimvprašanjem, s preganjanjem Židov v Tretjem rajhu, z nemško zasedbo»Jadranskega primorja« med leti 1943–1945 in vrsto drugih tematik, vezanih nanacionalna in socialna vprašanja srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju.Njegov pristop odlikuje raznovrstnost virov, ki jih uporablja pri svojem delu, saj seza osvetljevanje preteklosti ne omejuje samo na arhivsko gradivo, temveč uporabljatudi oralna pričevanja, fotografske in filmske posnetke, dediščino materialnegaživljenja, kar je močno vplivalo tudi na njegove kolege v slovenskem prostoru.Prof. Stuhlpfarrer je odličen organizator. V zadnjih desetletjih je redno organiziralsrečanja srednješolskih profesorjev iz Avstrije in sosednjih držav – Slovenije,Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Italije –, ki so nudila priliko zasoočanje s skupno zgodovinsko preteklostjo in so ustvarjala intelektualno ozračjemedsebojnega spoznavanja in sporazumevanja. Po smrti Andreja Moritschaje prevzel tudi vodenje poletne šole v Bovcu, kjer se v avgustu vsako leto srečajouniverzitetni študentje iz Celovca, Vidma, Trsta, Ljubljane, Maribora, Kopra inGorice (zadnja leta tudi iz balkanskih držav), da na skupnih tečajih spoznavajojezik in kulturo sosednjih narodov in s tem ustvarjajo pogoje za strpno sožitje.V tem smislu je prof. Stuhlpfarrer opravil nadvse dragoceno delo na univerzi vCelovcu, v prvi vrsti na njeni Fakulteti za kulturološke znanosti, katere dekan je.S svojim odločnim, obenem pa neagresivnim nastopom je v zadnjih desetih letihspremenil omenjeno fakulteto v pravo oazo intelektualnega življenja sredi HaiderjeveKoroške. Na njej ima slovenska kultura eminentno mesto in tudi videnizraz, saj Stuhlpfarrer pospešuje dvojezičnost, ki je opazna že na samem pročeljufakultete.Zaradi njegovih raziskovalnih dosežkov in zaradi pogumne zavzetosti prigraditvi intelektualnih mostov v sredneevropskem prostoru, v prvi vrsti med Avstrijoin Slovenijo, ga je skupščina SAZU 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.Jože Pirjevec122

HENRY TEUNEHenry Teune , rojen 19.marca 1936 v Čikagu, je redniprofesor na Oddelku za političneznanosti pensilvanskeuniverze v Filadelfiji, na katerije opravljal tudi več vodilnihvlog. Bil je gostujoči profesorin raziskovalec na vrsti univerz,kot npr. na University ofCornell, na Netherlands Instituteof Advanced Studies,na International University ofJapan, nadalje je bil ResearchExchange Scholar of the U. S.National Academy of Sciencev Ljubljani, Fellow of the JapanSociety for the Promotion ofScience idr.Že v letih 1965–1970 je bilAssociate Director of Researchenega največjih in pionirskih komparativnih projektov na področju družboslovjav tistem času. Projekt je zadeval vlogo lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih skupnostiv ZDA, Jugoslaviji, na Poljskem in v Indiji (knjiga s soavtorji Values and theActive Community 1972). Ta projekt je veliko prispeval k pospešeni profesionalizaciji(zlasti v metodološkem smislu) in internacionalizaciji družboslovnega delovanjav Sloveniji. V času, ko je bilo družboslovje pri nas ideološko in prostorskozamejeno, je ta projekt slovenskim raziskovalcem neposredno in posredno odpiralpot v svet in hkrati možnosti za vključevanje svetovno priznanih družboslovcevin njihovih inovativnih spoznanj v našo raziskovalno dejavnost. Iz tega pa soizhajale navezave tudi na nove mednarodne raziskave (S. Verba, R. Agger) pa tudizelo zgodnje uvajanje zahtevnejših postopkov računalniške obdelave podatkov prinas.Prav na osnovi novih konceptualnih in metodoloških rešitev vprašanj, kiso se zastavila v okviru tega raziskovanja (npr. merjenje določenih konceptov napodlagi identičnih in ekvivalentnih indikatorjev v različnih državah), sta H. Teunein A. Przeworski napisala že kar znamenito delo The Logic of ComparativeSocial Inquiry. Ta knjiga že od prve izdaje, leta 1970 pa vse do danes predstavljaeno temeljnih del s področja primerjalnega družboslovnega raziskovanja za tisočeštudentov podiplomskih študijev na univerzah po vsem svetu. V okviru Medna-123

odnega sociološkega združenja (ISA) pa je bila ena od nominiranih za »najboljšoknjigo stoletja«.V nadaljnjem sodelovanju sta se H. Teune in Z. Mlinar skupaj (še zlasti v časuštudijskega bivanja Teuneja v Ljubljani) lotila teoretskega pojasnjevanja dolgoročnihrazvojnih zakonitosti, kar sta predstavila v knjigi Developmental Logic of SocialSystems (1978). Knjiga je dobila zelo visoke ocene, kakršno je npr. podala nekdanjapredsednica Mednarodne sociološke zveze prof. Margaret Archer na svetovnemkongresu v Madridu, 1990, in v Brisbanu, 2002, in kitajski zgodovinarji z vidikapojasnjevanja 4000-letne kitajske zgodovine; v razpravah o njej (ali o njenih delih)pa so sodelovali tudi naši družboslovci. Eden od recenzentov je zapisal (TiP, 18, 1):»Knjiga predstavlja pomemben in po svoje izjemen prispevek k reafirmaciji tradicije'Grand Theories', ki vključujejo sisteme kot celote (in ne njihovih posameznihsegmentov) v širokem zgodovinskem kontekstu večstoletnih sprememb.« Glede nato je razumljivo, da je bila odzivna tudi v okviru Society for General Systems Researchv zvezi z njeno aplikacijo na preučevanje evropske integracije.Prof. Teune je v devetdesetih letih, po razsulu »socialističnih držav« zasnovalin vodi še drug, zelo obsežen raziskovalni projekt – Demokracija in lokalno upravljanje,ki vključuje okrog 16000 lokalnih političnih voditeljev v 31 državah svetain v več časovnih točkah. To raziskovanje, ki še poteka, je bilo predstavljeno že vvrsti publikacij.Njegova pomembna vloga v razvoju družbenih znanosti v mednarodnemmerilu je razvidna tudi iz dejstva, da je deloval kot predsednik International StudiesAssociation (ki vključuje prek 4000 članov iz 80 držav) ter kot predsednik in/ali (so)ustanovitelj več sekcij v okviru Mednarodnega sociološkega (ISA) in Mednarodnegapolitološkega združenja (IPSA).Teune je pogosto sodeloval s slovenskimi družboslovci tudi pri pripravahmednarodnih srečanj v Ljubljani, Dubrovniku, na Poljskem, v ZDA, ob predstavitvinaših del na svetovnih kongresih in ob drugih znanstvenih srečanjih ter priknjižnih objavah v zvezi s tem, kot npr.: Social Ecology of Change, 1978, Globalizationand Territorial Identities, Local Governance: Ten Empirical Studies, 1993,Globalisierung: Ein Wissenchaflicher Diskurs, 2000, Local Governance Around theWorld – The Annals of the American Academy Political and Social Science (posebnašt.), 1995, sodeloval je tudi v študijski skupini Človek in sistem v Zagrebu(akad. Eugen Pusić ) idr. Sicer pa deluje v uredniških svetih oz. odborih nekaterihosrednjih znanstvenih revij na njegovem delovnem področju.Prof. Teune tako po svojih izvirnih teoretskih, konceptualnih in metodološkihspoznanjih na širokem področju družbenih znanosti kot glede na svojo angažiranostin vpliv v raziskovalnih institucijah in profesionalnih združenjih sodimed vrhunske družboslovce današnjega časa. Hkrati pa tudi med tiste, ki so naštevilne načine pomembno prispevali k uveljavljanju družbenih znanosti, še zlastipa sociologije in politologije pri nas in v svetu.124

Poznamo ga kot izrazito kooperativnega, cenjenega in znanstvenemu etosuprivrženega družboslovca.Skupščina SAZU je prof. dr. Henryja Teuna 1. junija 2007 izvolila za dopisnegačlana.Zdravko MlinarII. RAZREDza filološke in literarne vedePRIMOŽ SIMONITIDr. Primož Simoniti se jev slovenski in tuji javnosti uveljavilkot vrhunski strokovnjakna področju medievalistike inhumanizma. Njegova monografijao slovenskem humanizmuje v mednarodnih krogihzbudila veliko pozornost, takoda ga je npr. najuglednejša enciklopedijaza antiko (NeuePauly) povabila k sodelovanjuin v članku, ki ga je avtorobogatil z novimi podatki inpogledi, namenila našemuhumanizmu več prostora kothumanizmu pri precej večjihnarodih. Avstrijska akademijaznanosti je prevod Simonitijevemonografije o slovenskemhumanizmu uvrstila v svojknjižni program in pripravlja izdajo v dopolnjeni nemški verziji, s katero bo počastilabližnjo obletnico Trubarjevega rojstva.Še bolj odmevno je Simonitijevo odkritje in objava obsežnega polemičnegaspisa Arnoldija von Usingena Responsio contra Apologiam Melanchthonis, ki jedolgo veljal za izgubljenega. Po zaslugi te objave pripisujejo raziskovalci reformaciježe pozabljenemu Arnoldiju v zadnjih časih vse večji pomen tudi z vidikafilozofije, pri čemer se v mednarodni strokovni literaturi največkrat citira ravnoSimonitijevo ime.125

V zadnjem letu je Simoniti v slovenščini priredil izbor svojih razprav in prispevkovo humanizmu, ki so bili pretežno objavljeni v tujih periodikah in so zatonaši javnosti težje dostopni. V tem izboru osvetljuje vrsto zanimivih in manj znanihstrani iz naše kulturne zgodovine – od odmevov humanizma pri Trubarju –prek učenjakov in kulturnih delavcev našega rodu, ki so se uveljavili v evropskemprostoru (kot npr. arhitekt in antikvar Avguštin Prygl iz Laškega, dunajski škof inmecen Jurij Slatkonja, njegov tesni sodelavec Luka iz Dobrepolja) – do priznanihtujih humanistov (kot sta npr. Martin Crusius Glareanus ali Basinij iz Parme), kiso delovali na ozemlju današnje Slovenije in zapustili vidne sledove v naših knjižnicahin rokopisnih zbirkah.Ne nazadnje naj omenimo Simonitijeve prevode, zlasti prevode filozofov, kotso Avrelij Avguštin, Descartes, Spinoza, ki presegajo nivo golega prevajanja, saj sene spoprijemajo samo z zapletenimi in težko rešljivimi terminološkimi problemi,ampak pogosto tudi z zahtevnimi komentarji k doslej še neobjavljenim besedilom,ki preraščajo v prave razprave. Več takih besedil s komentarji je vključil tudi v svojdvojezični Cvetnik srednjeveške latinske lirike, ki je tudi kot besedna umetnina vjavnosti zbudil veliko pozornost, na kar kaže vrsta izčrpnih ocen v našem dnevnem,revialnem in strokovnem tisku.Skupščina SAZU je prof. dr. Primoža Simonitija 1. junija 2007 izvolila za rednegačlana.Kajetan GantarCHRISTIAN HANNICKChristian Hannick , rojen 3. septembra 1944 v Neufchâtea v Belgiji, je od 1993predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität vWürzburgu. Doktorat znanosti je dosegel leta 1969 na dunajski univerzi, kjer se je1979 tudi habilitiral. Kot redni profesor je od 1981 poučeval na univerzi v Trieru,od 1993 predava v Würzburgu. Predseduje komisiji za izdajanje staroslovanskihglasbenih spomenikov pri mednarodnem slavističnem komiteju. Od 1993 je soizdajateljmonumentalne zbirke Biblia slavica, v kateri so letos izšli prvi slovenskiprevodi Svetega pisma.Hannick je strokovnjak za starocerkvenoslovansko slovstvo, predvsem homiletiko.Raziskuje staro evropsko cerkveno glasbo, razpravlja o vlogi pravoslavja vkulturi jugovzhodne Evrope, o prevajanju Svetega pisma pri južnih Slovanih kottudi o jezikih in nacionalni identiteti balkanskih narodov.Opazno posega v slovenski srednji vek in novejše kulturno dogajanje pri nas.Zlasti odmevno je bilo njegovo predavanje na mednarodnem simpoziju Slovenskeakademije znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU126

o Brižinskih spomenikih vLjubljani leta 1994 – Die FreisingerDenkmäler innerhalbder Entwicklung des slavischencristlichen Wortschatzes. Sprispevki, ki posredno ali neposrednozadevajo slovenskokulturno zgodovino, pa se jeoglašal že prej. Pisal je o zgodovinskemslovarju slovanskihjezikov (1986), o pravoslavju inslovanski ideji s posebnim oziromna Matijo Majarja Ziljskega(1992), o Kopitarjevi predstavitviGerasimova Zelića innjegove avtobiografije (1994).Tudi po simpoziju o Brižinskihspomenikih je objavil več tehtnihprispevkov, pomembnihza našo kulturno zgodovinostarejših obdobij: Avstroslavizemmed katolicizmom in pravoslavjem(1996), Starejša slovanska cerkvena terminologija (predavanje na mednarodnemsimpoziju Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobov Ljubljani 1998, v soprirediteljstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti,objavljeno v zborniku simpozija 2002), Dosežki dunajske slovanske filologije innjeni kulturnopolitični učinki (1999), Veroizpovedi in stereotipi v nekdanji Jugoslaviji(2002), Pomen slovanskih apostolov Metoda in Cirila za jugovzhodno inzahodno Evropo (2005).Njegova bibliografija knjižnih in drugih znanstvenih objav šteje blizu 300enot (natančno 292), blizu 300 gesel v mednarodnih strokovnih enciklopedijahin leksikonih (natančno 296), medtem ko je pred izidom šest njegovih obsežnejšihrazprav, med njimi dve, ki v širšem pomenu sodita v problematiko našega zgodovinskegaprostora: L'Illyricum entre Rome et Constantinople au 9 e siècle (v Zagrebu)in Byzantinische Einflüsse auf osteuropäische Rechtsquellen (v Leipzigu).Christian Hannick je eden najuglednejših predstavnikov nemške univerzitetneslavistike, ki si po številnih turbulencah v zadnjih petnajstih letih – programskihin personalnih – spet prizadeva za njeno polno uveljavitev. Kot učenjak klasičnegatipa je splošno priznan in uspešno predstavlja nemško humanistiko tudi v mednarodnemsvetu. Je dopisni član Avstrijske akademije znanosti (1990), Severnorenske-Vestfalskeakademije znanosti (2001) in Saške akademije znanosti (2002).127

Skupščina SAZU je prof. dr. Christiana Hannicka 1. junija 2007 izvolila zadopisnega člana.France Bernik128ERICH PRUNČRojen 15. oktobra 1941 vCelovcu kot dvanajsti otrokkmečke družine v Straži vasipri Škocjanu na Koroškem.Ljudsko šolo je obiskoval vŠkocjanu, gimnazijo v semeniščuna P1ešivcu pri Celovcu.Tu je zadnji leti pred odhodomurejal dijaški list Kres. 1958. jev zvezi z obiskom predstave lastnekomedije semenišče moralzapustiti, zato je 1960. opravilmaturo na celovški humanističnigimnaziji. Leta 1962 jeustanovil Oder mladje, s katerimje skušal moderniziratislovensko gledališko dejavnostna Koroškem, 1965. pa je (podpsevdonimom Darle Niko) priJanežičevem skladu izdal pesniškozbirko Tihožitja.Leta 1968 je končal slavistični študij na graški univerzi in takoj postal asistentna Institutu za slavistiko. Tam je ostal do imenovanja za rednega profesorja na Institutuza izobraževanje prevajalcev in tolmačev. Kulturno je sodeloval v takratniosrednji »konservativni« organizaciji (Krščanska kulturna zveza), bil 1968–1970tudi njen predsednik. Pri vladi v SR Sloveniji si je takrat med prvimi prizadeval(pri S. Kavčiču) za normalizacijo odnosov med slovenskimi strankami na Koroškem,opozarjajoč na škodljive posledice enostranskih ideoloških opredelitev;tako je bilo sčasoma v resnici doseženo enakopravno obravnavanje vseh slovenskihkulturnih in političnih organizacij na Koroškem. Vzporedno je imel posebneoddaje na Koroškem radiu in začel zbirati narečno gradivo ter z videoposnetkidokumentirati govorne položaje. Iz te dejavnosti sta se razvila ideja in koncept zaraziskovalni projekt Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten.

Po nasvetu svojega univerzitetnega mentorja akad. prof. dr. Stanislava Hafnerjase je zaradi pok1icne preobremenjenosti na univerzi in zaradi nezdružljivostis prvotnim asistentskim poklicem umaknil iz neposrednega kulturnega dela,je pa skupaj s č1ani ljubljanske univerze (B. Grafenauer, N. Šumi, B. Pogorelec) šeustanovil Koroške kulturne dneve, vsakoletno osrednjo koroško slovensko kulturno-znanstvenoprireditev. Tudi naprej je v raznih vlogah sodeloval pri vseh akcijahkoroškega slovenstva, pri Delovni skupnosti Alpe-Adrija in pri Kontaktnemkomiteju kanclerja Bruna Kreiskega.Leta 1984 se je habilitiral s kritično izdajo del Urbana Jarnika (Pesnitve inprevodi 1988, 352 str., Razčlembe besednega zaklada, 272 str., in Konkordanca pesnikovegadela in prevodov, 1987, 630 str. Skupni naslov: Besedilosnovne osnove inslovaroslovne raziskave njegovega jezika, skupaj 1254 str.). Posebna prireditev tegadela je njegova knjiga Urban Jarnik, Pesmi in prevodi, 2002, 254 str. (z obširnimiopombami, komentarji in kazali).Že pred tem je 1979 za ljubljanska Obdobja 1 pripravil temeljno razpravoPrispevek k poznavanju virov za Gutsmanov slovar (n. d. 209–265), in še prejdisertacijo Notranje prevzeto v slovenskem knjižnem jeziku. Poizkus tipologijeprevzemnih tvorb v slovenščini (1967). V središču Prunčevega dela je bila v letih1982–1987 izdaja raziskovalnega projekta Inventarizacija slovenskega ljudskegajezika na Koroškem pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti v več knjigah.Tu je dokončno izoblikoval koncept slovarja, pravila za oblikovanje gesel ter zastandardiziranje in urejanje razpoložljivega dialektološkega gradiva in kartoteke.Bi1 je tudi glavni urednik prvih treh knjig te edicije. To so Ključ, slovar A–Bin C–Dn.Leta 1987 se je iz dela o koroških narečjih umaknil. Vse to delo pri Inventarizaciji... je spremljalo še veliko število študij, med drugim npr. tudi izdaja korespondenceJarnik – Kopitar v letih 1970, 1971, 1974, 1981, 1983.Ker za slovenistično profesuro (zaradi preusmeritve graške slavistike vstranod slovenistike) ni bilo sistemske možnosti, se je Prunč preusmeril na prevajalstvoin v Gradcu kot predstojnik izdelal najprej znanstveno infrastrukturo inštituta(predvsem knjižnice, dokumentacije, kadra), študentom pa nudil večinoma samorazmnožene učne pripomočke. Enajstim jezikovnim smerem Instituta je dodal šeznakovni jezik. Ves čas je objavljal tudi posebne študije s tega novega področja.Posebno pozornost zasluži njegova knjiga Uvod v prevodoslovje, ki je od l. 1993doživela 5 izdaj in se uporabljala tudi na nemških univerzah, prevedena pa je tudiv hrvaščino.Graški inštitut za teoretično in praktično prevodoslovje danes v mednarodnemmerilu sodi med ugledne raziskovalne in pedagoške ustanove med drugimtudi zaradi periodike z naslovom Graške prevodoslovne študije, katerih prva knjigaje zgoraj obravnavana. Poleg omenjenih publikacij ima Prunč še 100 drugihobjav, kakor vidimo iz njegove bibliografije, ki je poročilu dodana.129

Prunč je ploden slovenist in prevodoslovec. Prav je, da ga izberemo za dopisnegačlana SAZU in tako vzdržujemo stike z univerzo, ki nam je vzgojila prveslovenistične in druge profesorje Univerze v Ljubljani.Skupščina SAZU je prof. dr. Ericha Prunča 1. junija 2007 izvolila za dopisnegačlana.Jože ToporišičIII. RAZREDza matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede130RAŠA PIRCProf. dr. Raša Pirc , rojen15. junija 1940 v Ljubljani, jeleta 1963 diplomiral iz fizikena ljubljanski univerzi. Tu jedosegel tudi stopnjo magistrafizikalnih znanosti in leta 1968obranil doktorsko disertacijoSipanje fononov na paraelastičnihcentrih. Leta 1963 se jezaposlil kot asistent pripravnikna odseku za teoretično fizikoInstituta »Jožef Stefan« (IJS) vLjubljani.Leta 1971 je odšel na enoletnopodoktorsko izpopolnjevanjena Technische UniversitätMünchen, ZRN. Zatemje bil do leta 1974 raziskovalnisodelavec in instruktor naUniversity of Utah, Salt LakeCity, ZDA, nato pa pol leta znanstveni sodelavec Laboratorija za fiziko atomov intrdnih snovi na Cornell University, ZDA. Konec leta 1974 se je ponovno zaposlil vodseku za teoretično fiziko IJS. Delo v odseku je bilo večkrat prekinjeno z daljšimigostovanji na Universitade São Paulo, São Carlos, Brazilija, in Universität desSaarlandes, Saarbrücken, ZRN. Na univerzi v Posarju je bil v letih 1981–1882 tudigostujoči profesor v okviru rednega študija fizike. Hkrati je sodeloval pri raziskavahfaznih prehodov v prostorsko neurejenih spinskih sistemih. Tu je v zimskem

semestru 1985/86 sodeloval pri organizaciji seminarja Teorija slučajnih mrež ter1987/88 pri seminarju Teorija faznih prehodov. V letih 1991–1992 je sodeloval stamkajšnjo eksperimentalno skupino pri raziskavah protonskih stekel, v letih1993–1994 pa s teoretično skupino pri raziskavah nanostrukturnih materialov.Navedeno je le del Pirčevega razvejenega raziskovalnega in pedagoškega sodelovanjas tujimi raziskovalnimi skupinami in univerzami.Na IJS je bil izvoljen v nazive raziskovalni sodelavec, višji raziskovalni sodelavecin raziskovalni svetnik. Leta 1994 je bil imenovan za vodjo Odseka zateoretično fiziko IJS.Univerza v Ljubljani je Raši Pircu leta 1975 podelila vnaprejšno habilitacijoza naziv docenta za področje fizike. Leta 1982 je bil izvoljen v naziv izrednegaprofesorja in leta 1988 v naziv rednega profesorja fizike.Prof. Pirc je vzoren predavatelj z bogatimi izkušnjami. O tem priča tudi dejstvo,da so ga ljubljanska in tuje univerze večkrat vabile k sodelovanju pri pedagoškemdelu. Pri predavanjih prof. Pirca izstopata predvsem natančnost in razumljivost.Leta 1979 je prejel skupaj s prof. Petrom Prelovškom nagrado Sklada BorisaKidriča za dela s področja teorije feroelektričnih in strukturnih faznih prehodovter neurejenih sistemov.Leta 1986 je skupaj z dr. Bosiljko Tadićevo prejel Kidričevo nagrado za raziskavena področju faznih prehodov v neurejenih sistemih.Je član strokovnih združenj American Physical Society in Institute of Physics.Od leta 1995 je član mednarodnega odbora Steering Committee of EuropeanMeetings on Ferroelectricity.Raša Pirc je objavil nad 130 znanstvenih razprav (članki in referati v revijahSCI ali zbornikih z mednarodno recenzijo), od tega velik del v najvplivnejšifizikalni reviji Physical Review B. Mednarodna odmevnost njegovih raziskav jeizjemna. Število citatov v bazi Web of Science je okoli 1500.Raša Pirc je nedvomno eden naših vrhunskih raziskovalcev na področju teoretičnefizike kondenzirane materije. Začel je z raziskavami idealnih kristalov zvgrajenimi paraelastičnimi nečistočami in študiral njihovo dinamiko, povezanos tunelskim efektom. Pozneje je preusmeril svoje zanimanje na spinske sistemein analiziral njihovo relaksacijo zaradi sklopitve s fononi, zanimali pa so ga tudiferoelektrični kristali z vodikovimi vezmi in dinamični pojavi zaradi tuneliranjaprotonov oziroma devteronov v vodikovi vezi. V skladu z razvojem fizike v svetuse je pozneje preusmeril na neurejene kristalne sisteme in obravnaval spinska stekla,dipolarna in kvadrupolarna stekla, kvantne paraelektrike ter relasorske sistemes posebnim poudarkom na dinamičnih pojavih. Bil je eden prvih, ki je pri nasuvedel metodo renormalizacijske grupe za študij kritičnih pojavov.Raša Pirc se je izkazal kot izredno perspektiven raziskovalec že v začetkusvoje raziskovalne življenjske poti. Njegove raziskave kinetike paraelastičnih cen-131

trov, ki so predstavljale nadaljevanje doktorskega dela, so doživele velik odmev vstrokovnih krogih. Za tem se je v letih 1971–1974 ukvarjal z nekaterimi splošnimiproblemi teorije linearnega odziva v povezavi z raziskavami sklopitve med spinomin fononi. Potem je prešel na študij dvokomponentnih spinskih sistemov innjihovih lastnih nihanj ob upoštevanju sklopitve s kristalno mrežo. Po letu 1977sledijo raziskave kritičnega področja in anomalnega obnašanja konstant elastičnostipri enoosnih feroelektrikih. Pri teh študijah je Raša Pirc uporabil moderneinačice renormalizacijske grupe, kar je omogočilo bistven napredek pri razumevanjukritičnih pojavov.Pomembno skupino del Raše Pirca v času po letu 1980 predstavljajo raziskavenizkotemperaturnega faznega prehoda v kristalih alkalnih cianidov KCN inNaCN. Predlagal je nov model za opis kolektivnih vibracijskih in orientacijskihnihanj dipolov CN¯ v bližini faznega prehoda pri 83K v KCN. Nadaljnji študij tegaproblema je pokazal, da indirektne interakcije med ioni CN¯ največ prispevajo kelektrostatski energiji urejene faze KCN in NaCN. Posledica je dipolna ureditevantiferoelektričnega tipa, ki jo potrjujejo nevtronska merjenja.Raša Pirc je skupaj z dr. Bosiljko Tadić opravil obsežne raziskave faznih prehodovv neurejenih sistemih. Rezultat tega sodelovanja je 8 publikacij, ki obravnavajokritične pojave v neurejenih kristalnih sistemih. Dela tvorijo zaključenoceloto, pri čemer je glavnina posvečena analizi vpliva nečistoč in slučajnih polj nakritično obnašanje magnetnih in feroelektričnih sistemov v bližini faznih prehodov.Za ta dela sta avtorja prejela Kidričevo nagrado v letu 1986.Raziskave Raše Pirca neurejenih sistemov so izredno obširne in vsestranske.Še posebej je treba omeniti njegove študije mikroskopskih modelov za fazneprehode v sistemih s prostorsko koreliranimi slučajnimi polji. Tu opažamov bližini temperature prehoda kritične eksponente, ki so značilni za neurejenesisteme, daleč od temperature prehoda pa značilnosti čistih sistemov. Raziskavetudi pokažejo, da se statični in dinamični kritični eksponenti ne morejo, tako kotpri nekoreliranih poljih, enostavno izraziti z eksponenti čistih sistemov z nižjodimenzijo.Intenzivnost teoretičnih raziskav Raše Pirca z leti nikakor ni pojenjala. Vednoje odpiral nova zelo aktualna področja raziskav v fiziki kondenzirane materijein statistični fiziki. Največjo skupino del Raše Pirca ob koncu osemdesetih letprejšnega stoletja predstavljajo raziskave spinskih in protonskih stekel. Obravnavalje med drugim problem faznih diagramov za protonska stekla v odvisnostiod tlaka, sestave in stopnje devteracije. Pri tem je uporabljal razne modele in metode,predvsem Isingov model v transverzalnem tunelskem polju ob prisotnostislučajnih paralelnih poljih ter metodo replik. Dobljene so numerične rešitve zaureditveni parameter protonskega psevdospinskega stekla, izračunana dielektričnasusceptibilnost in analiziran fazni diagram, če omenimo le nekatere rezultateobširnih raziskav.132

V zadnem desetletju se je Raša Pirc začel intenzivno ukvarjati z raziskavamirelaksorskih feroelektrikov ob sodelovanju z laboratorijema za magnetne resonancein dielektrično spektroskopijo IJS (večina del objavljenih po letu 1998). Ssodelavci je razvil nov, zelo odmeven dinamični sferični model slučajnih vezi inslučajnih polj, ki temelji na interakcijah polarnih nanoskupkov in opiše vrsto ravnovesnihlastnosti relaksorjev. Odmevnost raziskav Raše Pirca dokazujejo polegvelikega števila citiranj tudi pogosta vabila za predavanja na mednarodnih konferencahin tujih univerzah.Vse navedeno uvršča Rašo Pirca med vodilne in mednarodno uveljavljeneslovenske znanstvenike na področju fizike.Skupščina SAZU je prof. dr. Rašo Pirca 1. junija 2007 izvolila za izrednegačlana.Peter GosarPETER MANSFIELDSir Peter Mansfield , FRS,rojen 9. oktobra 1933, je emeritiraniprofesor fizike na Univerzi vNottinghamu. Leta 2003 je skupajs prof. P. Lauterburom prejelNobelovo nagrado za fiziologijoin medicino za odkritja na področjumagnetnoresonančnegaslikanja, ki so privedla do uporabete tehnike v medicini. Prispevekprof. Mansfielda je predvsemv tem, da je na podlagi matematičneanalize signalov uvedelmetodo aktivnega magnetnegazasenčenja gradientov in s temomogočil hitro preklapljanjegradientov. To pa je pomembnoskrajšalo čas meritve magnetnoresonančnihslik, kar je bistvenoza uporabo magnetnoresonančnegaslikanja v medicini. Prof. Peter Mansfield je uvedel tudi metodo t. i. »echo-planarimaging«, s čimer je za nekaj redov velikosti povečal hitrost magnetnoresonančnegaslikanja in omogočil njegovo uporabo za rutinske medicinske preglede.133

Danes je magnetnoresonančno slikanje ena najpomembnejših diagnostičnihtehnik v medicini, kjer je predvsem za raziskave mehkih tkiv nadomestila rentgenskoslikanje, ki pa ostaja nepogrešljivo za preiskave trdnih tkiv. Magnetnoresonančnoslikanje je v mnogih ozirih boljše od drugih slikovnih metod v mediciniin je izboljšalo diagnostiko vrste obolenj. Pomembno je tudi, da je nadomestilokar nekaj doslej uporabljanih invazivnih metod in s tem zmanjšalo tveganja zakomplikacije in težave pacientov. Ocenjujejo, da se letno opravi več kot 60 milijonovtovrstnih preiskav.Prof. Mansfield se je rodil v Londonu. Pri 15 letih je zaradi pomanjkanjasredstev opustil šolanje in postal tiskar. Srednjo šolo je končal kot izredni študentob nočnem študiju. Fiziko je študiral na Queen Mary College v Londonu indoktoriral leta 1962. Leta 1964 se je pridružil oddelku za fiziku Univerze v Nottinghamuin postal profesor leta 1979. Leta 1983 je prejel zlato medaljo Society ofMagnetic Resonance in Medicine, leta 1992 pa nagrado ISMAR. Leta 1987 je postalčlan Royal Society, leta 1993 pa Sir za prispevke k razvoju angleške industrije,ki temeljijo na njegovih patentih o hitrem preklapljanju gradientov magnetnegapolja v magnetnoresonančnih napravah. Ti patenti so omogočili podjetju OxfordInstruments vodilno vlogo v svetu v izdelavi magnetnih sistemov za magnetnoresonančnaslikanja. Prof. Mansfield je leta 1993 prejel tudi Barkleyjevo medaljobritanskega Journal of Radiology, leta 1995 zlato medaljo Journal of Clinical MRIin še vrsto drugih medalj ter odlikovanj. Je častni doktor štirih univerz.Z ljubljansko skupino za magnetno resonanco prof. Peter Mansfield sodeluježe od leta 1973, ko je objavil prvi prispevek s področja magnetnoresonančnegaslikanja z naslovom: NMR difrakcija v trdnih snoveh. V tem prispevku je pokazal,da lahko v prisotnosti gradientov magnetnega polja ob uporabi multipulznihradiofrekvenčnih sekvenc dobimo slike trdnih snovi, ki so komplementarne rentgenskimslikam, saj pokažejo predvsem slike mehkih tkiv, ki jih na rentgenskihposnetkih ne vidimo. Leta 1990 je o tem predaval na letni šoli Ampere v Portorožu,ki jo je organizirala ljubljanska skupina. Od tedaj dalje je večkrat obiskalLjubljano, naši raziskovalci pa so bili vedno dobrodošli v njegovem laboratorijuv Nottinghamu. Pri njem sta se dalj časa izpopolnjevala prof. Janez Stepišnik inpozneje prof. Gorazd Planinšič, oba s Fakultete za matematiko in fiziko Univerzev Ljubljani. Pomembna pa je tudi njegova pomoč in spodbuda pri vrsti raziskav spodročja magnetnoresonančnega slikanja v nizkih magnetnih poljih.Skupščina SAZU je prof. dr. Petra Mansfielda 1. junija izvolila za dopisnegačlana.Robert Blinc , Dušan Hadži134

ANTON MAVRETIČProf. dr. Anton Mavretič seje rodil na Boldražu pri Metliki11. decembra 1934. Osnovnošolo je obiskoval v Radovici inMetliki, gimnazijo v Ljubljani,kjer je abituriral 1954. leta. Bilje študent Univerze v Ljubljani,Fakultete za elektrotehniko. Vtretjem letniku študija, 1957, jeodšel v ZDA. Tu je opravil bakalavreatin 1961. magistriraliz elektrotehnike na Universityof Denver, Denver, CO. Doktoriralje 1968. leta na PennsylvaniaState University, UniversityPark, PA. Disertacija je obravnavalaraziskave D-sloja ionosfere,zasnovo, gradnjo merilneopreme in znanstveno interpretacijov vesolju izmerjenihpodatkov.Po promociji se je zaposlil na znanem MIT – Massachusets Institute of Technology,Cambridge, MA. Bil je raziskovalni inženir v Centru za vesoljske raziskave.V tistih časih so bile raziskave vesolja del tekme med velesilama. Zaradi tega soveljala posebna pravila. Iz tega povzamemo, da je bil prof. Mavretič izredno uspešenin iskan raziskovalec. Raziskoval in deloval je na projektih, ki sta jih financiralidve svetovno prestižni ustanovi NASA in JET Propulsion Laboratory, Pasadena,California, na področju razvoja merilne opreme, za merjenje medplanetarneplazme, solarnega vetra, sestave atmosfere planetov osončja in drugih podatkov.Merilna oprema je bila namenjena za satelite Voyager in spoznavanje globokegavesolja. Prof. Mavretič je deloval na MIT več kot deset let. Po uspešni izstrelitvi satelitovVoyager iz observatorija Cape Kennedy, Florida, se je zaposlil na HarwardUniversity, kjer je do leta 1980 deloval v harvardskem observatoriju v skupini molekularnefizike. Nato je je sprejel mesto profesorja elektronike in računalništvana bostonski univerzi, kjer je deloval 16 let, do leta 1995, ko se je pridružil podjetjuPlasma Therm in deloval v podružnici RF Power products, Vookees, New Jersey.Prevzel je mesto vodje tehnološko zelo zahtevnega razvoja elektronskih naprav zapolprevodniško industrijo, izdelavo visoko integriranih mikrovezij. Na bostonskouniverzo se je vrnil leta 2003. Prevzel je vodenje raziskovalcev, postdiplomskih135

študentov v Centru za vesoljsko fiziko in astronomijo, kjer razvijajo tehnološkoizjemno zahtevno merilno opremo za merjenje visokoenergijskih delcev v Van-Allenovih pasovih. Slednje sestavljajo ujeta sončna radiacija in ostanki v atmosferieksplodiranih atomskih bomb. Eksperimentalni satelit z opremo, katere razvojvodi prof. Mavretič, bo predvidoma poletel v vesolje leta 2009.Prof. Mavretič je prejel mnoge prestižne nagrade kot plaketo NASE 1993,prestižno mesto Analog Devices Profesorship Chair s finančnim vložkom 1,2 milijonadolarjev, nagrado NASE za dosežke pri misiji Voyager I in II, 1981, natopriznanji Tau Beta PI in Tau Alpha Pi, 1981, priznanje za odlikovanega profesorjana Boston University, 1980 in 1975 nagrado NASE Goddart Space Flight Centraza dosežke pri misiji Explorer, za dosežke pri Voyagerju in za merjenja sončnegavetra, ultravijolične svetlobe.Biografija in razvojne raziskave prof. Mavretiča dokazujejo, da je vrhunskouspešen raziskovalec. Prof. Mavretič ima tudi lepe dosežke na področju ekspertnegasvetovanja. Med ustanovami in podjetji, kjer je svetoval, najdemo mednarodnoznana podjetja, kot Veeco L. I., New York, od 2003 naprej, Princeton PowerSystems, Princeton, NJ, od 2004, Harvard University, na oddelku Applied Science,Cambridge, MA, 1982–1983, Data General Corp., Westboro, MA, 1982–1985,Analogic Corp. Peabody, MA, 1984–1985, Altech Systems Corp., Newton, MA,1972–1976, Avitar, Seekonk, MA, 1976–1980, in Advanced Control Systems Corp.,Quincy, MA, 1976–1982. Prof. Mavretič je bil nosilec projekta za hiter razvoj, testiranjein izdelavo analognih vezij, ki ga je financirala Defense Advanced ResearchProjects Agency, in nosilec projekta Faraday Cup Subsystem on Wind Spacecraftna MIT. Med drugim je izvajal tudi raziskave za NEC, Japonska, nato za AnalogDevices Corp. in Ministrstvo za energetiko ZDA.Prof. Mavretič je sodeloval s kolegi na Univerzi v Ljubljani in v Mariboru tervečkrat predaval na obeh univerzah in na Institutu Jožef Stefan. Prof. Mavretič žeod vsega začetka deluje v Slovenskem svetovnem kongresu. V letih med 2000 do2006 je bil član upravnega odbora. Prof. Mavretič je aktivno podpiral in sprejemalkolege in študente iz Slovenije. Gmotno je podpiral študente, nekateri od teh daneszasedajo vodilne položaje.V obdobju 1968–1978 je prof. Mavretič deloval na Massachusetts Institute ofTechnology (MIT), Centru za raziskave vesolja, kjer je izdelal zasnovo in razvilopremo za MIT-ov eksperiment s plazmo, za misijo Voyager I in Voyager II. Taoprema je vključevala zelo zahteven analogni senzor in elektroniko za zagotavljanjeekstremno nizkega šuma in predpisane neobčutljivosti na sevanje, kakršnoje prisotno ob planetih osončja, Jupitru, Saturnu, Uranu itd. Vsi našteti sistemiso odlični znanstveni dosežki, ki se še uporabljajo in nekateri še danes delujejo vvesolju. Na Harvard College Observatory v Cambridgeu je sodeloval v obdobju1978–1980 in razvijal ultravijolično kartografiranje sončne korone. To so kasnejeuporabili na plovilu Space Shuttle. V svojem laboratoriju je razvil in testiral me-136

ilno opremo za plazma eksperiment s Faradayevo pokrovko, in to ob upoštevanjuvseh specifikacij vojaškega standarda. Te raziskave in razvoj je financirala NASA.Pri projektu sta sodelovala prof. Mavretič z bostonske univerze in Center za raziskavevesolja. Kot tehnični direktor in vodilni inženir je v obdobju 1994–1998 priRF-Power Products Inc., NJ, razvil vrsto novih in originalnih visokofrekvenčnihproduktov in zanje prejel več patentov. Prof. Mavretič je nosilec štirih patentov,ki zadevajo tehnično znanost, tehnologijo in nova znanja na področju vezij VLSI.Znanstveni dosežki prof. Mavretiča na področju elektrotehničnih znanosti so zelopomembni. Uporabni so pretežno na dveh prestižnih področjih: v vesoljski tehnologiji,vesoljskih plovilih in na področju visokotehnoloških produktov za industrijovisokointegriranih polprevodniških sestavov. Ti dosežki imajo prav takovelik pomen v sodobni oboroževalni industriji in za napredek visokointegriranihinformacijskih naprav, kot so prenosni telefoni, dlančni računalniki itd. Lahkoše dodamo, da je bil pri korporaciji Advanced Energy Industries odgovoren zatehnološkotehnično evalvacijo vrste radiofrekvenčnih projektov, ki zadevajo izrazitovisokotehnološke izdelke v globalnem merilu in pomenu. O odmevnosti inpomenu raziskovalno-razvojnega dela prof. Mavretiča na področju elektronike intehnologije visokointegriranih merilnih sistemov lahko sodimo na osnovi izvedenihdel in uveljavljenosti dosežkov. Bibliografija obsega 138 enot, od tega dve knjižnipoglavji, 22 objavljenih konferenčnih objav, 8 člankov in 105 poročil. V SpaceScience Reviews je citiran 145-krat in ima skupaj okoli 170 citatov. O odmevnostinjegovega dela lahko sodimo tudi na podlagi poglavja, ki je izšlo v znamenitiknjigi VLSI Handbook urednika J. DiGiacoma pri Mc Graw Hillu leta 1989. Napodročju elektrotehničnih in visokotehnoloških znanosti je odmevnost dosežkov,novih znanj in del prof. Mavretiča velika. To dokazujejo izjemni dosežki, delujočenaprave v vesolju in pri visokotehnoloških korporacijah, pa tudi številni industrijskopomembni patenti. To uvršča prof. Mavretiča med vrhunske in mednarodnouveljavljene znanstvenike na področju elektronike in visoko zahtevne tehnologijemerilnih vezij.Skupščina SAZU je prof. dr. Antona Mavretiča 1. junija 2007 izvolila za dopisnegačlana.Alojz Kralj137

IV. RAZREDza naravoslovne vede138ROBERT ZORECProfesor Robert Zorec seje rodil 23. januarja 1958 v Kopru.Po osnovni šoli v Piranuin gimnaziji v Kopru se je leta1976 vpisal na študij biologijena Biotehniški fakulteti v Ljubljani,kjer je diplomiral leta1981. Stopnjo magistra biološkihznanosti je dosegel na istifakulteti (1983), doktorat medicinskihznanosti (1986) pana Medicinski fakulteti Univerzev Ljubljani.V letih 1983–1985 se je izpopolnjevalv Veliki Britanijipri dr. McBurneyju (Newcastleupon Tyne) v elektrofiziološkimetodiki proučevanja ionskihkanalčkov (patch-clamp). Vnaslednjih dveh letih je natodoma na Inštitutu za patofiziologijo Medicinske fakultete uvedel to metodo. Kertakrat ni bilo mogoče nabaviti take aparature, je s sodelavci razvil lastno aparaturo,ne le za merjenje ionskih prevodnosti v membrani, pač pa tudi za meritvemembranske kapacitivnosti.V letih 1987 do 1990 je delal kot gostujoči znanstvenik v različnih laboratorijihuniverze v Cambridgeu v Veliki Britaniji, kjer je proučeval spremembe kapacitivnostihipofiznih celic ter homeostazo kalcijevih ionov z optičnimi fluorescenčnimimetodami. Leta 1991 je bil povabljen v Avstralijo (Univ. of Adelaide), kjer jeuvedel meritve kapacitivnosti tudi na rastlinskih celicah. V letu 2000 je bil RobertZorec gostujoči profesor na univerzi v Denverju, ZDA (program Fullbright).Robert Zorec je redni profesor za predmet patološka fiziologija na Medicinskifakulteti od leta 1995. Za izrednega člana naše akademije je bil izvoljen v letu2001. Vodi programsko raziskovalno skupino Celična fiziologija, ki jo sestavlja11 članov (3 mladi raziskovalci, 1 strokovna sodelavka in 7 doktorjev znanosti).Sestavljajo jo raziskovalci Laboratorija za nevroendokrinologijo – Center molekularnacelična fiziologija, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta,

Univerza v Ljubljani) in raziskovalci Laboratorija za celično inženirstvo (Celica,Biomedicinski center, Ljubljana). Programska skupina opravlja poleg raziskav napodročju celične fiziologije tudi strokovne storitve na področju celičnega inženirstvain laserske konfokalne mikroskopije.Objavil je 78 člankov, ki jih indeksira SCI, tudi v revijah, kjer je t. i. IF prek 20(Nature) na področju celične fiziologije (elektrofiziološke, molekularnobiološke,mikroskopske študije mehanizma eksocitoze, sproščanja hormonov in kemičnihprenašalcev iz endokrinih, nevroendokrinih, živčnih in drugih evkariontskih celic).Poleg tega je objavil še 25 člankov v knjigah in drugih publikacijah. Od izvolitvev izrednega člana je objavil 26 del, pet jih je v tisku.Skrbi za razvoj in vrhunsko opremljenost svojega področja. Tako imajo v laboratorijudva laserska konfokalna mikroskopa, ki delujeta v okviru infrastrukturnegacentra: Carl Zeiss referenčni center za konfokalno mikroskopijo. V zadnjemčasu se ukvarja tudi s terapevtsko biotehnologijo – pripravo avtolognihtkivnih polnil za odpravljanje deformacij kostnega tkiva in mehkih tkiv kakortudi z uvajanjem metod za pripravo celičnih cepiv za zdravljenja rakavih obolenj.Uspešno dela s študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Univerziv Ljubljani. Bil je mentor pri 5 diplomskih in študentskih delih za Prešernovonagrado, mentor 6 magistrandom in 8 doktorandom; poleg tega je tudi uspešenmentor 7 mladim raziskovalcem. Skupščina ustanove Academia Europaea v Londonuga je 27. aprila 2007 izvolila za člana v sekciji fiziologija in medicina.Skupščina SAZU je prof. dr. Roberta Zorca 1. junija izvolila za rednega člana.Matija GogalaTATJANA AVŠIČ-ŽUPANCProf. dr. Tatjana Avšič-Županc se je rodila 11. julija leta 1957 v Brežicah. Leta1976 je maturirala na Gimnaziji Brežice. V letu 1982 je diplomirala na Oddelekuza biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti vLjubljani je zaključila podiplomski študij, kjer je leta 1988 magistrirala s področjavirologije. Doktorica medicinskih znanosti s področja virologije je postala 1992.Specialistka medicinske mikrobiologije je postala v juniju 1998. Na Inštitutu zamikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete je zaposlena od 1. januarja1983 dalje – najprej kot stažistka asistentka in kasneje kot strokovna sodelavka.Od leta 1989–2003 je bila vodja Laboratorija za serološko diagnostiko virusov inrikecij, od leta 2003 dalje pa vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz na istem inštitutu.Od leta 1996 dalje je tudi vodja Referenčnega centra WHO za raziskovanjein diagnostiko arbovirusov in hemoragičnih mrzlic.139

Leta 1989 je bila izvoljenav naziv asistentke, leta 1993 vnaziv docentke, leta 1999 v nazivizredne profesorice in leta2004 v naziv redne profesoriceza predmet Mikrobiologija inimunologija. Decembra 2001je postala »gostujoča profesorica«na Medicinski fakulteti vSplitu.Na področju virologije seje izpopolnjevala nekaj mesecevleta 1987 in 1988 v Antwerpnu,Belgija. Leta 1993 jeprejela nagrado ameriškegaraziskovalnega sveta (NationalResearch Council), uporabilajo je za enoletno podoktorskoznanstveno delo v virusnemlaboratoriju inštituta ameriškevojske USAMRIID, Fort Detrick,ZDA. Leta 1994 je raziskovalana ustanovi University of Maryland, School of Medicine, Department ofMicrobiology and Immunology, Baltimor, ZDA.Raziskovalna dejavnost prof. dr. Avšičeve je usmerjena v preučevanje naravnihžarišč hemoragične mrzlice z renalnim sindromom v Sloveniji in v preučevanjebiologije hantavirusov, ki so povzročitelji te okužbe. Raziskovanje je zleti razširila tudi na širše področje Balkana in srednje Evrope. Rezultati obsežnihraziskav so prepoznaven prispevek k poznavanju epidemiologije, taksonomije inbiologije hantavirusnih infekcij kakor tudi k razširjenosti bolezni v tem delu sveta.Za odmevne znanstvene dosežke in objave na področju hantavirusov je leta 1999prejela Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije.Leta 2003 je prejela tudi nagrado Ruske akademije medicinskih znanosti 100 yearsof Virology. Zaradi odmevnih rezultatov, ki so bili objavljeni v tujih znanstvenihin strokovnih revijah, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) imenovala laboratorij,ki ga vodi prof. Avšičeva, za svoj referenčni center. Zaradi uspešnegadelovanja tega centra WHO, je le-ta postal leta 2001 del svetovne mreže (GlobalOutbreak Alert & Response Network). V novejšem času je raziskovalno delo uspešnorazširila na področje preučevanja molekularne ekologije mikroorganizmov,ki jih v naravnem okolju prenašajo različni vektorji. Tako je postal njen laboratorijtudi del evropske mreže, ki vodi nadzor nad vnesenimi nevarnimi virusnimi140

oleznimi (European Network of Imported Viral Diseases). Vseskozi dopolnjujein poglablja znanstvene dosežke s svojega področja ter skrbi za njihov prenos inuporabo v slovenski biomedicini. V letu 2003 je pristojna služba Ministrstva zazdravje RS pooblastila njen laboratorij za diagnostiko in raziskave visokonevarnihmikroorganizmov, vključno z bioterorističnimi agensi.Izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dela uspešno in odmevno objavljav mednarodnem prostoru. V revijah, ki jih indeksira SCI, je do sedaj objavila98 člankov. Njeni članki so bili citirani prek 1100-krat. Posebno pomembni soprispevki, ki jih je objavila v reviji Lancet. Izrednega pomena je tudi njeno delo koturednice izdaje knjige Annals of New York Academy of Sciences iz leta 2003 (vol.990), ki obsega 770 strani. Od leta 1993 je vodja številnih nacionalnih in mednarodnihraziskovalnih projektov in programov. Od leta 2004 dalje je s svojo raziskovalnoskupino vključena v štiri projekte 6. okvirnega programa Evropske unije.Pedagoško delo opravlja na Medicinski in Biotehniški fakulteti ter na Fakultetiza kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, na dodiplomskem inpodiplomskem študiju.Dr. Tatjana Avšič-Županc je na področju virologije priznana znanstvenica instrokovnjakinja doma in v tujini. Glavno področje njenega strokovnega in znanstvenegadelovanja predstavljajo patogeni mikroorganizmi, ki jih prenašajo različnivektorji. Preučuje jih z vidika ekoloških, bioloških in genetskih dejavnikov vnaravnem okolju in v gostiteljih.Skupščina SAZU je prof. dr. Tatjano Avšič-Županc 1. junija 2007 izvolila zaizredno članico.Robert ZorecBOŠTJAN KIAUTAProf. dr. Boštjan Kiauta se je rodil 20. januarja 1937 v Ljubljani, kjer je hodilv osnovno šolo in gimnazijo ter se nato vpisal na študij biologije. Ta študij je absolviralv Ljubljani, nato pa se je preselil v inozemstvo in je diplomiral na univerziv Utrechtu na Nizozemskem in tam leta 1969 tudi doktoriral z nalogo Studies onkaryotypic evolution in Odonata.Njegovi prvi favnistični članki o kačjih pastirjih so izšli že v začetku šestdesetihlet, in to v domačih in tujih revijah. Na Nizozemskem je najprej delalkot znanstveni sodelavec hidroentomolog, od 1964 dalje, ko je dobil zaposlitevna Inštitutu za genetiko državne univerze v Utrechtu, pa se je posvetil predvsemcitotaksonomiji, citofilogeniji in sistematiki kačjih pastirjev in nekaterih drugihživalskih skupin, kot so mehkužci, pražuželke in mladoletnice. Poleg tega ga jezanimala speciacija v visokogorskih in jamskih okoljih.141

Leta 1980 je bil na državniuniverzi v Utrechtu na Nizozemskemimenovan za rednegaprofesorja citotaksonomije incitofilogenije nevretenčarjev,predaval pa je tudi sistematskozoologijo nevretenčarjev. Bil jementor pri okoli 300 diplomskihnalogah in 35 doktorskihdisertacijah. Sedaj je emeritiraniprofesor te univerze.Boštjan Kiauta se je velikoukvarjal z mednarodno organizacijoin koordinacijo visokogorskihin odonatološkihraziskav v Švici, Nepalu, Indiji,na Tajskem in na Filipinih.Vodil je eno mednarodno intri nizozemske biološke raziskovalneodprave v nepalskoHimalajo. Med 1980–2002 jebil član Species Survival Commissionpri Mednarodni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Od 1971 vodi upravnopisarno Mednarodne odonatološke fundacije SIO v Bilthovnu. Leta 1981 jebil pobudnik ustanovitve Mednarodnega odonatološkega raziskovalnega inštituta(IORI) v Gainesvillu (Florida, ZDA) in je član njegovega upravnega sveta.Boštjan Kiauta je bil ali še je urednik mednarodnih znanstvenih revij Genetica(1971–1991), Odonatologica (1972–), Notulae odonatologicae (1978–), na Slovenskempa je (bil) član uredniških odborov revij Varstvo narave (1962), Exuviae(1994–) in Triglavskih razgledov, TNP (1997–). Od leta 1984 izdaja v Švici mednarodnorevijo Opuscula zoologica fluminensia. Ustanovil je reviji Advances inodonatology (sedaj v Parizu) in Malangpo (sedaj v Bangkoku). V Utrechtu vodizaložbo Ursus Scientific Publishers.Objavil je okrog 350 razprav in člankov, večinoma odonatoloških razprav spomembnimi znanstvenimi odkritji s področja citotaksonomije in citofilogenijev uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, nekaj pa tudi v slovenski periodiki.Za referativno revijo Odonatological Abstracts je prispeval že neverjetnih 16900kratkih izvlečkov oz. prikazov odonatoloških objav iz celega sveta.Je častni član društva Societas internationalis odonatologica in nosilec nekaterihdrugih znanstvenih priznanj. Z utemeljitvijo o »mednarodnem pomenu(njegovih) znanstvenih dosežkov na področju odonatologije« ga je nizozemska142

kraljica 8. aprila 2002 imenovala za viteza Oranje-Nassauskega reda. Letos je obnjegovi sedemdesetletnici v Indiji izšla njemu posvečena knjiga z naslovom Odonata,Biology of Dragonflies urednika B. K. Tyagija. Prispevke v knjigi je napisalo38 avtorjev ali soavtorjev iz 17 držav, kar je vsekakor pomemben dokaz znanstvenegapomena in mednarodne odmevnosti del prof. dr. Boštjana Kiaute.Skupščina SAZU je prof. dr. Boštjana Kiauto 1. junija izvolila za izrednegačlana.Matija GogalaERWIN NEHERProf. dr. Erwin Neher seje rodil 20. marca 1944 v krajuLandsberg/Lech v Nemčiji.Fiziko je študiral na Inštitutuza tehnologijo in diplomiralleta 1965. Magisterij iz fizikeje prejel na Univerzi Wisconsinv ZDA leta 1967, doktoratpa leta 1970 ponovno v Münchnuna ustanovi, kjer je pričels študijem fizike. Trenutno jezaposlen kot direktor ustanoveMax-Planck-Institut (MPI)für biophysikalische Chemie,v Goettingenu, Nemčija. V letu1991 je prejel Nobelovo nagradoza fiziologijo skupaj s prof.dr. B. Sakmannom, in sicerza njuna odkritja v povezavi zdelovanjem posameznega ionskegakanala v celicah. Poleg te prestižne nagrade je prejel še 24 drugih visokihmednarodnih priznanj za znanost (npr. Leibnitzova nagrada v letu 1986). Z raziskavamina področju biologije se je ukvarjal že med svojim študijem fizike v Nemčijiin se v devetdesetih letih z izboljšavami elektrofizioloških metod in optičnihmetod lotil pionirskih raziskav sklopitve med dražljajem in sproščanjem kemičnihprenašalcev iz nevronov in nevroendokrinih celic. Zaradi svojih odmevnihodkritij je postal član 13 akademij in društev (npr. član Kraljevega društva v Londonu,član Nacionalne akademije za znanost ZDA) in častni član 12 svetovnih143

univerz in znanstvenih združenj. Objavil je preko 200 člankov, ki jih indeksiraSCI, od tega tudi v revijah, kjer je t. i. IF prek 20 (Nature, Science, Neuron, Cell,PNAS). Pri tem velja omeniti, da so njegova dela izredno visoko citirana (prek35.000 citatov, Web of Science). Članek, ki je bil objavljen v letu 1981 in opisujenovo elektrofiziološko metodo vpete krpice membrane (angl. patch-clamp), pa jebil citiran prek 15.000-krat. V svoji bogati znanstveni karieri je izobrazil velikomladih sodelavcev in poskrbel za možnosti, da ti lahko sami neodvisno razvijajoinovativni potencial. Skupaj z MPI in Univerzo Goettingen je ustanovil EuropeanNeuroscience Institute v Goettingenu z namenom financiranja raziskavskupinam, ki jih vodijo mladi odgovorni nosilci raziskav. S svojim delovanjemje bistveno pripomogel, da se je politika financiranja raziskav Evropske komisijeizboljšala. Pozval je skupino več deset Nobelovih nagrajencev, da so predlagaliustanovitev Evropske agencije za raziskave (ERA), ki je v letu 2007 pričela z delom.Delovanje prof. dr. E. Neherja ni bilo le v korist evropski znanosti, pač pa jeodločilno prispevalo k razvoju znanosti v Sloveniji na področju fiziologije.Sodelovanje s prof. dr. E. Neherjem se je pričelo v osemdesetih letih prejšnjegastoletja, ko smo v Sloveniji neodvisno razvili tehnologijo za merjenje membranskekapacitivnosti. Ob njegovem laboratoriju v Goettingenu in raziskovalcihv Sloveniji je to uspelo le še enemu laboratoriju v ZDA. Sodelovanje se je v devetdesetihletih in še posebej v novem stoletju ojačalo, ko je večkrat prišel na obiskv Slovenijo. V letu 2000 je imel tudi vabljeno predavanje na SAZU. Ob postavitviEvropskega inštituta za nevroznanost v Geottingenu je prek našega sodelovanjarekrutiral mlade obetajoče znanstvenike na področju raziskav na posameznih celicahin jih kasneje povabil, da se prijavijo na razpise za vodje raziskav. KomisijaEvropskega inštituta za nevroznanost je kasneje izbrala kandidata iz Slovenije, kise je pred kratkim vrnil v Slovenijo in prevzel mesto profesorja za fiziologijo naInštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Prof.dr. Marjanu Rupniku je pri preselitvi laboratorija iz Goettingena v Maribor prof.dr. Erwin Neher izdatno pomagal, saj je večino opreme, ki jo je prof. dr. Rupnikuporabljal med svojim delom v Nemčiji, lahko prenesel na Univerzo v Mariboru,kjer novi laboratoriji že nekaj let delujejo. Univerza v Mariboru pa v tem časuprejema finančno podporo partnerske ustanove, ki omogoča dolgotrajno podpororazvoju celične fiziologije v severovzhodni Sloveniji.Skupščina SAZU je prof. dr. Erwina Neherja 1. junija 2007 izvolila za dopisnegačlana.Robert Zorec144

V. RAZRED za umetnostiEMERIK BERNARDEmerik Bernard je bil rojen22. septembra 1937 v Celju.Je redni profesor za slikarstvona Akademiji za likovno umetnostin oblikovanje Univerzev Ljubljani v pokoju. Izredničlan SAZU je od 7. junija 2001.Umetniški prispevekEmerika Bernarda k razvojuslovenske umetnosti je mogočeoznačiti kot najvidnejšo indoslej najuspešnejšo sintezotemeljnih načel modernizmaz likovnimi invencijami postmodernizma.Bernard je naizviren in premišljen načinpresegel protislovja in apriorijemed visokim modernizmomin oblikovnimi načeli postmodernizmater ustvaril samosvoj,sežet, izjemno kvaliteten opus. Z njim je dokazal, da je mogoče z odločnimustvarjalnim dejanjem preseči utečeno prepričanje, da je razkorak med analitično,reduktivno strogostjo modernizma in izrazito odprtostjo postmodernizmanepremostljiv. To dejanje ga že danes vpisuje v temeljno razvojno zgodovino slovenskegaslikarstva v 20. stoletju.Emerik Bernard je slikar preudarnega, vendar doslednega raziskovalnegatemperamenta. Njegov razvoj je postopen, konsistenten, s premišljenimi odločitvamiposega v ustvarjalne modele modernizma in jih preoblikuje v izvirna likovnaprizorišča in sporočila osebne mitologije in avtopoetike.V zgodnjem ustvarjalnem obdobju (1968–1975) je modernistični kolaž in assemblageizpopolnil s prečiščeno likovno občutljivostjo in humanistično vsebino.V sliki Bivališče snovi je na svojstven način preobrazil odpadne predmete v antropomorfnapričevanja o človekovem bivanju v svetu odtujenih stvari – iz neuglednihmaterialov so nastale estetsko dognane kompozicije. V začetku osemdesetihlet je v enkratnem ustvarjalnem razodetju povezal kolažno tehniko s poetično»ikonizacijo« krajinske podobe, vezane na istrski genius loci.145

Poseben dosežek predstavljajo velike slike z obsežnimi simbolnimi vsebinami,kot so Venerični palimpsest in Istrsko pregrinjalo, Istrski palimpsest I in Girlandaza Umberta Eca (1986). To so razgibana in »oblikovana platna« s formami,ki se zaradi notranjih izraznih potreb logično razvijajo preko pravokotnega formatain jih je slikar obogatil z lokalnimi etnografskimi materiali.Enega vrhov tega obdobja predstavlja monumentalna Materada, ki sintetiziraobdobje istrskih palimpsestov.Istrska motivika se potem umika bolj abstraktni členitvi slikovnega polja,razpotegnjena krajinska scena se premika v vertikalno kompozicijo. S pretanjenimprekrivanjem barvnih površin so se palimpsesti začeli spreminjati v intuitivnesledi čiste likovne poezije.Bernardovo novo slikarstvo razkazuje lahkotno, prosojno slikovitost, ki z velikomero optične inteligence pomembno nadgrajuje njegovo dosedanje ustvarjanje.To je slikarstvo, v katerem znova prepoznavamo visoke kvalitete zgodovinskeizkušnje: lepoto in harmonijo, simbolne vsebine in avtonomno formo.Emerik Bernard je tudi izjemen umetnostni filozof, velik poznavalec zgodovinein teorije slikarstva, filozofije in literature. Njegovi izvirno zasnovani spisi,zbrani v knjigi Približevanja (2000), temeljijo na presenetljivih interpretacijskihstrnitvah protislovij, npr. Giottove freske in Duchampovi readymades.Emerik Bernard je prejel Župančičevo nagrado (1986), nagrado Prešernovegasklada (1987) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1997).Skupščina SAZU je prof. Emerika Bernarda 1. junija 2007 izvolila za rednegačlana.Janez Bernik , Andrej JemecJANEZ MATIČIČSkladatelj Janez Matičič (rojen 3. junija 1926 v Ljubljani) je bil izvoljen zaizrednega člana SAZU v razred za umetnosti leta 2001.Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani (1950) iz kompozicije pri LucijanuMariji Škerjancu. Devet let pozneje se je odločil za dodatni študij v Parizupri znameniti profesorici Nadji Boulanger, hkrati se je pridružil skupini Groupede Recherches Musicales na francoskem radiu. Zanimanje za sodobna dogajanjaga je privedlo k preučevanju kompozicije po sistematiki informatike in glasbeneračunalniške tehnike, ki jo je takrat vodil Pierre Boulez.Glasbeno ozračje Pariza je Matičiča samoumevno preobrazilo iz dotedanje romantično-klasicistične naravnanosti k novim tehnikam komponiranja. Prirojen čutza barvne odtenke, ritmično pestrost in ustvarjalno prelivanje dinamičnega razpletamuzikalnih idej mu je omogočil suvereno odkrivanje novih izraznih možnosti.146

Iz tega obdobja sta Drugiviolinski koncert (1978) – skladateljje tudi diplomiran violinist– in Klavirski koncert št.2, zanimiv zaradi pianističnihnovosti in orkestrskega zvena.Pri delu v pariški Groupede Recherches Musicales jeMatičič pod vodstvom PierraSchaefferja ustvaril nekaj mojstrskihelektroakustičnih del:Stretta (1968), Cosmophonie zaklavir in druga.Vzporedno z raziskovalnosmerjo nastajajo tudi številnadela za tradicionale sestave,kot Druga in Tretja sonata zaklavir (1988 in 1993), Osmoseza marimbo in vibrafon (1992),Trans za simfonični orkester(1997), Geodes za klavir in tolkala(1998) ter Simfonija št. 2za simfonični orkester. Navedene skladbe so bile izvedene v Ljubljani, Pragi, Parizuin drugod.Janez Matičič je bil v Parizu odlikovan z redom Croix de chevalier (1970),prejel je nagrado na skladateljskem natečaju Prince Rainer de Monaco (1962),1. oceno na mednarodnem natečaju elektroakustične glasbe v Bourgesu (1990),nagrado Prešernovega sklada (1981) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo(2006).Tudi v letih po 2001, ko je bil sprejet med izredne člane SAZU, se Janez Matičičs polno ustvarjalne moči spoprijema z najrazličnejšimi skladateljskimi načrtizdaj spontano doživeto, drugič ustvarjalno premišljeno in načrtovano. Ali kotpravi: enkrat kot »življenje z zvoki«, drugič kot »material, ki mi daje ideje«.Iz teh zadnjih let so naslednja dela: Prologue za trobila (2002), Koncert za violončeloin orkester (2003), Soave za klavir štiriročno (2003), Etuda No 8 za klavir(2005), Dve skladbi (Canto antico, Frenetico) za alt saksofon in klavir (2005), Memory(Preludio, Lamento, Furioso) za kvartet saksofonov (2005), Canto Rapsodicoza klarinet in klavir (2005).Prepričani smo, da predstavlja skladateljski opus Janeza Matičiča enega odvrhov sodobne slovenske glasbene umetnosti, iz česar sledi upravičenost in primernostnjegove kandidature za rednega člana v razredu za umetnosti SAZU.147

Skupščina SAZU je prof. Janeza Matičiča 1. junija 2007 izvolila za rednegačlana.Lojze Lebič148MARKO MARIJAN MUŠIČMarko Marijan Mušičse je rodil 30. januarja 1941v Ljubljani. Njegov izjemnoobsežen in vsestransko bogatarhitekturni opus bi lahkorazdelili v tri medsebojno prepletenain povezana obdobjaustvarjanja.Prvo pomeni prodor njegovegaarhitekturnega uveljavljanjaže v času študija inneposredno po diplomi s številnimiosvojenimi natečajiin nagradami po vsej nekdanjiJugoslaviji. S projektom,poimenovanem »Vila Bled«in predstavljenim na bienalumladih v Parizu konec šestdesetihlet, je vzbudil veliko pozornostdomače in mednarodnestrokovne javnosti. To je čas nabiranja velikih izkušenj, pridobljenih v dolgivrsti uspešno uresničenih nalog, ki jih spremljajo na eni strani najvišja strokovnapriznanja, na drugi pa potrebna samozavest za resnično presežne vrednosti vsmeri poetičnosti novih arhitekturnih stvaritev. Mušičeva zelo samosvoja arhitekturnarisba, njene izvedbe, hkrati pa najširše urbanistično-arhitekturno videnjeizvirajo iz miselnofilozofskega, splošnokulturnega, predvsem pa bogategaduhovnega zaledja.Njegovo drugo obdobje predstavljajo uresničitve arhitekturnih projektov,dobljenih večinoma na natečajih, največkrat za potrebe kulture. Gre za »domove«,projektirane v različnih regijah nekdanje Jugoslavije, ki so nadgrajeni v duhuposebnosti vsebin ruralno-urbanega okolja. Premišljeno in preudarno se je Mušičv sedemdesetih letih dvajsetega stoletja poglabljal v strukture novih oblik arhitekture,med tem ko je na pohodu čas vsesplošnega hitenja, funkcionalistične eno-

stavnosti in površnosti. Loteval se je najrazličnejših arhitekturnih nalog, ki jim jeuspel do danes ohraniti dostojanstvo prave arhitekture.Obdobje od začetka osemdesetih let pa v Mušičevem delu pomeni veliko sintezomed načrtovalnimi »utopijami« in kreativnimi preseganji, izraženo z besedami:»Arhitekturno delo kot prostor simbolov in atmosfere, ki graditeljske stvaritvespreminja v svet arhitekturne umetnosti.«V impozantnem opusu Mušičevih arhitekturnih uresničitev, ki razdaja suverenoobvladovanje širokega spektra arhitekturnih nalog in njihovo preseganjemeja umetnosti, na tem mestu omenjamo: Dom 7. sekretarjev Skoja v Zagrebu(1966), univerzitetno središče v Skopju (1975–1978), Spominski dom v BosanskemŠamcu (1975–1978), frančiškansko cerkev v Kotor Varošu blizu Banjaluke(1986–1991), na Slovenskem prvič uresničen vkopan prostor cerkve Kristusovegaučlovečenja v Dravljah v Ljubljani (1980–1985), tako imenovane Nove Žale v Ljubljani(1982–1988), avtobusno postajo v Novem mestu (1989–), natečajni projektza spominski park Teharje (1993), vrsto stanovanjskih hiš, javnih spomenikov innotranjih ureditev (Domus Slovenica na Dunaju, 1987–1988, sprejemna dvoranaželezniške postaje, 1983–1988, in atrij oziroma Prešernova dvorana Narodnegamuzeja, 1987–1991, oboje v Ljubljani) in nagrajene natečajne projekte za novo potniškopostajo (1980–), novo Narodno in univerzitetno knjižnico (1989–), nunciaturo(1998). Prenovil je staro železniško postajo (1996) in Plečnikov NUK (1999),oboje v Ljubljani.Mušičevo delo pomeni očiten generacijski prelom v slovenskem modernizmu.Prepoznavamo ga po duhoviti prostorski razgibanosti in harmoniji, polnisimbolnih znamenj lepote in smisla.Skupščina SAZU je Marka Marijana Mušiča 1. junija 2007 izvolila za rednegačlana.Andrej JemecTONE PAVČEKSvojevrsten paradoks: v šestih letih statusa izrednega člana je pesnik TonePavček ustvaril opus, ki bi imel po svoji kvaliteti, žanrski raznolikosti in obsegu žesam po sebi zadostno težo za sprejem v SAZU, kar z drugimi besedami pomeni, dagre pri tem predlogu za prevedbo (izvolitev) med redne člane za golo formalnost.V teh šestih letih je Tone Pavček nadaljeval z nezmanjšanim tempom na vseh tistihpodročjih, ki so bila zanj značilna in plodna že ob sprejemu leta 2001, sedanje krajšeobdobje le še bolj izpostavlja njegovo tako rekoč nepretrgano pesniško izrekanjeo vsem, kar on sam nosi v sebi, in hkrati o marsičem eksistencialno pomembnem,kar čuti in zaznava okrog sebe v svetu in času, ki sta tudi naš svet in čas.149

Pavčkova temeljna ustvarjalnapreokupacija je sevedapoezija, ki pa ni niti za trenutekujeta v en sam izraz, v enosmernoin enoznačno izpovedovanjesebe in svoje doživljajskeunikatnosti v prostoru inčasu, torej v kontekstu njegovedosedanje in sočasne slovenskeliterature sploh. Med štiriminajnovejšimi zbirkami »za odrasle«,kot imamo navado reči,Darovi, Starožitja, Nežnosti,Ujedanke, pomenita vsaj drugain zadnja tematsko novostv doslej znani Pavčkovi poeziji,nekakšno objektivizacijo predmetnegasveta (Starožitja), sveta,ki je bil, a ga ni več, sveta, kije bil nekoč naša vsakdanjost,zdaj pa se je kot kulturna dediščinapreselil med etnografskemuzejske zbirke, čeprav še zmerom živi v nas (v starejših generacijah) kot živ spominna naše individualno in družbeno otroštvo. In prav na inspirativni ravni tega,kar je nekoč bilo, a zdaj ni več, pa vendar še živi v nas, je Pavček izkopal v sebi novedoživljajske sklope, ki jih je – v tej pesniški preobleki – mogoče razumeti tudi kotopozarjanje na nepretrganost življenja v nas, v rodu in času. Skoraj vsaka pesemima v svojem podtonu, nekatere celo v razkriti poanti, nekakšno prijazno etičnosporočilnost. Ujedanke pa so epigramatsko zašiljena zbirka, bolj ali manj neposrednonaslovljena na vse bolj bohotne oblike naše današnje slovenske pritlehnosti,številne nečednosti ljudi in poklicev, ki postajajo, so že postali, razpoznavna podobanaših razmer in nas v njih kot njihovih sooblikovalcev. Pavček rad piči, rad»ujeda«, kot sam pravi, vendar bolj z nasmehom kot s strupom, celo najprej se samv sebi prav po pavčekovsko na široko nasmehne že ob izbiri predmeta svoje bodicein nam tako hkrati s svojo »ujedanko« posreduje tudi svoje lastno, kreativno avtorskorazpoloženje ob njej.Zvest sam sebi in svojemu prirojenemu daru je Pavček s tremi zbirkami (Radobesednice,S črko čez Krko, Koncert) ostal tudi v tem obdobju nepretrgano prisotenv poeziji za otroke in mladino, humoren, iznajdljiv in presenetljivo blizuotroške in mladostniške psihe. In prav duhovita iznajdljivost presega temeljno namembnostte poezije, ki je zanimivo in plodno branje tudi za odrasle.150

Ob bok Pavčkovi poeziji sodi tudi njegova publicistika (Čas duše in telesa 3,Hiša Cankarjeva zaveze), ki ji gre takoj dodati prilastek »poetična«: ob branju teesejistike, ki je tematsko povsem razvidno stratificirana, občutimo tudi posebenestetski užitek ob razkošju jezika, bogati metaforiki (pogosto asociativni) in ritmičnostistavka, ob posameznih pasažah pogosto z občutkom pesmi v prozi.Posebej bi lahko govorili o Pavčkovem prevajalskem deležu (Ahmatova, Jesenin),tudi njegove pesmi so v tem času izšle v hrvaškem in češkem prevodu. Njegovopopularnost med bralci po svoje potrjujejo kar tri zaporedne izdaje miniaturkez izborom njegove poezije.Skupščina SAZU je Toneta Pavčka 1. junija 2007 izvolila za rednega člana.Ciril ZlobecSAŠA VUGASaša Vuga je eden največjihmojstrov sodobne slovenskepripovedne proze. V povsemizvirnem in neponovljivem,lahko bi rekli novobaročnemslogu, je napisal vrsto romanovin novelističnih zbirk. Vse povrsti so ob svojem izidu pritegnilepozornost širokih krogovbralcev, temeljito pa sta sez njimi ukvarjali tako sprotnakritika kakor literarnozgodovinskaveda. Njegovo osrednjein najbolj kvalitetno literarnopodročje je proza, vendar SašaVuga piše tudi mladinsko literaturoin dramatiko.Saša Vuga je bil rojen 8.februarja 1930 v Mostu naSoči. Dva razreda slovenskegimnazije je obiskoval v Gorici v Italiji, druga dva pa v Šempetru pri Gorici, kjerje maturiral leta 1949. Istega leta se je vpisal na slavistiko in primerjalno književnostna Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1957. Sštipendijo italijanske vlade je podiplomsko študiral na Univerzi za tujce v Perugii(1960), (etimologija, dantologija, renesansa), s podporo slovenskega ministrstva151

pa je 1962 proučeval radijsko igro v Varšavi in Krakowu. Leta 1966 se je s štipendijoPrešernovega sklada izpolnjeval v TV dramatiki v Parizu. Od 1949–1952 jedelal na Radiu Ljubljana kot govorec v oddajah za tujino, pozneje kot slovenskinapovedovalec. Od 1961. do upokojitve 1989. je delal kot dramaturg in urednikdramske redakcije na TV Slovenija.Je član slovenskega Pena.Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi Prešernovega sklada (1979) inPrešernovo nagrado 1998.Vugovo literarno delo obsega novele, romane, mladinsko prozo ter radijske intelevizijske drame. Prva besedila, ki so napovedovala izrazito slogovno značilnostin izbor tematike, je od 1947. objavljal v goriškem Soškem tedniku, Mladinski revijiin Sodobnosti (sodelavec te revije je ostal do danes). Zgodbe iz življenja Tolminskezapisuje s čustveno in etično občutljivostjo in jezikovno ekspresijo. Pri temsvojevrstno anekdotično in groteskno oblikuje pripoved, v katero pogosto vključujetudi prvine krajevnega ljudskega izročila, predvsem v zvezi z dramatičnimizgodovinskimi dogodki. Tako so za novele, ki so v periodiki izhajale v petdesetihletih (Ljubil je marjetice, Mesec gleda na polje, Zlata mrtvaška glavica), značilnimotivi duševnih stisk v vojnem času, doživetja smrti in erotike. Prva knjižna izdajaVugove proze je povest Škorenjček Matevžek (1955). V petdesetih letih je nastalanjegova prva radijska igra Žalostna obsoška povest (1953). Na razgibanost scen injezikovni izraz, ki kaže ustvarjalno veselje do slogovne izbrušenosti, izvirne metaforikein natančnih opisov, je opozoril z novelistično zbirko Račke po reki plavajo(1961). Prvi roman Veter nima cest (1958) je mozaik zgodb o usodah tolminskihljudi, obremenjenih z vojnimi preizkušnjami. Te določajo tudi njihov fatalističniin hkrati uporno bojeviti odnos do sveta.Vuga velja za pionirja pri uveljavljanju novih dramskih zvrsti – televizijskedrame in nadaljevanke. S scensko predstavitvijo je poleg besedne zgoščenosti inanekdotične groteske gradil sunkovite, ekspresivne prizore človeške tragike s presenetljivimipoantami. Vsebine za svojske radijske in televizijske igre je od antologijskegaBernardka (1962) izbiral med večinoma vojnimi temami (Devet slovenskihradijskih iger, 1975).Njegov očitni literarni vzpon se je začel z modernističnim romanom iz sodobnegaživljenja in sveta Vseenost (1972), potem pa je to delo kmalu nadgradils še bolj slogovno zahtevnim, vsebinsko razgibanim in fabulativno bogatim terraznovrstnim zgodovinskim romanom Erazem Predjamski (1978). Nekateri poznavalcimenijo, da je to njegovo najboljše delo in eden najpomembnejših slovenskihzgodovinskih romanov. Toda tu so še Testenine bivših bojevnikov (1980), zelosvojevrstno prozno delo in odlični, prav tako zgodovinski roman iz Napoleonovihčasov Krtov kralj (1987). Sledi zbirka nagrajenih RTV-dram Stezà do polnoči(1993), roman Opomin k čuječnosti (1993), slogovna, kompozicijska in jezikovnaposebnost, s katero Vuga pripoveduje o neznosnosti človeškega trpljenja. Po tem152

odmevnem besedilu pomeni roman Na rožnatem hrbtù faronike (1999) znovaumik v zgodovinski čas, Sij s kačjih rid (2003) pa ironično parafrazira mitološkomotivno osnovo z nekakšnim mrtvaškim plesom na Soči ob koledarskem zlomutisočletja. Besedilo Delanje romana (2007) je posvečeno prijatelju Lojzetu Kovačičuin obsega dnevniško nočne zapiske, komentarje, razpoloženja in avtorjevekritične poglede na podobo narave, človeka, domačije itn. Posebej dragoceni sospomini na sodobnike, na kulturno prizorišče preteklih let. Glavni poudarek je nagenezi posameznih del, ob katerih je Vuga zapisoval (ob nastajanju štirih svojihromanov) besedilo o značilnih zakonitostih knjižnega ustvarjanja.V dramatiki je Saša Vuga razvijal literaturo novega žanra – TV-igro in igranedokumentarce. Med pomembnejše sodijo Rekviem za heroji, Gorjupa bajta (prvična Slovenskem knjižna objava radijskih in televizijskih iger), Silvestrovo črepinj inMaistrova najdaljša mariborska noč.Saša Vuga je še zmeraj aktiven in plodovit pisatelj. V letu 2007 bo pri Slovenskimatici izšel romaneskni triptih Kobariško zrcalo.Skupščina SAZU je Saša Vuga 1. junija 2007 izvolila za izrednega člana.Drago Jančar , Andrej JemecVINKO GLOBOKARSlovenski pozavnist, skladatelj in dirigent je bil rojen 7. julija 1934, Anderny,Francija.V začetku deluje kot jazzpozavnist v Jugoslaviji, kjer živi od 1947 do 1955,nato po povratku v Francijo študira na Nacionalnem visokem konservatoriju vParizu in nadaljuje solistično aktivnost kot pozavnist. Študij kompozicije in dirigiranjaje nato nadaljeval pri Renéju Leibowitzu, kontrapunkt pri Andreju Hodeiru,izpopolnjeval pa se je pri Lucianu Beriu. Krstne izvedbe skladb za pozavno somu zaupali svetovno znani skladatelji 20. stoletja, kot so Karlheinz Stockhausen,Luciano Berio, Maurizio Kagel, René Leibowitz idr. Kot dirigent je sodeloval zuglednimi evropskimi orkestri: z orkestrom zahodnonemškega radia, francoskimradijskim orkestrom, orkestrom radia Helsinki, s Simfoniki RTV Slovenija, s filharmoničnimaorkestroma iz Jeruzalema in Varšave. V obdobju med 1967 in 1976je Globokar poučeval na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. V letih med 1973 in 1979 jebil vodja oddelka za zvočne in glasovne raziskave na institutu IRCAM v Parizu, vletih med 1983 in 1999 pa je v Firencah vodil tečaje za glasbo 20. stoletja.Leta 2002 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.Je avtor mnogih publikacij o glasbi, med drugimi priljubljene knjige Vdih-Izdih.Vinko Globokar je kot skladatelj težko opredeljiv. Po eni strani ustvarjadela, osredotočena na razmerje glas – instrument (Discours II, VIII) ali razmer-153

je tekst – glasba (Voie, Kolo).Po drugi strani se zanima zainventivni potencial interpreta,pritegujoč ga k skupnikreativnosti (Concerto Grosso,Individuum/Collectivum). Istočasnousvarja glasbena dela,ki temeljijo na elementih gledališča.Prepričan, da mora imetiglasba kritično vlogo v sodobnidružbi, se v nekaterih delihspopada s socialnimi problemi(Les Emigrés, L'ArmoniaDrammatica). V kompozicijise pogosto inspirira ob vprašanjih,ki se zastavljajo izvenglasbe (družba, politika, humanizem).Ta ga usmerjajo kuporabi novih tehnik, novihglasbenih materialov in novihoblik. Meni, da vsak organizacijskimodel v naravi ali kulturi lahko postane glasbeno uporaben.Pomembnejša dela:Vokalna: Letters, Second Thoughts.Orkestralna: Etude pour Folklora I.Skupinska glasba: Fluide, Laboratorium za 10 instrumentov.Komorna glasba: Discours VI za godalni kvartet, Discours VII za kvintet trobil,Discours VIII za pihalni kvintet, Dos á dos za 2 izvajalca, Elegie balkanique zaflavto, kitaro in tolkala, Kvadrat za 4 tolkalce, To whom it may concern za kvintetin magnetofonski trak, Tribadabum extensif sur rythme fantóme za 3 ali neomejenoštevilo tolkalcev.Solistična dela: Dialog über Feuer za kontrabas, Dialog über Luft za harmoniko,Exchanges za eno trobilo, Oblak semen za trombone solo, Ombre za tolkala,zvočni trak in stroj za ritem, Pendulum za violončelo solo, Pensée écartelée za tolkalasolo, Pre-occupation za orgle in magnetofonski trak, Res / As / Ex / Inspirerza pihalca.Skupščina SAZU je Vinka Globokarja 1. junija 2007 izvolila za dopisnegačlana.154Janez Matičič

GEORGI KONSTANTINOVSKIGeorgi Konstantinovski(rojen 29. julija 1930) je diplomiralna oddelku za arhitekturoTehnične fakultete v Skopju,magistriral na Yale Faculty ofArt and Arhitecture v ZDA(mentorja Paul Rudolph inSerge Chermayev) ter sodelovalv biroju Jo Ming Pei v NewYorku.Do leta 1995 je bil profesorna Fakulteti za arhitekturov Skopju. Od leta 1999 je članAkademije za arhitekturo priZdruženju makedonskih arhitektov.Bil je predsednikSveta za urbanistično planiranjemesta Skopja (1983) in dekanFakultete za arhitekturo(1987–1988).Izjemno obsežen ustvarjalniopus vključuje preko 360projektov in študij. Med njimi izstopajo glavne realizacije, kakršne so Arhiv mestaSkopja, Arhiv mesta Štip, Arhiv mesta Ohrid, Inštitut za potresno inženirstvo ininženirstvo za seizmologijo v Skopju, Študentski dom Goce Delčev ter palači Unijain Kuzman v Skopju, Spominski dom, Razlovečkoto Vostanie, Memorialni muzejASNOM v Pelincih, več stanovanjskih stavb in kompleksov itd.Prejel je številne nagrade, tako na Svetovnem arhitekturnem trienalu v Beogradu(1991), nagrado 11. oktober (1969), tri Borbine nagrade (1969, 1972 in 1983),veliki nagradi BIMAS (1981 in 1995), red dela z zlatim vencem (1985) in nagradoAndrej Damjanov za življenjsko delo (1999).Pet desetletij ustvarjalnega dela, ki ga je nedavno ob jubileju predstavil narazstavi v Likovnem salonu Makedonske akademije znanosti in umetnosti (oktober2006), spremlja zavzeto poslanstvo akademskega učitelja na Fakulteti za arhitekturoskopske univerze sv. Cirila in Metoda. Obe temeljni dejavnosti od vsegazačetka dopolnjuje z bogatimi in dragocenimi publicističnimi prispevki. Med njimiv zadnjem času izstopa knjiga Arhitekti v Makedoniji od 18. do 20. stoletja (vdveh delih), ki je zajeten, podroben in natančen prikaz zgodovine arhitekture namakedonskih tleh in predstavitev njenih ustvarjalcev.155

Nenavadna usoda je že pred več kot pol stoletja intenzivno povezala Slovenijoin Makedonijo prav na področju umetnosti gradnje in kulture prostora. Številnislovenski umetnostni zgodovinarji, konservatorji, arhitekti in urbanisti so ustvarjaliv Makedoniji najpomembnejša dela in proučevali ter obnavljali najdragocenejšemakedonske kulturne in arhitekturne spomenike. Posebna zasluga profesorjaGeorgija Konstantinovskega je prav v korektnem in zavzetem spoštovanju ter publiciranjuin nesebičnem uveljavljanju del slovenskih avtorjev, ki tako postajajo inostajajo trajne kulturne in umetnostne vrednote obeh narodov.Tudi v sedanjem času se intenzivno in uspešno zavzema za polno spoštovanjeslovenskih arhitekturnih stvaritev v Makedoniji in za njihovo formalno in konkretnoneprizadetost, ohranitev in obnovo. Ker je opus najvidnejših slovenskiharhitektov in konservatorjev ter urbanistov v Republiki Makedoniji tudi za Slovenijoizjemno pomemben, saj obsega več kot polstoletno delo, je vključitev takšnegauglednega in strokovnega poznavalca ter zavzetega varuha slovenske prostorskein arhitekturne kulture na makedonskih tleh v Slovensko akademijo znanosti inumetnosti tudi v tem usodno pomembnem pogledu primerna.Skupščina SAZU je prof. dr. Georgija Konstantinovskega 1. junija 2007 izvolilaza dopisnega člana.Marko Marijan MušičMATEJA MATEVSKIMateja Matevski se je rodil 13. marca 1929 v Istambulu (oče pečalbar), vendarse je družina kmalu vrnila v Makedonijo. Osnovno šolo je obiskoval v Gostivarju,gimnazijo v Tetovu in Skopju, kjer je tudi diplomiral na tamkajšnji Filozofski fakulteti.Pozneje (šolsko leto 1962–1963) je svoje znanje izpopolnjeval v Parizu naInštitutu za gledališke študije. Oboje, literatura in gledališče, sta ostali temeljnipreokupaciji na vsej njegovi življenjski in poklicni poti.Matevski je bil v svoji bogati in uspešni karieri – v različnih obdobjih – glavniurednik in direktor najprej radia, potem pa še RTV, urednik pri založbi KočoRacin, celo desetletje predsednik makedonske republiške komisije za kulturo, soustanoviteljin tudi predsednik nekoč svetovno znanega pesniškega festivala Struškivečeri, hkrati pa tudi član predsedstva republike, na skopski univerzi je kotnjen redni profesor predaval zgodovino svetovne dramatike in gledališča. Leta1979 je bil izvoljen za izrednega, štiri leta kasneje (1983) za rednega člana Makedonskeakademije znanosti in umetnosti, v mandatu 2001–2004 je bil tudi njenpredsednik.Ob vsej tej pisani biografiji javnega delavca in kulturnega organizatorja jenič manj impresivna njegova umetniška bibliografija, Matevski sodi med najbolj156

plodovite makedonske pesnikedruge polovice prejšnjegastoletja. Nič manjši ni njegovprevajalski opus.Literarna kritika je ženjegovo prvo pesniško zbirkoDoždovi (Deževja) iz leta 1956ocenila kot prelomno, delovalaje, kot vsa njegova poznejšalirika, kot nekakšen kažipot inspodbuda mlajšim generacijammakedonskih pesnikov, saj jeodločilno prispevala, da je bilv makedonski poeziji prehodiz tradicionalizma v umirjenmodernizem domala nekonflikten,brez večjih notranjihlomov, tako značilnih za vsenacionalne kulture v naši bivšiskupni državi. Matevski je namrečves čas z uspehom vgrajevalv svoji moderni (tudi modernistični)formo in metaforiko pomembne in odmevne eksistencialne dilemein stiske svojega časa in sebe v njem. V simbiozi intelekta in čustva je z navdihomzapisoval nepremagljiv razcep med objektivno danostjo in neuresničljivostjo temeljnihčloveških aspiracij. Glavni postulat vsega njegovega pisanja pa je bila inostaja lepota, v tem primeru poezija, edino orožje, s katerim razpolaga pesnik.Matevski je doslej izdal 14 samostojnih pesniških zbirk, 9 izborov, štiri knjigeliterarne in gledališke kritike in esejistike, okrog petdeset knjižnih prevodov izrazličnih jezikov (francoščine, španščine, italijanščine, slovenščine, srbščine, ruščine,albanščine). Pa tudi v tujini njegova poezija ni ostala brez odmeva, saj je vknjižni obliki izšlo v raznih jezikih okrog petdeset njegovih del.Tako kot prevodi v obeh smereh so številne tudi literarne nagrade in priznanja,doma in tujini, Francozi so ga počastili z legijo časti, je tudi dopisni, redni aličastni član več tujih akademij.Dovršen del svoje dejavnosti je Mateja Matevski posvetil slovenski literaturi.S sprevodi iz slovenske poezije se je oglasil že tri leta (1953) pred svojo prvo pesniškozbirko. Slovensko poezijo je objavljal tako rekoč nepretrgoma in izkoristilsleherno možnost za njeno popularizacijo, tako v revialnem tisku kot na radiu inv raznih antologijah, nekatere avtorje pa je izdal tudi v samostojnih zbirkah, poezijoIvana Minattija je v samostojnih in različno urejenih zbirkah predstavil kar157

trikrat, po eno knjigo je namenil Prešernu, Gradniku, Pavčku, Zlobcu in Zajcu.Segal je tudi po prozi in mladinski literaturi, med imeni najdemo Prežiha Voranca,Toneta Seliškarja, Miška Kranjca, Ivana Potrča, Bena Zupančiča, BratkaKrefta, Elo Peroci idr.Njegovo posredovanje slovenske literature makedonski kulturni javnosti ješe posebej pomembno, saj je Matevski imel do vsakega svojega prevoda, tudi dotistega, ki je izšel samo v revialnem tisku ali bil predvajan na radiu, enak odnoskot do lastne poezije, ves čas zvest svojemu idealu lepote kot edinemu pesniškemuorožju »v spopadu z zlom v vesolju, času in v nas samih«.Izvolitev Mateja Matevskega za dopisnega člana Slovenske akademije znanostiin umetnosti ni le utemeljena oddolžitev za vse, kar je storil za slovenskoliteraturo, ampak tudi obogatitev naše ustanove.Skupščina SAZU je Mateja Matevskega 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.Ciril Zlobec158ZLATKO UGLJENZlatko Ugljen se je rodil15. septembra 1929 v Mostarju.Po končani srednji šoli je leta1950 začel študirati arhitekturona sarajevski Tehniški fakulteti.Že med študijem je sodeloval sprof. Jurajem Naidhardtom priveč projektih, po diplomi leta1958 je nekaj časa deloval v projektivi,sodeloval kot asistent priprof. Jahielu Finciju, leta 1962 seje na fakulteti zaposlil, 1970 jebil izbran za docenta Arhitektonsko-urbanističnefakultete,na kateri je deloval vse do 2000,ko je že kot redni profesor odšelv pokoj. Poučeval je arhitekturnonačrtovanje, kompozicijo ininterier. Za rednega profesorjaje bil izvoljen tudi na Akademijilikovnih umetnosti, ko je leta 1986 začela s študijem industrijskega oblikovanja,še zdaj predava unikatno oblikovanje. Svoje načrtovalsko delo je tesno povezal z

delovanjem Inštituta za arhitekturo, urbanizem in prostorsko načrtovanje pri Arhitekturnifakulteti univerze v Sarajevu (vodil je skupino A-4). Zlatko Ugljen živiin ustvarja v Sarajevu. Ob arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju in kiparstvu se jeposvečal tudi raziskovalnemu delu. Odmevno je razstavljal na samostojnih in skupinskihrazstavah doma in v tujini. Od 2002 je redni člana ANUBIH.Ustvarjalnost bosensko-hercegovskega arhitekta Zlatka Ugljena je bila že vnekdanji skupni jugoslovanski državi deležna najvišjih vrednostnih sodb, za svojedelo je dobil eno najpomembnejših mednarodnih arhitekturnih priznanj – AgaKhanovo nagrado (1983), številnih priznanj je bil deležen tudi v domačem okolju,kjer je vplivno deloval ne le kot arhitekt, urbanist in oblikovalec, ampak tudikot univerzitetni pedagog in, spodbujen od svojega učitelja Juraja Naidhardta, LeCorbusierjevega učenca, raziskovalec dediščine modernistične arhitekture na Balkanu,usmerjen predvsem v raziskovanje njenih povezav s tradicionalno balkanskoarhitekturo, pri čemer se je navezoval tudi na delo v Bosni delujočega slovenskegaarhitekta Dušana Grabrijana, ki se je posebej posvečal raziskovanju regionalne(bosanske in makedonske) arhitekture. V arhitekturnem nagovoru Zlatka Ugljenase je dialog med izročilom in modernistično govorico polno udejanjil z ustvarjalnosinergijo novodobne arhitekturne znakovnosti, prav gotovo avtorsko najbolj prepoznavno,arhitekturno najbolj izrazito in prepričljivo, krajinsko najbolj sozvočno,polno upoštevajoč genius loci, ter z mojstrsko izbrušenim in funkcionalno izpiljenimdetajlom in opremo, kar je prav tako usklajeval v trajnem dialogu iz dvehoznačenih virov. Tako je kritično označil Ugljenovo celostno ustvarjalnost slovenskiumetnostni zgodovinar Stane Bernik v monografiji Arhitekt Zlatko Ugljen (Tuzla,MGP, 2002), iz katere navajamo nekaj vrednostnih utemeljitev. Knjiga je nastalain bila tiskana v Sloveniji, za kar si je Ugljen posebej prizadeval, saj je vseskozivisoko cenil vlogo in dosežke slovenske arhitekture in kritike. Z njo je bil na neknačin tudi nazorsko povezan, spoštoval je ustvarjalnost, teoretične in pedagoškedosežke Edvarda Ravnikarja, izjemno dobro poznal stvaritve uveljavljene generacije,pravzaprav svojih sodobnikov, Milana Miheliča, Stanka Kristla, Savina Severa,Miloša Bonče in mlajšega Marka Mušiča, s slovenskimi arhitekti in poznavalcistroke vzdrževal stike in bil na nek način z njimi v nenehnem diskurzu.Izbor najpomembnejših realiziranih del: sarajevska menora, Sarajevo (1964),Šefrudin Bijela džamija, Visoko, 1969–1970, pošta, Visoko, 1968–1970, Narodno pozorište,Zenica, 1974–1978 (skupaj z J. Fincijem), Hotel Visoko, Visoko (1971–1974),Hotel Ruža, Mostar (1974–1975)*, Hotel Bregava, Stolac (1973–1975)*, motel inmladinski kampus Vukosavci, Majevica (1974–1976), počitniška hiša B. Mikulić,Bugojno (1974–1976)*, rezidenca Izvršnega sveta SR BiH, Tjentište (1977–1978)*,rezidenca predsedstva SR BiH, Sarajevo (1976–1978), katoliška cerkev sv. Petrain Pavla, Tuzla (načrt 1977), rezidenca predsednika SFRJ, Bugojno (1978–1979)*,mestni hotel Kalin, Bugojno (1979–1983), planinski hotel Vučko, Jahorina (1983)*,džamija Behrambegove medrese, Tuzla (1996–2000).159

Op.: Z * so označeni v vojni 1992–1996 porušeni objekti (skupaj 10).Skupščina SAZU je Zlatka Ugljena 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.Milan MiheličVI. RAZREDza medicinske vede160JANEZ SKETELJJanez Sketelj se je rodilleta 1947 v Ljubljani. Na Medicinskifakulteti v Ljubljani jediplomiral leta 1972. Od 1991je redni profesor patološke fiziologijena Medicinski fakultetiv Ljubljani in predstojnikinštituta. Leta 1982 je dobilnagrado Sklada Borisa Kidričakot član raziskovalne skupinein leta 1989 kot vodja skupine.1994 je prejel nagrado RepublikeSlovenije za vrhunske dosežkev znanosti. Leta 2001 jebil izvoljen za izrednega članaSAZU.Po izvolitvi za izrednegačlana SAZU je prof. Janez Sketeljnadaljeval svoje delo kotučitelj in predstojnik na Inštitutuza patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih2001–2005 je bil prodekan Medicinske fakultete. Do leta 2004 je bil dva mandatapredsednik Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino in član Nacionalnegaznanstvenoraziskovalnega sveta pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Leta2002 je bil ponovno imenovan v Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.Do leta 2004 je delal kot član Komisije Republike Slovenije za nagradein priznanja v znanosti in do sedaj je ostal član Komisije za kvaliteto visokegašolstva Republike Slovenije. Leta 2002 je postal delegat SAZU v Stalnem odboruEvropskega sveta za medicinske raziskave (EMRC) pri Evropski znanstveni fundaciji.

Raziskovalno delo Janeza Sketlja sega na tri področja, ki so metodološko indelno tudi vsebinsko povezana: raziskoval je mehanizme živčnega uravnavanjapresnove v mišicah, posebej na primeru sestavin živčnomišičnega stika (encimacetilholinesteraza in kolagen Q), proučeval je meje adaptacijskega obsega mišiceglede izražanja kontraktilnih beljakovin in mehanizme, ki so pomembni za obnovoživčevja po poškodbi.Doslej je objavil 58 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnihznanstvenih revijah, od tega 55 v revijah, ki jih zajema SCI. Je soavtor poglavja vknjigi Handbook of Neurochemistry in 8 poglavij v knjigah mednarodnih založb,v katerih je pregledno prikazano njegovo raziskovalno delo, predstavljeno na plenarnihpredavanjih na mednarodnih kongresih, ter 8 takih poglavij, objavljenih vzbornikih mednarodnih kongresov.Po izvolitvi za izrednega člana SAZU je prof. Sketelj nadaljeval delo na omenjenihtreh področjih raziskovanja. S sodelavci je objavil 14 izvirnih raziskovalnihčlankov v znanstvenih revijah, ki jih indeksira SCI, in en članek v tuji reviji izvenSCI. Objavil je tudi dve plenarni predavanji, ki jih je imel na mednarodnih kongresih,in sicer kot poglavji v knjigi mednarodne založbe.Na področju raziskav o uravnavanju sestavin živčnomišičnega stika v mišičnihvlaknih je s sodelavci ugotovil, da je vzorec aktivacije mišice dosti bolj pomembendejavnik, ki uravnava izražanje acetilholinesteraze v mišičnih vlaknih,kot pa obremenitev mišice, ki ni odgovorna za razlike med hitrimi in počasnimimišicami glede izražanja acetilholinesteraze. Raziskali so tudi učinke povečanekoncentracije ščitničnih hormonov na uravnavanje acetilholinesteraze v tkivih.Proučili so razlike v živčnem uravnavanju acetilholinesteraze v področju vlaknapod motorično ploščico in v področjih zunaj njih.V sodelovanju z raziskovalci Anatomskega inštituta Medicinske fakultete jenadaljeval raziskave plastičnosti kontraktilnih beljakovin v različnih mišicah. Zmodernimi metodami so opisali tipe mišičnih vlaken v očesnih mišicah podganein določili deleže posameznih izooblik težkih verig miozina. V naslednji študiji soproučili, kako se te mišice obnovijo po začasni paralizi z botulinovim toksinom,kar se pri ljudeh uporablja za zdravljenje škiljenja. Ugotovili so, da se razmerjamed posameznimi izooblikami težkih verig miozina sicer popravljajo, vendar patudi po več mesecih ne dosežejo normalnih razmerij. To kaže, da po uporabi botulinovegatoksina lahko nastanejo v očesnih mišicah ireverzibilne spremembe.Na področju obnove perifernega živčevja po poškodbi je Sketelj s sodelavcinajprej pokazal, da je v zgodnjem obdobju po poškodbi živca za obnovo živčnihvlaken bolj pomembna bazalna lamina živčnih cevk kot pa posebne celice glije(Schwannove celice), ki ob živčnem vlaknu napolnjujejo živčno cevko. V novi raziskaviso ugotovili, da je ta neodvisnost obnove živčnih vlaken od Schwannovihcelic relativna in odvisna od ohranjenosti celovitosti in kemične sestave bazalnihlamin v obdobju po poškodbi živca. Raziskali so tudi, ali so glede regeneracije161

perifernega živca po poškodbi in obnove občutka bolečine na koži kakšne razlikemed samci in samicami podgan. Izkazalo se je, da je obnova nekoliko boljša prisamicah kot pri samcih. V seriji člankov so Sketelj in sodelavci obravnavali šedrug možen način obnove funkcije po poškodbi perifernega živca, to je s kolateralnimbrstenjem nepoškodovanih živčnih vlaken sosednjega živca v neoživčenoobmočje, ki ga je zapustil uničeni periferni živec. Ugotovili so, da je za sproženjetakega brstenja živčnih vlaken potrebno tudi signaliziranje med poškodovanimiin nepoškodovanimi senzoričnimi nevroni v ganglijih zadnjih korenin hrbtenjače.Raziskave so pokazale, da je tudi kolateralno brstenje bolečinskih živčnih vlakenpo poškodbi perifernega živca bolj izrazito pri samicah kot pri samcih podgan.Raziskali so tudi nov model za proučevanje kolateralnega brstenja senzoričnihživčnih vlaken, to je prišitje konca poškodovanega živca na bok nepoškodovanegaživca, tako da živčna vlakna iz slednjega brstijo v prišiti živčni krn.Janez Sketelj se je najbolj uveljavil v mednarodnih znanstvenih krogih kotraziskovalec na področju živčnega uravnavanja izražanja sestavin živčnomišičnegastika v skeletnih mišicah. Od leta 1992 naprej je redni vabljeni predavateljna mednarodnih kongresih, ki obravnavajo normalne in patološke vidike sestavinholinergičnega živčevja. Njegova dela so bila 754-krat citirana v mednarodniliteraturi. Petindvajset njegovih člankov je bilo citiranih od 10- do 30-krat. Trijenjegovi članki imajo več kot 40 citatov, eden več kot 60. Bil je nosilec podprojektav evropski znanstveni mreži s področja holinesteraz.Iz kratkega opisa kandidatovega udejstvovanja se vidi, da se je Janez Sketeljukvarjal z raziskovanjem, stroko, poukom in organizacijskim delom na področjuznanosti. S svojim delom in dosežki od izvolitve za izrednega člana je pomembnoprispeval k razvoju medicinskih znanosti in ugledu SAZU.Skupščina SAZU je prof. dr. Janeza Sketlja 1. junija 2007 izvolila za rednegačlana.Marjan Kordaš , Matija Horvat , Jože TronteljBOJAN ČERČEKProf. dr. Bojan Čerček se je rodil 20. septembra 1949 v Ljubljani. Na Medicinskifakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1976. Tu je pridobil tudi naziv magisterznanosti, doktoriral pa je na Inštitutu Karolinska v Stockholmu na Švedskem.Specializacijo iz interne medicine je začel na Kliničnem centru v Ljubljani in končalv Cedars-Sinai Medical Centru v Los Angelesu. Tu je postal tudi specialistkardiolog in začel delati leta 1988. Leta 1992 je postal direktor koronarne enotev tej bolnišnici, leta 1994 kodirektor Centra za raziskave ateroskleroze, od leta1996 naprej je direktor koronarnih enot v Cedars-Sinai Medical Centru. Na medi-162

cinskem oddelku (interna medicina)kalifornijske univerze,Los Angeles (UCLA), je postalleta 2001 professor in residence.Je član številnih ameriškihzdravniških združenj, članuredniškega odbora revije Journalof Cardiovascular Pharmacologyand Therapeuticsin znanstveni recenzent prinajuglednejših revijah s področjasrca in ožilja. Bil je članali predsednik organizacijskihodborov 7 znanstvenih sestankovs področja kardiologije invodilni raziskovalec sedmihraziskovalnih projektov NIH.Bil je vabljeni predavatelj naceli vrsti najpomembnejšihsvetovnih kongresov s področjakardiologije, kjer je nastopiltako s strokovnimi kot z znanstvenimitemami. Glavni področji njegovega raziskovalnega dela sta akutni koronarnisindrom in poškodba arterijske stene v zvezi z aterosklerozo.Prof. dr. Bojan Čerček je soavtor 99 raziskovalnih in strokovnih člankov vuglednih mednarodnih revijah in 9 poglavij v knjigah mednarodnih založb. Namednarodno odmevnost njegovega raziskovalnega dela kaže velika citiranostnjegovih del. Skupno število citatov je več kot 3000, 25 člankov je bilo citiranih10–30-krat, 14 člankov 30–50-krat, 9 člankov 50–70-krat, 8 člankov 70–100-kratin 6 člankov več kot 100-krat.Znanstvene publikacije prof. dr. Čerčka obravnavajo tri glavna področja:(1) Tromboliza pri akutnem miokardnem infarktu. Začetno raziskovalno delodr. Čerčka v okviru Kliničnega centra Univerze v Ljubljani je bilo osredotočeno naklinične raziskave pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom, zdravljenih naCentru za intenzivno interno medicino. Raztopitev strdka v koronarni arteriji vprvih urah srčnega infarkta je pomenila revolucijo v zdravljenju miokardnega infarktain je znižala smrtnost za 30–40 %. To zdravljenje je bilo uvedeno v Ljubljanipred objavo velikih multicentričnih studij. Te zgodnje izkušnje so omogočiledr. Čerčku obdelavo in opis pomembnih spremljevalnih pojavov trombolitičnegazdravljenja, predvsem motenj srčnega ritma. Primerjalna študija motenj ritma jecitirana v vodilnem svetovnem učbeniku kardiologije (Braunwald’s Heart Dise-163

ases). Dr. Čerček je s temi izkušnjami nadaljeval z raziskovalnim delom trombolitičnegazdravljenja v laboratoriju dr. Williama Ganza v Cedars-Sinai MedicalCentru (UCLA), School of Medicine v Los Angelesu, svetovni avtoriteti s tega področja.Eksperimentalno delo je vodilo h kombinirani terapiji trombolitičnega inantitrombotičnega zdravljenja, kar je občutno skrajšalo čas do uspešne raztopitvestrdka v koronarni arteriji in ustavitve napredovanja srčnega infarkta.(2) Spremembe v mišičnih celicah arterijske stene ob akutni okvari žilne stene.V nadaljnjem delu se je dr. Čerček usmeril v raziskave arterijske žilne stenein sprememb v mišičnih celicah stene po akutni mehanični in vnetni poškodbi.Preučeval je učinke te okvare na nastajanje strdka in na aktivacijo posameznihrastnih faktorjev mišičnih celic v žilni steni, ki so vodili k njeni zožitvi in zadebelitvi.Prvi je dokazal aktivacijo gena rastnega faktorja IGF-1 v mišični plasti žilnestene in opisal njegovo uravnavanje. V tem času je ustanovil lastni laboratorij invse bolj prevzemal mentorsko vlogo. Nadaljnje delo je bilo nato usmerjeno v študijvrste dejavnikov, ki vplivajo na debelitev žilne stene. Opis zavore zadebelitve stenepo mehanski okvari z inhibicijo rasti celic gladke mišice v žilni steni s sintetičnimhormonom oktreotidom je vodil v klinično raziskavo uporabe tega zdravila pripoizkusu preprečitve zadebelitve stene po balonski dilataciji koronarne arterije.Raziskave pospešitve zadebelitve žilne stene ob povečani koncentraciji holesterolaLDL in pa preprečitveni učinek holesterola HDL so bile objavljene v dveh publikacijah.Raziskave učinka HDL in genetske variante HDL, izolirane pri nekaj družinahv severni Italiji, so vodile k rekombinantni proizvodnji apolipoproteina AIMilano in kliničnega testiranja. V zadnjem času pa je pozornost raziskav usmerjenav imunske mehanizme, ki obvladujejo proces zadebelitve žilne stene.(3) Zdravljenje akutnega koronarnega sindroma. Dr. Čerček je ob eksperimentalnemraziskovanju načrtoval nadaljevanje raziskav bolnikov s srčnim infarktomin nestabilno angino pektoris. Zasnoval in organiziral je prvo multicentričnoštudijo o uporabi antibiotikov pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom ssodelovanjem 6 svetovnih bolnišnic, vključno s Kliničnim centrom v Ljubljani,brez podpore farmacevtske industrije. Ta študija je bila objavljena v reviji Lancet.Analiza biokemičnih rezultatov in pa genomska in proteomska obdelava krvnihvzorcev iz te študije sta v teku.Iz kandidatove biografije in iz opisa njegovega raziskovalnega dela je razvidno,da se je prof. dr. Bojan Čerček s svojimi dosežki uveljavil kot mednarodnopriznan znanstvenik na področju kardiologije in s sodelovanjem s slovenskimiraziskovalci in zdravstvenimi institucijami pomembno prispeval k razvoju slovenskeznanosti na področju medicinskih ved.Skupščina SAZU je prof. dr. Bojana Čerčka 1. junija 2007 izvolila za izrednegačlana.Matija Horvat , Marjan Kordaš , Jože Trontelj164

JANEZ LAMOVECDr. Janez Lamovec se jerodil 14. aprila 1941 (GornjaPloča). Na Medicinski fakultetiv Ljubljani je diplomiralleta 1966. Leta 1972 je opravilspecializacijo iz patologije naInštitutu za patologijo Medicinskefakultete in tu delal kotspecialist patolog in asistent.Leta 1974 je začel delati kot kirurškipatolog na Onkološkeminštitutu v Ljubljani. Leta 1975je opravil izpit ECFMG in natokot patolog delal v ZDA, kjerje opravil tudi specializacijo izpatologije na New York MedicalCollegeu. Od leta 1978 jekirurški patolog na Onkološkeminštitutu v Ljubljani. Vletih 1983 in 1990 je kot Fulbrightovštipendist po nekaj mesecev delal in raziskoval v ZDA na oddelkih zapatologijo na Albert Einstein Medical Collegeu, Bronx, New York, in Yale Universityv New Havenu. V 90-ih letih je obiskal oddelke za patologijo Univerzev Bolonji in Memorial Sloan-Kettering Cancer Center v New Yorku. Vseskozi jesodeloval pri delu dveh mednarodnih »slide« seminarjev vodilnih patologov naOhio State University in University of Kansas Medical Center. Leta 1996 je zagovarjaldoktorsko disertacijo s področja diagnostike posebnih oblik raka dojke. Ječlan uredniških odborov dveh mednarodnih revij s področja patologije (Advancesin Clinical Pathology in Annals of Diagnostic Pathology) in stalni recenzentv dveh drugih (Virchow Archive in Breast). Bil je vabljeni predavatelj na štirihevropskih kongresih za patologijo in na treh kongresih International Academy ofPathology. V letih 2002–2003 je sodeloval v mednarodnih skupinah patologov, kiso pripravljale klasifikacije tumorjev mehkih tkiv, dojke in ženskih spolnih organovter glave in vratu v okviru WHO. Rezultat tega dela so tri modre knjige o tehtumorjih, v katerih je soavtor ustreznih poglavij.Dr. Janez Lamovec je sam ali s sodelavci objavil 65 znanstvenih in strokovnihčlankov v uglednih mednarodnih revijah. Je eden od avtorjev 46 objavljenihmednarodnih multicentričnih kliničnih študij, je soavtor 9 poglavij v knjigahmednarodnih založb ter velikega števila objavljenih kongresnih referatov. Njego-165

va dela so dosegla veliko mednarodno odmevnost, skupaj so bila citirana več kot800-krat. 18 del je bilo citiranih 10- do 30-krat, 5 del 30- do 50-krat, eno delo 50-do 60-krat, eno delo 70- do 80-krat in eno delo 80- do 90-krat.Raziskovalno delo dr. Janeza Lamovca je bilo pretežno osredotočeno na dvepodročji onkološke patologije, na tumorje dojke ter tumorje mehkih tkiv in kosti.Ob najpogostnejšem infiltrativnem duktalnem karcinomu je v dojki skupinaredkejših karcinomov, ki so bili morfološko, klinično in biološko neopredeljeniali pomanjkljivo opredeljeni. Dr. Lamovec je kot prvi avtor ali soavtor v vrsti odmevnihpublikacij v tuji literaturi te posebne oblike raka dojke dodatno opredelilali jih sploh prvič opisal in definiral. Nadalje je v odmevni avtopsijski študiji prvičopisal poseben način zasevanja invazivnega lobularnega karcinoma, ki zajemapribližno 10 % vseh rakov dojke. Le-ta ne zaseva samo v organe, ki so običajnamesta zasevkov raka dojke, ampak tudi na nekatera druga mesta, ki so lahko zelodolgo klinično »nema« in jih je težko odkriti celo z modernimi slikovnimi metodami.Dr. Lamovec je raziskoval tudi nekatere neepitelijske tumorje dojke. V revijiCancer je objavil prvi opis posebne oblike limfoma dojke vrste MALT. Sodelovalje v mednarodni skupini raziskovalcev, ki je objavila diferencialno diagnostičnopomembno študijo na velikem številu bolnic o limfoidnih hiperplastičnih lezijahprsne bradavice. Med objavljenimi deli so nadalje študije filodnih tumorjev, solitarnihfibroznih tumorjev, nekaterih redkih psevdotumorskih lezij in metastatičnihtumorjev v dojki. Posebno priznanje je bilo povabilo Svetovne zdravstveneorganizacije za sodelovanje v monografiji WHO o patologiji in genetiki tumorjevdojke. V monografiji, ki je izšla leta 2003, je kot prvi avtor napisal poglavje o limfomihdojke.Za razliko od raka dojke, ki je najpomembnejši maligni tumor žensk, so tumorjimehkih tkiv in kosti sorazmerno redki. Čeprav so si morfološko zelo podobni,imajo lahko različen biološki potek in jih je zato dostikrat težko opredelitiv smiselne in prognostično relevantne skupine. Vprašanje njihovega razlikovanjaje še bolj zapleteno zaradi obstoja psevdosarkomskih lezij, ki so histomorfološkozelo podobne sarkomom, vendar pa so biološko povsem benigne. S tega področjaje kandidat kot prvi avtor ali kot soavtor objavil odmevne raziskave cele vrstetumorjev. Odmevni so bili nadalje njegovi opisi sarkomskih zapletov pri nekaterihbenignih lezijah, kot npr. vzrast osteosarkoma v benignem osteohondromu alipojav sinovijskega sarkoma ob kolčni protezi. V letu 2002 je kandidat na povabiloSvetovne zdravstvene organizacije v monografiji WHO o patologiji in genetikitumorjev mehkih tkiv in kosti napisal poglavje o Kaposijevem sarkomu, ki se kotpomemben zaplet lahko razvije pri bolnikih z aidsom.Poleg odmevnih objav z navedenih dveh najpomembnejših področij njegovihraziskav je kandidat v priznanih tujih revijah kot prvi avtor ali soavtor objavilštudije o nekaterih drugih tumorjih, kot so feokromocitomi nadledvičnih žlez,166

kromofobni karcinom ledvic, ektramedularni plazmocitom in familiarni drobnoceličnirak jajčnikov.Iz kandidatove biografije in iz opisa njegovega raziskovalnega dela je razvidno,da se je dr. Janez Lamovec s svojimi dosežki uveljavil kot mednarodnopriznan znanstvenik na področju tumorske patologije in pomembno prispeval krazvoju slovenske znanosti na področju medicinskih ved.Skupščina SAZU je dr. Janeza Lamovca 1. junija 2007 izvolila za izrednegačlana.Dušan Ferluga , Marjan Kordaš , Jože Trontelj167

UMRLI ČLANI

Andolšek-Jeras , Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti,redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23.aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27.maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od25. aprila 2002 do smrti.Andrić, Ivo , rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd,Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija1953.Apostolski, Mihailo , rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar invojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.Bajec, Anton , rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesorza slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.Bajt, Aleksander , rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskihznanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani;predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljaniin njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12.maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do28. februarja 1995.Balenović, Krešimir , rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesorza organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra zakemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti,Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.Barton, Derek Harold Richard , rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redniprofesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor,College Station, Texas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisničlan od 23. maja 1985.Bartoš, Milan , rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesorna Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.Batis, Janez , rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti,redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani innjen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstvaSAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.Bedjanič, Mirko , rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redniprofesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni članod 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinskevede od 20. marca 1975 do smrti.170

Beier, Friedrich-Karl , rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor InštitutaMaxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčnopravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.Belić, Aleksandar , rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesorza lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademijeznanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.Benac, Alojz , rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti,redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu,Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.Benhart, František , rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist,kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka Republika. Dopisničlan od 23. maja 1985.Berkopec, Oton , rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodjaBibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka.Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.Bevk, France , rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana.Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra1960 do 26. novembra 1966.Bezlaj, France , rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesorza primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze vLjubljani. Redni član od 3. julija 1964.Bogdanović, Milan , rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik,gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost nauniverzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 2. junija 1953.Bole, Jože , rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog– malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRCSAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.Boršnik, Marja , rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., rednaprofesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerzev Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.Brajković, Vladislav , rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava,redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete vZagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.Bravničar, Matija , rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj,redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademijiza glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca1974.Brecelj, Bogdan , rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesorza ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnikOrtopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.171

Breznik, Anton , rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijskiravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.Brodar, Srečko , rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor zakvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.Broz-Tito, Josip , rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršalJugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.Brzin, Miroslav , rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti,redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca1979.Bujas, Zoran , rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor zapsihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.Butozan, Vaso , rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti,častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna inHercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.Cankar, Izidor , rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesorza zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redničlan od 2. junija 1953.Cevc, Emilijan , rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine inteorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutuFranceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25.januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do7. maja 1996.Cigoj, Stojan , rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redniprofesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerzev Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila1987.Cilenšek, Johann , rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj,redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija.Dopisni član od 7. februarja 1967.Cvetko, Dragotin , rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redniprofesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinskein družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od1986 do 31. januarja 1991.Čamo, Edhem , rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesorza zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisničlan od 13. marca 1972.172

Čelešnik, Franc , rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redniprofesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni članod 7. februarja 1969.Černigoj, Avgust , rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademskislikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.Čop, Bojan , rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redniprofesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca1976.Čubrilović, Vasa , rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskihznanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku naUniverzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.Deanović, Mirko , rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesorza romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21.marca 1974.Demus, Otto , rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarijumetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisničlan od 23. aprila 1987.Despić, Aleksandar , rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor zafizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisničlan od 25. marca 1976.Djordjević, Jovan , rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redniprofesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 17. oktobra 1958.Djurdjev, Branislav , rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesorza zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu,Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.Djuričić, Ilija , rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesorza fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbskeakademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.Dolar, Davorin , rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskihznanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5.februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.Dolenc, Metod , rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redniprofesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redničlan od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 dosmrti.Dolinar, Lojze , rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redniprofesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija1953, redni član od 5. februarja 1970.173

Drujan, Boris , rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemijein farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu,Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.Dyggve, Ejnar , rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitektin arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.Fettich, Janez , rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redniprofesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.Finžgar, Alojzij , rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redniprofesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljaniin njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23.marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbenevede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.Finžgar, Fran Saleški , rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redničlan od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja1939 do 30. septembra 1949.Fischer Kurt von , rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor zamuzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.Franchini, Aldo , rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti,predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29.marca 1979.Frangeš, Ivo , rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšohrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška.Dopisni član od 6. junija 1983.Fučić, Branko , rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnikv Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti inumetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.Gaspari, Maksim , rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana.Redni član od 13. marca 1972.Gavazzi, Milovan , rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redniprofesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 25. marca 1976.Geršković, Leon , rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesorpolitičnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.Gestrin, Ferdo , rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesorza občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.Geyer, Otto F. , rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije,paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija.Dopisni član od 7. junija 2001.174

Gligorić, Velibor , rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd,Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.Golia, Pavel , rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnikSlovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.Golič, Ljubo , rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redniprofesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989,redni član od 27. maja 1993.Goričar, Jože , rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redniprofesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredničlan od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelkaza družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24.aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980do smrti.Grad, Anton , rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesorza romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni članod 10. marca 1977.Gradnik, Alojz , rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik,Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.Grafenauer, Bogo , rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redniprofesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani innjen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13.marca 1972.Grafenauer, Ivan , rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijskiprofesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21.decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra1949 do smrti.Grošelj, Milan , rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redniprofesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredničlan od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.Gušić, Branimir , rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redniprofesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška.Dopisni član od 3. julija 1964.Gyergyek, Ludvik , rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnihznanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesorza sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24.aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.Hadži, Jovan , rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redniprofesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redničlan od 7. oktobra 1938.175

Hafner, Stanislav , rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesorza slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.Hauptman, Ljudmil , rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redniprofesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška.Dopisni član od 16. maja 1940.Hegedušić, Krsto , rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikarmojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.Hieng, Andrej , rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana.Izredni član od 6. junija 1995.Ibrovac, Miodrag , rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti,redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 17. aprila 1973.Ilešič, Svetozar , rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesorza geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja1967, redni član od 5. februarja 1970.Ingolič, Anton , rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredničlan od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnostiSAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.Ivić, Pavle , rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor zasrbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 29. marca 1979.Jakac, Božidar , rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademijeza likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.Jakopič, Rihard , rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana.Redni član od 7. oktobra 1938.Jakopin, Franc , rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstvenisvetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredničlan od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.Jama, Matija , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana.Redni član od 7. oktobra 1938.Jovčić, Dimitrije , rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redniprofesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu,Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.Jurančič, Janko , rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filološkihznanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbskoliteraturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25.marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarnevede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.Kalin, Boris , rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesorna Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija1953.176

Kalin, Zdenko , rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar,redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razredaza umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.Kambič, Vinko , rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redniprofesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani innjen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja1989.Kardelj, Edvard , rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksističniteoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področjamarksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častničlan SAZU od 6. decembra 1949.Kenk, Roman , rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnihznanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonuv oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6.junija 1983.Kermavner, Dušan , rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstvenisvetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od5. februarja 1971.Kidrič, Boris , rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskegasveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.Kidrič, France , rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesorza starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani,višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razredaSAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.Klopčič, Mile , rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec,Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.Koblar, France , rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redniprofesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redničlan od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.Kochansky-Devidé , Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr.naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakultetiv Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.Kogoj, Franjo , rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redniprofesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni članod 29. marca 1953.Koneski, Blaže , rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesorza makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija.Dopisni član od 7. februarja 1968.177

Konstantinović, Zoran , rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesorza primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od18. maja 1989.Korošec, Viktor , rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redniprofesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra1956.Kos, Gojmir Anton , rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar,redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od6. decembra 1949.Kos, Milko , rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesorza občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofskifakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od19. maja 1950 do 13. marca 1972.Kosmač, Ciril , rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož.Redni član od 22. decembra 1961.Kossack, Georg , rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor zaprazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od30. maja 1991.Kostrenčić, Marko , rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redniprofesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravnifakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.Košir, Alija , rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor zahistologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od24. junija 1955.Kovačič, Lojze , rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog vCentru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12.junija 2003.Kozak, Juš , rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana.Redni član od 22. decembra 1961.Kozina, Marjan , rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesorna Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.Koželj, Venčeslav , rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniškihznanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izredničlan od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.Kranjec, Miško , rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana.Redni član od 2. junija 1953.Krašovec, Stane , rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije,redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25.marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.Kratochvíl, Josef , rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja,dr. biologije, profesor zoologije, konzultant – vodilni znanstveni delavec In-178

štituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisničlan od 5. februarja 1970.Kravar, Miroslav , rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor zaklasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redniprofesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.Krbek, Ivo , rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesorza upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17.oktobra 1958.Kreft, Bratko , rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik,teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnostFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.Krek, Gregor , rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesorrimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni članod 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do11. julija 1942.Kretzenbacher, Leopold , rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redniprofesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27.maja 1993.Krklec, Gustav , rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb,Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.Krleža, Miroslav , rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb,Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.Kuhelj, Anton , rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti,redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijoUniverze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZUod 22. decembra 1961 do smrti.Kumbatovič, Filip Kalan , rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž.arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademijiza gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24.aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.Kuret, Niko , rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti,znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredničlan od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.Kušej, Gorazd , rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redniprofesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakulteteUniverze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnikSAZU od 1972 do 1980.Kušej, Rado , rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor zacerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.179

Kühn, Othmar , rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesorza paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisničlan od 6. februarja 1965.Kyovsky, Rudi , rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesorza delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.Lajovic, Anton , rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog,Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnostiod 30. septembra 1949 do smrti.Laroche, Emmanuel , rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošnolingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktorFrancoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca1979.Lavrač, Ivan , rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskihznanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomijeEkonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila1987.Lavrič, Božidar , rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častnidr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnikklinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednikSAZU od 21. marca 1950 do smrti.Lavrin, Janko , rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor zanovejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra1956.Leeming, Henry , rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesorza primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze vLondonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.Lenček, Rado L. , rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor zaslovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor.Dopisni član od 30. maja 1991.Lobe, Feliks , rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesorna Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra1949.Logar, Janez , rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavecNarodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23.marca 1978, redni član od 6. junija 1983.Logar, Valentin , rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije,redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13.marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarnevede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.180

Lorković, Zdravko , rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesorza biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 30. maja 1991.Lukić, Radomir , rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijodržave in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila1987.Lukman, Franc Ksaver , rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teološkihznanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološkifakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.Lunaček, Pavel , rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesorza ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnikginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.Maceljski, Milan , rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor zaentomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Vseučilišča v Zagrebu,Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.Maksimović, Desanka , rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica,Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.Matjašič, Janez , rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti,zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana HadžijaZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.McLaren, Anne , rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica vinštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija1995.Mekuli, Esad , rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskihznanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec.Dopisni član od 29. marca 1979.Melik, Anton , rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesorza geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta zageografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955do smrti.Menart, Janez , rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec,programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinskaknjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.Merchant, Eugene Mylon , rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalecv TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.Merhar, Boris , rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovinoslovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj zazgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerzev Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.181

Micevski, Kiril , rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor zarastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematičnevede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.Michie, Donald , rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti,eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetnointeligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja2005.Mihajlović, Mihajlo Lj. , rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998 Redni profesorza organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze vBeogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.Mihalić, Slavko , rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb,Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.Mihelič, France , rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Škofji Loki, umrl 1. avgusta1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije zalikovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.Milčinski, Janez , rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med.,redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednikSAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.Milčinski, Lev , rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesorza psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.Mohorovičić, Andre , rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesorza arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 6. junija 1983.Molè, Vojeslav , rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redniprofesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska.Dopisni član od 22. decembra 1961.Moszyński, Leszek , rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesorza slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7.junija 2001.Murko, Matija , rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redniprofesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od16. maja 1940.Mušič, Marjan , rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redniprofesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze vLjubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.Mušič, Zoran , rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar,Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.Nahtigal, Rajko , rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesorza slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter ča-182

stni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27.junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijoin filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.Negovski, Vladimir A. , rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštitutaza splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija.Dopisni član od 6. junija 1983.Nejedly, Zdenek , rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologijena Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR.Dopisni član od 7. novembra 1947.Neubauer, Robert , rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redniprofesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22.decembra 1961.Nitsch, Kazimierz , rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskegajezika na univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra1947.Nougayrol, Jean , rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesorna École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od7. februarja 1968.Novak, Franc , rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redniprofesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze vLjubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970.Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja1992.Novak, Grga , rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesorza zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od22. decembra 1961.Ocvirk, Anton , rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesorza zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.Olszak, Waclaw , rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniškihznanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti vVidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.Oštir, Karel , rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor zaprimerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2.junija 1953 do 17. junija 1958.Panteleev, Dimitar , rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec.Dopisni član od 24. aprila 1981.Paulin, Alfonz , rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijskiprofesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko,Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.183

Pavlov, Todor , rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnegamaterializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgarija.Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.Pavšič, Vladimir-Bor Matej , rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj.Redni član od 6. februarja 1965.Persianinov, Leonid Semenovič , rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978,dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija.Dopisni član od 29. marca 1979.Pécsi, Márton , rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalecza fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta,Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.Peterlin, Anton , rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnihznanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu.Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.Pitamic, Leonid , rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redniprofesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.Plečnik, Jože , rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturona Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.Plemelj, Josip , rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktormatematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerziv Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične,prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra1949.Pogačnik, Jože , rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redniprofesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboruin njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27.maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarnevede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.Polec, Janko , rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesorza narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani.Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.Potrč, Ivan , rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.Prelog, Vladimir , rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorijaza organsko kemijo visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelovnagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.Pretnar, Stojan , rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesorza gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrij-184

ske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.Prevoršek, Dušan C. , rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalecv podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni članod 7. junija 2001.Rajičić, Stanojlo , rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redniprofesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca1975.Rakovec, Ivan , rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesorza geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerzev Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981.Rammelmeyer, Alfred , rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije,redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini,Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.Ramovš, Fran , rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redniprofesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani.Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razredaod 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZUod 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednikSAZU od 19. maja 1950 do smrti.Ramovš, Primož , rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višjibibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakonao SAZU od 7. maja 1996 do smrti.Rant, Zoran , rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti,redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu.Dopisni član od 3. julija 1964.Ravnikar, Edvard , rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture,redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja1969, redni član od 29. marca 1979.Rechinger, Karl Heinz , rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorskisvetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisničlan od 30. maja 1991.Regen, Ivan , rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor,strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni članod 16. maja 1940.Rigler, Jakob , rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti,znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.Izredni član od 23. maja 1985.185

Saeverud, Harald , rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent,Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.Safar, Peter , rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reanimatologijoin direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskaveuniverze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.Salopek, Marijan , rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesorUniverze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.Samec, Maks , rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor zakemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskegainštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redničlan od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniškevede od 16. novembra 1962 do smrti.Savić, Pavle , rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalnokemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.Seidl, Ferdinand , rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjakza meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana.Izredni član od 16. maja 1940.Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture,svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.Sirotković, Jakov , rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesorEkonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskaveHrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 29. marca 1979.Skok, Petar , rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesorza romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2.junija 1953.Slodnjak, Anton , rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesorza slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redničlan od 7. februarja 1967.Sodnik-Zupanc, Anica , rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka.Izredna članica od 25. marca 1976.Sovrè, Anton , rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grškijezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.Spacal, Lojze Luigi , rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar ingrafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Stanković, Siniša , rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redniprofesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija1953.Stelè, Franc e, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesorza umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redničlan od 16. maja 1940.186

Stern, Pavel , rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijona Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisničlan od 21. marca 1974.Stevanović, Petar , rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor zageologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od20. marca 1975.Stupica, Gabrijel , rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar,redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni članod 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.Szentágothai, János , rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesorza anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24.aprila 1981.Šašel, Jaroslav , rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstvenisvetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja1985.Šeligo, Rudi , rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist,višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru.Izredni član od 7. junija 2001.Šidak, Jaroslav , rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved,redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu,Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.Škerjanc, Lucijan Marija , rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj,redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6.decembra 1949.Škerlj, Milan , rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redniprofesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani.Redni član od 16. maja 1940.Škerlj, Stanko , rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesorza romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7.februarja 1969.Šlebinger, Janko , rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenskibibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredničlan od 21. decembra 1946.Šnuderl, Makso , rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesorza ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redničlan od 2. oktobra 1956.Štampar, Andrija , rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redniprofesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, Hrvaška;predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.Šuklje, Lujo , rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti,redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za187

arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.Tavčar, Alois , rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetikoin žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 2. junija 1953.Tavčar, Igor , rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redniprofesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnikInštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.Taylor, Alan John Percival , rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesorzgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.Tesnière , Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor zaprimerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni članod 2. junija 1953.Todorović, Kosta , rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redniprofesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 2. junija 1953.Tolstoj, Nikita Iljič , rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor zastaro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija.Dopisni član od 23. aprila 1987.Tomović, Rajko , rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvoin biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerzev Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.Trofenik, Rudolf , rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil.,založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.Trstenjak, Anton , rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije,častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijoTeološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redničlan od 6. junija 1983.Udovič, Jože , rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec,Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.Ušeničnik, Aleš , rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redniprofesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademijaznanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornemodboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.Vavilov, Sergej Ivanovič , rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednikAkademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.Vavpetič, Lado , rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesorza javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.Redni član od 17. oktobra 1958.188

Veber, Franc , rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesorfilozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiranna skupščini SAZU 17. decembra 1996.Vidmar, Josip , rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarnikritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949;predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZUod 25. marca 1976.Vidmar, Milan , rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved,častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi vLjubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnegarazreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz.SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične,fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.Vilfan, Sergij , rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesorza pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.Vodovnik, Lojze , rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redniprofesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehnikoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977,redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZUod 7. maja 1996 do smrti.Volkov, Mstislav Vasiljevič , rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnegainštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija.Dopisni član od 7. februarja 1968.Vouk, Vale , rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesorza botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija1953.Vučenov, Dimitrije , rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti,literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 24. aprila 1981.Wollman, Frank , rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor zaslovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislaviin Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.Wraber, Maks , rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnihznanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredničlan od 7. februarja 1969.Zadnikar, Marijan , rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanostiiz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu189

za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija2003.Zajc, Dane , rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist,višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja1993, redni član od 27. maja 1997.Závada, Vilem , rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga,Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.Ziherl, Boris , rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor zaobčo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakultetiza sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6.decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20.marca 1975 do smrti.Zupančič, Rihard , rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redniprofesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7.oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnegarazreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.Zwitter, Fran , rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesorza občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredničlan od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda zazgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.Župančič, Andrej O. , rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti,dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja1970.Župančič, Oton , rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana.Redni član od 7. oktobra 1938.190

ZORAN KONSTANTINOVIĆ(1920–2007)Dopisni član Slovenskeakademije znanosti in umetnostiprof. dr. Zoran Konstantinović, rojen 5. junija 1920v Beogradu, je umrl 22. maja2007 v Beogradu. Profesorprimerjalne literarne vede jebil dopisni član več akademijznanosti in umetnosti, zunanjidopisni član SAZU pa od 18.maja 1989. Kot priznan nestormoderne slavistike je od leta1970 delal na univerzi v Innsbrucku.Po njegovi zaslugi sona tej univerzi gostovali tudislovenski raziskovalci literarneumetnosti. Sam je rad gostovals predavanji na ljubljanskifilozofski fakulteti, še posebejna simpozijih o literarnih obdobjih,ki jih je organiziralaslovenska slavistika. S slovenističnimitemami je sodeloval tudi v Slavistični reviji.Na simpoziju o Ekspresionizmu v slovenski književnosti in kulturi leta 1983je govori1 o njegovi tipološki problematiki v jugoslovanskem in širšem evropskemkontekstu. Leta 1985 se je vključil v presoje socialnega realizma, razpravljalo vprašanju, kakšno mesto je v njih v Sloveniji dobil Franz Mehring, še posebej vpogledih na razmerje med umetnikom in neko politično stranko.Gradivo slovenske literature je upošteval v svojih komparativnih študijah. Vknjigi Vergleichende Literaturwissenschaft s priznanjem omenja, da ga je za teorijoprimerjalne literarne vede pridobila zlasti knjiga dr. Antona Ocvirka Teorija primerjalneliterarne vede (1936). Kritično je bil odprt za vsako pomembno teoretskonovost in se posebej zavzemal za obravnavo besedne umetnine v spetju trikotapisatelj - tekst - bralec. V sistemu literarne vede je dal prostor tudi dialogu medumetnino in drugimi sočasnimi teksti, se zavzemal za medbesedilne, intertekstualneraziskave.V eni svojih knjig je redefiniral tudi pojem »Wetliteratur« ter zavrnil tistiargument teorije vplivov, ki priznava načelo »velesil« v literaturi in od njih odvi-191

snega razvoja »malih literatur«. Skratka, Konstantinovićevo znanstveno misel insporočilo označuje konstruktivna, rodovitna metodološka pozicija.Zadnjič je sodeloval na ljubljanskem simpoziju leta 2002 z analitičnimirazgledi po sodobnem slovenskem romanu. Začel je z ljubeznivim poudarkom:»Vedno me je zanimala literatura koroških Slovencev in vedno sem jo natančnospremljal.« Tokrat je raziskal in opisal obsežno pozitivno recepcijo romana Zmotedijaka Tjaža, delo Florjana Lipuša, recepcijo med nemško govorečimi v Avstriji inŠvici. Veselila ga je umetnina, ki je opravila dragoceno poslanstvo pri afirmacijinarodne manjšine.Slovenska akademija znanosti in umetnosti bo velikega znanstvenika in iskrenegasodelavca Zorana Konstantinovića ohranjala v lepem spominu.Franc ZadravecLEOPOLD KRETZENBACHER(1912–2007)Lani, v času, ko se sonce ustavi in se dan pobesi, je 21. junija 2007 v Gradcu(Graz) izdihnil eden vidnejših evropskih narodopiscev Leopold Kretzenbacher izLeibnitza – Lipnice na Štajerskem, kjer se je rodil železničarski družini 13. novembra1912. leta. Po maturi na humanistični gimnaziji je na graški univerzi študiralgermanistiko, klasično in splošno jezikoslovje (1932–1936) in nato še slavistikoin balkanistiko. Med profesorji sta bila K. Pollheim (pri njem je doktoriral z disertacijoo štajerskem ljudskem teatru) in J. Matl pri njem se je habilitiral (1939)s študijo Germanische Mythen in der epischen Volksdichung der Slovenen, natisnjeno1941). Od leta 1938 je bil, z medvojnim presledkom, v službi pri Štajerskemnarodopisnem muzeju. V Gradcu, kjer si je ustvaril družino, je po vojni v muzejunapredoval iz kustosa v predstojnika, na univerzi iz docenta postal izredni profesor,naprej pa mu je bila praktično zaprta pot do stolice, ki jo je zasedal politikizapisani prof. Hanns Koren. Zato se je Kretzenbacher zelo razveselil vabila v Kiel;tam je ostal šest let (1962–1968) in nazadnje pristal v Münchnu, od koder se niveč premaknil do upokojitve leta 1978. V Münchnu je imel odlične pogoje za delov nalašč zanj ustanovljenem univerzitetnem inštitutu za nemško in primerjalnonarodopisje (Institut für deutsche und vergleichende Volkskunde). Medtem ko sije Kretzenbacher v Kielu mogel razširiti svoje delovno obzorje na severno Evropo,skandinavski in baltski prostor, se je iz Münchna lahko uspešno in brez gmotnihtežav posvečal spoznavanju Evrope z zasebnimi in skupinskimi ekskurzijami (sštudenti) predvsem po jugovzhodni Evropi, kjer se je počutil »kot doma«.Sodelovanju med Leopoldom Kretzenbacherjem in slovenskim narodopisjem sose na stežaj odprla vrata septembra 1951 na konferenci IFMC (International Folk Mu-192

sic Council), povezani z jugoslovanskimfolklornim festivalomv Opatiji, kamor so v slovenskemzastopstvu prišli vsaj J. Bitenc,R. Hrovatin, M. Matičetov,M. Šuštar, V. Vodušek in mordaše kdo ne iz Ljubljane. Tedanjikustos Štajerskega narodopisnegamuzeja in hkrati docentgraške narodopisne stolice L.Kretzenbacher je 12. 9. pritegnilposlušalstvo z nekaj občutenopétimi vložki v prosto govorjenopredavanje o zgornještajerskiljudski igri. Ljudska dramatikaje bila namreč eden njegovihzgodnjih konjičkov, katerega vrhje bila knjiga Lebendiges Volksschauspielin Steiermark (1951),posvečena spominu matere,umrle 2–3 leta poprej. Počutilse je srečnega, ko je slišal, da nasbo na avtobusni ekskurziji iz Opatije v Postojno pot peljala skozi kraje, kjer je bila1876 v železniški čuvajnici pri Narinu rojena in v Šmihelu krščena Franziska Kuder,njegova mati. Kot sourednik Slovenskega etnografa sem avstrijskega narodopisnegatovariša povabil k sodelovanju; vabilo je brez oklevanja sprejel, tako da je čez leto dnilahko že izšel njegov prvi pri nas natisnjeni prispevek (SE 5, 1952, 160 sl.).L. Kretzenbacherju je beseda zmeraj enako gladko tekla tako z jezika kakorizpod peresa in tudi temu je treba pripisati, da število njegovih narodopisnih publikacij,1936–1999, bodisi samostojnih ali natisnjenih v raznih strokovnih glasilihobsega kar 414 enot (gl. Gesamtbibliographie, s sodelavci pripravil H. Gerndt,München 2000), pri čemer niso bile še upoštevane knjižne ocene in poročila, kinaj bi jih bilo nad osemsto.Na ozkem prostoru, odmerjenem slovesu od kolegov, ki so nas zapustili vprejšnjem letu, seveda nihče ne pričakuje izčrpnosti. Marsikaj, kar se mi je medsnovanjem tega spisa nabralo in bi bilo nujno čimprej povedati, pa bom moral zaprositiza objavo uredništvo Traditiones 37, 2008. Tu le še nekaj med sabo ne dovoljpovezanih misli o rajniku, ki mu ne le SAZU (njen dopisni član je bil 1993–2007),ampak »slovenšna cela« mora biti hvaležna za vse, kar nam je zapustil črno nabelem. To nikakor ni malo, če je N. Kuret že 1993. (gl. Traditiones 21, 194–8) iznjegovega opusa lahko naštel kar 53 obveznejših prispevkov, pa še 53 poročil in193

knjižnih ocen zraven. In po tistem – ne pozabimo – je aktivno ustvarjal še desetlet, tako da bo Kuretovi rubriki Slovenica brez dvoma treba dodati še kaj pomembnega.Pritegnitev tako aktivnega nemško-štajerskega kolega v prosto vzhodnoalpskoskupnost narodopiscev Alpes Orientales (prvi namig na potrebo po čem takemje izšel v glasilu, ki ga je urejal G. Perusini (Ce fastu? 37–38, Udine 1951–32,127) je bilo pričakovati kot nekaj najbolj naravnega. O tem bo treba seveda spregovoritiobsežneje in bolj zanesljivo kot npr. v spominskem pisanju v ÖZV 61, Wien2007, 465, kjer v odstavku o Alpes Orientales sploh ni omenjen soustanovitelj TanoPerusini! In vendar sta bila prav on in Kretzenbacher tista, ki sta ob neki krizi,ko je slovensko-italijansko-nemški navezi skoraj grozil prezgodnji razpad, v pravemčasu pomagala prebroditi krizo (zaradi zapletov na Koroškem) tako, da je priizbiri kraja srečanja mimo vrste vskočilo mesto Brixen (Bressanone) na JužnemTirolskem, v organizaciji dr. Hansa Griesmaira, Kretzenbacherjevega učenca; zaizdajo strokovnega zbornika pa je poskrbel slovenski založnik dr. R. Trofenik vMünchnu.K temam, ki si jih je prof. L. Kretzenbacher izbiral za obdelavo, se je rad vračalin jih bogatil z novimi spoznanji. Največkrat je morda vzel v roke sv. Lucijo.Nemška izposojenka (S)cagati je obdelana večstransko, ne samo filološko; podobnotudi religiozni pojem Vice. Dotaknil se je preprostega inštrumenta »gudalodudalo«(lončeni bas) in ga strokovno obdelal z raznih plati. Še skrbneje pa jeobravnaval šege: Barčice sv. Gregorja, Cvetni osel v Mariboru, »Rusa« in »Gambela«;Ziljskemu štehvanju in problemom v zvezi z njimi je posvetil dosti več časa inmoči, kakor da bi šlo za tiho znanstveno tekmo s prijateljem Kuretom. Daleč nadvsem pa je vidna skrb za pripovedna izročila: v nevezani besedi, npr. povedke opsoglavcih, ki jih je počastil z imenom »Kynokephale Dämonen«; o trentarskemin Baumbachovem Zlatorogu, kjer razpravlja tudi o Dežmanu, podobno kot je priTrdini iskal povezave med izvirnimi izročili in književnimi odmevi/obdelavami:npr. Cyprianus-Legende in Dismas-Legenden bei J. Trdina und im europäischenSüdosten. Še večji delež ima pesemsko izročilo: Sirota Jerica, Job na gnoju z godciin ženo, Duša vagana, Jezus brez žlahte, Priča iz pekla. Pri zadnjem primeru in priJobu so pritegnjena kot gradivo tudi likovna pričevanja na panjskih čelnicah idr.;podobno velja seveda tudi pri izročilu sv. Nedelja.Pisca teh vrstic, malone zasutega pod preobilico podatkov, bistvenih za poznavanjeprof. Leopolda Kretzenbachherja (v prijateljskem krogu »Poldla«), rešujeprijazna ponudba uredništva Traditiones), da bi že prva številka letnika 2008 objavilav zaokroženi celoti tudi tisto, česar ob naravnem odhodu dobrega sosedain prijatelja nismo mogli stisniti v tukajšnje fragmentarno pisanje, ki bi drugačeostalo torzo.194Milko Matičetov

LJUBO GOLIČ(1932–2007)5. julija je umrl v KranjskiGori redni član SAZU, zaslužniprofesor dr. Ljubo Golič . Rodilse je v Vrenski Gorici na Bizeljskem.Še kot šolarček je bil leta1941 interniran v Nemčiji, pokoncu vojne pa je 1951. maturiralv Celju. Diplomiral je leta1956 na Fakulteti za kemijoTehniške visoke šole Univerzev Ljubljani. Akademsko pot jezačel leta 1962 kot asistent nakatedri za anorgansko kemijoin po običajnih stopnjah leta1977 dosegel redno profesuro.Vmes je bil leta 1963 na enoletnemizpopolnjevanju v rentgenskikristalografiji pri dr. J.C. Speakmanu na Univerzi vGlasgowu, kar mu je omogočila štipendija Britanskega sveta. Leta 1965 je bil promoviranza doktorja znanosti na Univerzi v Ljubljani.S pridobitvijo difrakcijske opreme je Golič začel za Slovenijo novo smer raziskavv kemiji in mejnih področjih drugih ved. Določanje kristalnih in molekularnihstruktur z difrakcijskimi metodami je nepogrešlijvo v širni paleti panogkemije od anorganske do bioorganske in znatnem delu fizike. Temu ustrezna jetudi Goličeva pestra bibliografija. Izmed sto osemdesetih objavljenih člankovjih velika večina opisuje strukturne določitve novih anorganskih kompleksov innovih sintetiziranih organskih spojin, ali vsaj novih kristalnih faz, pomembnihzaradi fizikalnih ali farmakokinetičnih lastnosti. S slednjimi dognanji je Goličprispeval tudi k proizvodni problematiki. V široki problematiki, ki jo razkrivaGoličevo delo, pa izstopajo strukturne študije kristalov z zelo kratkimi vodikovimivezmi, ki jim je bila posvečena že njegova disertacija, a so še vedno zeloaktualne zaradi svoje vloge v biokemijskih mehanizmih in fizikalnih lastnostihmnogih sistemov. Goličeve objave so odmevale po svetu, kar kažejo ne le sodelovanjas kristalografi v Evropi in ZDA, ampak odražajo visoki citacijski indeksiv Web of Science.Ljubo Golič je bil tudi odličen visokošolski učitelj in mentor mnogim diplomantomin doktorandom. Na lastno željo se je leta 1999 upokojil in ob tem dobil195

naslov zaslužnega profesorja. Bil pa je tudi zelo dejaven v strokovno-družbenemživljenju kot dolgoletni predsednik Slovenskega kemijskega društva in podpredsednikJugoslovanskega centra za kristalografijo ter podpredsednik univerzitetnehabilitacijske komisije. Leta 1975 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za delas področja rentgenske strukturne analize, leta 1985 pa Kidričevo nagrado za vrhunskeznanstvene dosežke.Skupščina SAZU je Ljuba Goliča leta 1989 izvolila za izrednega, leta 1993 paza rednega člana.Dušan Hadži196DONALD MICHIE(1923–2007)Donald Michie , dopisničlan SAZU, je umrl 7. julija2007 v avtomobilski nesreči napoti iz Cambridgea v London,skupaj z Anne McLaren , tudidopisno članico SAZU.Posebnost Michiejeve kariereje v raznovrstnosti področij,na katerih je uspešnodeloval. V najširših krogih jepostal za vedno znan po svojizgodovinski vlogi med drugosvetovno vojno. V angleškeminstitutu Bletchley Park jeskupaj z Alanom Turingom,tudi enim od pionirjev računalništva,delal na dešifriranjunemških vojaških sporočil, kodiranihz nemškim kodirnimstrojem Enigma. Njegov zgodnji akademski interes v klasični literaturi je kmaluzamenjala biologija, za tem pa računalništvo, posebej umetna inteligenca. Postalje znan kot eden od pionirjev umetne inteligence. Na njen razvoj je vplival s svojimivizijami, od katerih so bile nekatere najprej sprejete z največjo skepso, kasnejepa postale splošno sprejete.Donald Michie se je rodil 11. novembra 1923 v Rangunu, Burma. Študiral jemedicino na univerzi v Oxfordu in leta 1953 doktoriral iz genetike sesalcev. Kot

aziskovalec in profesor je med drugim delal na naslednjih ustanovah: Univerzav Londonu, Univerza v Edinburghu, Turingov institut in Univerza Strathclyde vGlasgowu, Univerza Stanford, Univerza Syracuse, Univerza v Oxfordu, UniverzaIllinois v Urbana-Champaign, Univerza Novega Južnega Walesa (Avstralija).Svojo znanstveno kariero je začel na področju biologije, nadaljeval pa na področjuumetne inteligence. Iz biologije je v letih 1952–1968 objavil vrsto pomembnihčlankov, okrog leta 1960 pa je začel raziskovati umetno inteligenco – tedajnovo področje – in postal eden izmed vodilnih pionirjev umetne inteligence v svetu.Leta 1965 je ustanovil raziskovalni oddelek za umetno inteligenco na Univerziv Edinburghu, kasneje znan kot Department of Machine Intelligence and Perception.To je bil eden od prvih štirih laboratorijev za umetno inteligenco v svetu inprvi v Evropi. Od leta 1967 je bil glavni urednik serije knjig Machine Intelligence,v kateri je izšlo 18 knjig in je bila dolgo vrsto let med najbolj pomembnimi viriobjav o umetni inteligenci. Leta 1982 je ustanovil Turingov institut v Glasgowu.Njegovi glavni znanstveni prispevki k umetni inteligenci so na področjih robotikein strojnega učenja, predvsem v povezavi z avtomatsko sintezo novega znanja, karje kasneje vodilo do zdaj popularnega področja odkrivanja zakonitosti v podatkih,znanega tudi pod nazivom 'data mining'. Njegova bibliografija vsebuje petknjig s področja umetne inteligence in veliko pomembnih znanstvenih objav, meddrugim 16 člankov v reviji Nature.Leta 1977 se je začelo Michiejevo dolgoletno sodelovanje s tedaj nastajajočoljubljansko skupino za umetno inteligenco, ki je bistveno vplivalo na razvoj teskupine in njeno uveljavitev. V osemdesetih in devetdesetih letih je del tega sodelovanjapotekal v okviru akademske povezave ISSEK (Int. School for the Synthesisof Expert Knowledge), v kateri sta med najpomembnejšimi člani delovala Turingovinstitut (Glasgow) in Institut »Jožef Stefan«. Leta 1995 je bil Donald Michieimenovan za pridruženega člana Instituta »Jožef Stefan«. Donald Michie je meddrugim dosegel naslednja priznanja in imenovanja v znanstvenih in strokovnihinstitucijah: profesor emeritus za umetno inteligenco na Univerzi v Edinburghu,član Royal Society of Edinburgh, član British Computer Society, ustanovitveničlan American Association for Artificial Intelligence, pridruženi član Instituta»Jožef Stefan«, tuji častni član American Academy of Arts and Sciences, achievementmedal of the Institution of Electrical Engineers (UK), Feigenbaum Medal,IJCAI award for research excellence, Lifetime Achievement Award British ComputerSociety, Pioneer Award International Embryo Transfer Society. Leta 2005 jebil izvoljen za dopisnega člana SAZU.Ivan Bratko197

198MILAN MACELJSKI(1925–2007)24. junija 2007 je umrlakademik Milan Maceljski ,nestor hrvaških fitomedicinskihstrokovnjakov. Že nekajlet je bolehal zaradi starostnihbolezni. Ker je bil rodbinskodelno povezan s Slovenijo, najna kratko opišem njegovo življenjskopot. Milan Maceljskise je rodil 27. decembra 1925v Zagrebu. Po očetu je izviraliz ugledne zagrebške podjetniškedružine, ki je imela v lastitudi veleposestva in gozdovena Maclju, po katerem je družinapozneje prevzela tudi ime.V avstro-ogrskem obdobju jedobila družina plemiški predikat– plemeniti. Da je bila zaresugledna in premožna, dokazuje dejstvo, da je njena grobnica pod arkadami nazagrebškem pokopališču Mirogoj, kjer so pokopali tudi Milana Maceljskega. Njegovamati, Marija Gugger, je bila doma v Lovrencu na Pohorju. Zgodnjo mladostje preživel na družinskem posestvu v Celju, kjer je obiskoval tudi nekaj razredovosnovne šole. Slovensko je dobro razumel, govoril pa razen posameznih stavkovni. Pri recenzijah in drugem sodelovanju in dopisovanju je vedno rekel, da zanjniso potrebni prevodi ali neposredno pisanje v hrvaščini. Srednjo šolo je obiskovalv Zagrebu, nato pa je študiral na tamkajšnji Agronomsko-gozdarski fakulteti, kjerje leta 1950 diplomiral in dobil naziv diplomirani inženir agronomije.Po treh službah v gospodarstvu, v Slavonski Orahovici in v Zagrebu, je billeta 1961 najprej honorarni, nato pa redni asistent za aplikativno entomologijo naZavodu za entomologijo Agronomsko-gozdarske fakultete. Doktorat agronomskihznanosti je dosegel leta 1963, že naslednje leto pa je bil izvoljen za docenta.Na isti fakulteti je postal izredni profesor leta 1969, redni profesor pa leta 1974.Od leta 1973 do 1976 je bil predstojnik Biotehničnega oddelka Agronomske fakultete,od 1978 do 1985 direktor Inštituta za varstvo rastlin, od 1985 do 1987 jebil dekan Agronomske fakultete, od 1988 do upokojitve leta 1993 pa predstojnikZavoda za aplikativno zoologijo. Na dodiplomskem in podiplomskem študiju jepredaval več predmetov iz entomologije, fitofarmakologije in varstva rastlin. Na

podiplomskem študiju fitomedicine je predaval tudi na Biotehniški fakulteti vLjubljani.Njegova raziskovalna področja so bila izredno obsežna. Razen z disciplinami,ki jih je predaval, se je ukvarjal tudi z malo obdelanim področjem aplikacijefitofarmacevtskih sredstev, s sila aktualnim integriranim varstvom rastlin predškodljivci, kjer je bil pionir na območju prejšnje države, seveda pa še posebej naHrvaškem, ter v zadnjem času tudi z ekološkim varstvom rastlin. Posameznihznanstvenih dosežkov akademika Milana Maceljskega ne kaže naštevati. Uveljavilse je tudi kot organizator mednarodnih znanstvenih projektov. Vodil je več znanstvenihprojektov, ki jih je financirala vlada ZDA, za kar je dobil posebno priznanjeministrstva za kmetijstvo ZDA. Bil je glavni raziskovalec pri projektih: Raziskavedelovanja inertnih prašiv na insekte, Raziskave sovke Autographa gama,Biotično zatiranje škodljivcev, Biotično zatiranje šestih severnoameriških in jugoslovanskihplevelov in Biotično zatiranje plevelov. S slovenskimi fitomedicinskimistrokovnjaki je veliko sodeloval. Bil je mentor nekaj magistrom in enemu doktorjuiz Slovenije. Po naključju pa ni bilo sodelovanja pri nobenem projektu.Akademik Maceljski je imel številna predavanja in referate v tujini v angleškem,nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Uvrščen je bil v EuropeanDirectory of Pesticide Experts. Rezultate svojega znanstvenega in strokovnegadela je objavil v množici del. Navedli bomo le njegovo znanstveno in strokovnoter poljudno produkcijo. Objavil je 65 znanstvenih del, od tega 15 v tujini, 104znanstvene prispevke in visoko strokovna dela doma in v tujini. Imel je 9 vabljenihpredavanj oz. referatov, objavil je 6 preglednih del, približno 680 strokovnihin strokovno popularnih člankov v raznih publikacijah. Sam ali v soavtorstvu jenapisal 25 knjig in univerzitetnih skript ter 23 večjih poljudnih del. Za vsa njegovadela tako znanstvena kakor strokovna je značilno, da so poskušala biti tesno povezanas potrebami prakse, ki jo je izredno dobro poznal in obvladal.Kot odličen in ploden pisec je bil vključen v uredniške odbore vseh jugoslovanskihin pozneje hrvaških fitomedicinskih publikacij bodisi kot glavni urednikali član uredniških odborov, npr. vodilnih jugoslovanskih znanstvenih revijZaštita bilja, Acta entomologica Jugoslavica, Entomologia Croatica, Acta forestales,Biljna zaštita (sedanji Glasnik zaštite bilja), Bibliography of Plant Protectionin Yugoslavia, monografije Hrana i razvoj itd. Uredil je tudi veliko zbornikovznanstvenih simpozijev in strokovnih posvetovanj. Nikakor ne sme ostati neomenjenanjegova briljantna priprava znanstvenih simpozijev in strokovnih posvetovanj.Med poznavalci je krožila šala. Če Maceljskega povozi avto, ni takohudo, glavno je, da ostane nepoškodovana njegova aktovka, kjer je vse pripravljenodo pičice.Ob taki izredni dejavnosti seveda tudi priznanj ni manjkalo. Bil je član Hrvaškeakademije znanosti in umetnosti, Slovenske akademije znanosti in umetnosti,med svoje člane ga je izvolila več kot dvesto petdeset let stara Academia dei Ge-199

orgofili v Firencah, dobil je hrvaško državno nagrado za popularizacijo in pospeševanjeznanosti za leto 1997. Bil je predsednik Zveze društev za varstvo rastlinJugoslavije, predsednik Hrvaškega entomološkega društva, predsednik Znanstvenegasveta za kmetijstvo in gozdarstvo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.Bil je član raznih domačih in tujih združenj.Milan Maceljski je bil človek izredne delovne energije in obsežnega znanja,tesno povezanega s prakso, kar je pri profesorjih njegovih disciplin čedalje večjaredkost. Njegovo znanje tujih jezikov in široka kultura pa sta mu omogočila, da jebil pravi svetovljan.Jože Maček200MÁRTON PÉCSI(1923–2003)Ko so geografi po Evropiin tudi drugod po svetu žepripravljali svečanosti in priložnostnezbornike v počastitev80-letnice akademika MártonaPécsija, se je razširila žalostnavest, da je svetovno znani geografin geomorfolog 23. januarja2003 umrl.Márton Pécsi je bil rojenna Madžarskem, v krajuBudafok pri Budimpešti, 29.decembra 1923. Na univerzi vBudimpešti je opravil diplomoza srednješolskega profesorjageografije in zgodovine,leta 1948 pa je naredil rigoroz(doktorat prve stopnje) iz fizičnegeografije in splošne geologije.Po enem letu srednješolske profesure v kraju Kecel je bil izvoljen za asistentana Zavodu za fizično geografijo budimpeštanske univerze Eötvös Loránd. V letih1958–1963 je predaval na univerzi ELTE, nadaljnja desetletja pa na Tehnični univerziv Budimpešti in v Miskolcu. Do 1963 je bil znanstveni sodelavec, od takratdo 1990 pa direktor Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti, najvišjegeografske ustanove na Madžarskem.

Leta 1958 je obranil doktorsko disertacijo za kandidata znanosti, 1962. velikodisertacijo za doktorja geografskih znanosti. 1965. je postal dopisni član Madžarskeakademije znanosti, 1976. pa njen redni član. Od leta 1966. je bil redni univerzitetniprofesor na vseučilišču ELTE. Bil je tajnik znanstvenega sveta za geografijoin namestnik predsednika znanstvenega sveta za geologijo in rudarstvo Madžarskeakademije znanosti, glavni tajnik, predsednik in častni predsednik Madžarskegageografskega društva ter aktivni član Madžarskega geološkega društva.Dokaz priznanja znanstvenega in raziskovalnega dela ter ugleda MártonaPécsija je članstvo v več kot 20 domačih in tujih akademijah, znanstvenih svetihin društvih ter članstvo uredništev (sicer je bil tudi glavni urednik) številnihdomačih in tujih znanstvenih glasil. Med drugim je bil dopisni član ameriškega,avstrijskega, bolgarskega, češkega, münchenskega in sovjetskega geografskegadruštva. Preko 10 let je bil predsednik komisije za puhlico v okviru INQUA(Mednarodna zveza za preučevanje kvartarja), vodja mednarodnega sveta za izdelavopaleogeografskega atlasa severne poloble, podpredsednik sveta za geomorfologijokarpatsko-balkanskih dežel ter sodelavec številnih drugih mednarodnihin domačih projektov. Aktiven v znanstveni dejavnosti je bil tako rekoč do koncasvojega življenja, kot priča njegovo sodelovanje pri projektu IGBP (InternationalGeosphere – Biosphere Programme) Global Change.Za svoje obsežno delo in znanstvene dosežke je prejel vrsto nagrad in priznanj.Doma so mu bila podeljena državna priznanja za znanstveno delo Széchenyi, zlatired dela in državno priznanje druge stopnje ter najvišja geološka (Szabó Jozsef) ingeografska (Lóczy) priznanja. Dobil je Humboldtovo nagrado Geografskega društvaNemške demokratične republike, izbran je bil za častnega člana hrvaškega initalijanskega geografskega društva, bil je zunanji član avstrijske, poljske in göttingenskeakademije ter častni član nemške akademije naravoslovcev Leopoldine.18. maja 1989 pa ga je na predlog svojega IV. razreda SAZU izvolila za zunanjegadopisnega člana.Glavno torišče raziskovalnega dela Mártona Pécsija sta bili geomorfologija inkvartarna geologija. Posebno pomembna so njegova dela o nastanku in razvojudoline Donave v Panonski kotlini, o ugotavljanju neotektonskih premikov s pomočjogeomorfoloških metod, o nastanku in razvoju rečnih teras ter o nastanku,razvoju in starosti puhlice in njej podobnih sedimentov. Čeprav so ravnine glavnaznačilnost Madžarske, se je ukvarjal tudi z uravnavami v gorah. Kot geograf se jezanimal tudi za odnos med naravnimi danostmi in družbo oziroma dejavnostjočloveka, v najnovejšem času pa je bilo njegovo zanimanje usmerjeno tudi v geoekologijopokrajine, tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika, kjer je bil, tako kotpri vsem svojem delu, prav tako zelo uspešen. Igral je zelo pomembno vlogo prirazvoju in uveljavljanju novih teorij in raziskovalnih metod na področju fizičnegeografije in geoekologije. Pisal je tudi o potencialnih možnostih okolja, o odkrivanjunaravnih virov in vrednotenju geografskih danosti prostora.201

Znanstveni opus Mártona Pécsija obsega preko 500 znanstvenih objav, medkaterimi je 20 znanstvenih monografij in preko 50 strokovnih knjig. Preko 100znanstvenih del je objavil v vodilnih tujih geografskih, geoloških in naravoslovnihrevijah ter knjigah. Bil je tudi izjemno uspešen pri vzgoji nekaj deset mladihraziskovalcev, znanstvenikov in univerzitetnih učiteljev, med njimi so današnjivodilni strokovnjaki, kot npr. akademik in profesor Andrija Bognar z zagrebškeuniverze. Sicer je bil mentor vsega skupaj okoli stotim doktorandom.Márton Pécsi je bil vodilni strokovnjak na področju inženirske geomorfologijein geomorfološkega kartiranja. Za izvirne kartografske zamisli, grafične rešitvein navodila za kartiranje je dobil posebno nagrado Madžarskega kartografskegadruštva – Izredni kartograf. Na podlagi njegovih zamisli so bile izdelane številnegeomorfološke karte v različnih merilih. Bil je vodja mednarodnega projekta zaizdelavo take karte za karpatsko-balkanske dežele v okviru Karpatsko-balkanskeasociacije v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 2.000.000. Ta karta je vzbudila veliko pozornostiv mednarodnih krogih in je bila tudi stična točka in začetek tesnejšegasodelovanja madžarskih geomorfologov s takratnimi jugoslovanskimi oziromakasneje slovenskimi geografi in geomorfologi. Kot vodja projekta je bil prav MártonPécsi tisti, ki je povabil naše raziskovalce k sodelovanju. Na njegovo pobudo seje v madžarsko-slovensko medakademijsko sodelovanje vključil tudi Geografskiinštitut Antona Melika ZRC SAZU. To sodelovanje je obsegalo tudi medsebojnoizmenjavo raziskovalcev in medsebojne študijske obiske. Pri delu na geomorfološkihkartah in pri spodbujanju sodelovanja je imel s slovenske strani največ zaslugakademik Ivan Gams . Listino o omenjenem sodelovanju sta leta 1989 podpisalaprav akademika Márton Pécsi in Ivan Gams.Tako SAZU v celoti kot njen IV. razred, še posebej pa geografi in geologi tegarazreda smo lahko veseli in ponosni, da smo imeli med svojimi dopisnimi člani,žal prekratek čas, tudi takega človeka, raziskovalca in znanstvenika, kot je bil akademikMárton Pécsi .Andrej KranjcSLAVKO MIHALIĆ(1928–2007)5. februarja lani je končal svojo življenjsko pot akademik Slavko Mihalić, velikoime hrvaške sodobne poezije in eden najiskrenejših prijateljev slovenske, zatoje njegova smrt odmevala v kulturni zavesti obeh narodov, na Hrvaškem sevedatudi v nacionalni, saj je prav Mihalić kot malokdo drug med hrvaškimi pisateljisoustvarjal s svojim življenjem in delom utrip in duhovno podobo svojega narodain pri tem v negotovih, kalnih trenutkih njegove politične realnosti na lastni202

koži izkusil tudi marsikaj bridkega.V neprijaznih družbenihrazmerah je moral tudi kot žepriznan pesnik celo skozi marsikateroeksistencialno preizkušnjo.Toda tudi ko so ga občasnepolitične razmere potiskalena družbeno obrobje in v osamo,ni ne prilagajal ne spreminjalsvoje pesniške poti. Bil jez vsem svojim bistvom nepodkupljivozavezan poeziji, pa lene svoji, prav tako tudi tuji, nije sprejemal le kot estetski užitek,ampak je v njej v slehernemtrenutku svojega življenja odkrivaltudi svoj globlji, včasihže kar edini bivanjski smisel.Prav zaradi tega je morda njegovametaforika tako izrazita,tako mihaličevska: označuje jodoločena intelektualna distanca, ki pa jo prežarja osebnostno, intimno doživljanje.V Mihalićevi poeziji se zrcali predvsem zastrto bistvo časa, ki ga je pesnikživel in razkrival, mu nemočno, a strastno pripadal, hkrati pa bil in ostajal nadnjim kot njegov etični kritik.Vsekakor je Mihalić »izumil« poetiko, ki mu je omogočala nepretrgano aktualnostin hkrati doživljajsko intimnost vse od njegove prve pesniške zbirke Komornamuzika (1954) do zadnje, Močvare (2004), torej polnih petdeset let plodnega,bogatega življenja, v katerem je podpisal 34 pesniških zbirk in izborov svojepoezije.Zmerom sem se mu čudil: ob poeziji, ki ni bila le njegova umetniška, ampaktudi življenjska usoda, je bil Mihalić tudi nekakšen pesniški aktivist, ustanovil jeprvi pesniški festival poezije v Jugoslaviji, ustanavljal revije, bil uspešen urednik,večkrat predsednik Društva književnikov Hrvatske, generalni tajnik Zveze pisateljevJugoslavije, prevajalec poezije, skratka: bil je tako rekoč dejavno zraven kjerkoliin kadarkoli se je kaj pesniškega dogajalo, še pogosteje tam in v tistem, kar je samdomislil in tudi realiziral ali bil vsaj glavni nosilec projekta. Ena njegovih glavnihdejavnosti je bila še posebna skrb za slovensko in makedonsko poezijo, bil je namrečprepričan, da srbohrvaško jezikovno področje živi nekako samozadostno,tako kot v politiki tudi v literaturi. Zato se je sam lotil prevajanja in pritegnil k203

sodelovanju najuglednejše hrvaške pesnike ter jim poznavalsko odkrival slovenskoin makedonsko poezijo. Tako je na primer pridobil za prevajanje slovenske poezijepesnika hispanista Luka Paljetka in ga takoj navdušil za Prešerna, ki ga je Paljetaktudi v celoti mojstrsko prevedel. Prepričal je založbo Školska knjiga, ki ima najboljšodistribucijsko mrežo, da je v svoj najpopularnejši program uvrstila Antologijoslovenske poezije od Vodnika do najmlajših našega časa. Antologija je doživela triizdaje v fantastični skupni nakladi 20.000 izvodov. K sodelovanju je pritegnil najboljšehrvaške pesnike, ki so že z avtoriteto svojih imen veliko pripomogli k uspehuantologije in ugledu slovenske poezije med hrvaškimi bralci. Občudoval semnjegov zanos, ko sva skupaj pripravljala to veliko delo, dobesedno živel je z njim,trepetal v »kriznih« trenutkih, se navduševal nad vsako dobro prevedeno pesmijo,skratka: Slovenci, ne samo slovenska poezija, smo imeli v njem odličnega ambasadorja,kakršnih v svetu ni veliko. Toliko ljubezni, entuziazma, iznajdljivosti, tudifinančne – ko je bil sam na robu preživetja – je bil zmožen samo človek, ki je poezijov današnjem svetu sublimiral do posvečenih višav in se hkrati bojeval za njennacionalni, kulturni in družbeni status s pogumom in predanostjo borca.V enaki meri, kot je populariziral slovensko in makedonsko poezijo na srbohrvaškemjezikovnem področju, je veliko storil tudi za hrvaško: njegova Antologijahrvaške poezije, ki je izšla 1975 pri Cankarjevi založbi, je naravnost monumentalnodelo, saj obsega kar šest desetletij hrvaške poezije od latinistov v srednjemveku do naših dni. Pri tej antologiji sem se mu skušal oddolžiti za njegovo skrbin ljubezen pri slovenski: organiziral sem ekipo pesnikov, ki smo storili vse, da bibilo slovenjenje hrvaške poezije kar najbolj kvalitetno. Poleg nekaterih že obstoječihGradnikovih prevodov smo resnično zajetno antologijo prevedli: Ervin Fritz,Kajetan Kovič , Peter Levec, Janez Menart, Ivan Minatti , Tone Pavček , Jože Šmit,Ciril Zlobec in Branko Zužek.Ta priložnostni zapis je prekratek, da bi v njem mogel vsaj informativno navesti,kaj vse je Mihalić storil za slovensko literaturo in s čim si je prislužil takoprestižno mesto v hrvaški.Ob spominu nanj že moramo zapisati, da je bil z vsem, kar je storil za Slovence,»po zasluženju« izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti inumetnosti. Z njim je utihnil glas vrhunskega umetnika in zvestega prijatelja.Ciril ZlobecANDREJ O. ŽUPANČIČ(1916–2007)Ob zori 3. decembra 2007 je prenehalo biti srce akademika Andreja O. Župančiča,doktorja medicine, upokojenega rednega in zaslužnega profesorja pato-204

loške fiziologije na Medicinskifakulteti Univerze v Ljubljani,ustanovitelja in prvega predstojnikaInštituta za patološkofiziologijo MF, presunljivo nenavadnegain izjemnega človeka.Imel sem to srečo, da je bilakademik Župančič moj učitelj,prvi raziskovalni mentor,predstojnik in proti koncu svojegaživljenja tudi prijatelj.Dopolnila se je še ena človeškausoda, kakor jo je opisalpesnik Quasimodo: »Človeksam stoji na srcu zemlje, ssončnim žarkom preboden, inje takoj večer.« To je prispodobaživljenja: minljivi radostin bridkost, združeni v enem.Ob tako bogatem življenju, kotga je živel Andrej, nam bo lažje,če v tem trenutku ne bomoimeli pred očmi »večera«, ampak »srce zemlje« in »sončni žarek«.Akademik Župančič se je rodil leta 1916 v Ljubljani. Kot mladenič se je odločilza medicino in postal zdravnik na predvečer 2. svetovne vojne. Že med študijemga je znanost neustavljivo pritegnila in ostal ji je zvest dobesedno do zadnjegadiha. Takole je zapisal o svojih prvih znanstvenih korakih: »Velika sreča v mojemživljenju je bila, da sem smel delati v laboratoriju svojega učitelja fiziologijeprofesorja Albina Seliškarja, človeka tako nenavadne globine in širine; sprva obpočitnicah še kot študent, potem kakšno poldrugo leto z diplomo v žepu. Ta šolaje bila sicer kratka, toda zgoščena – objavila sva celo članek o sprostitvi prenašalcaživčnega vzburjenja acetilholina v retini pod vplivom svetlobe, kar je biloprvič, da je bila dokazana sprostitev acetilholina v osrednjem živčevju.« To je bilaresnično pionirska raziskava enega najpomembnejših sistemov prenosa živčnegavzburjenja, ki je nastala samo 10 let po tem, ko je Nobelovec Loewi pokazal, da jeacetilholin prenašalec vzburjenja v srcu, in tri leta po tem, ko so odkrili v možganihencim, ki razgrajuje acetilholin.Plodno obdobje raziskovalnega dela v Seliškarjevem laboratoriju je pretrgalavojna. Župančič je leta 1941 postal eden od organizatorjev OF na področju zdravstva,spomladi 1942 pa je šel v partizane, kjer je kot doktor Mike delal v bolnišnicahna Dolenjskem in Notranjskem do jeseni 1944, ko je bil poslan k našim205

anjencem v južno Italijo. Je nosilec partizanske spomenice 1941. O tem obdobju,kljub mojemu zanimanju in občudovanju njegovega poguma, ni dosti govoril. Zapisalje le: »Manj očarljiva in presneto trda šola pa je bilo partizansko zdravstvo.Velikokrat smo ranjence in bolnike zdravili pomanjkljivo oziroma proti doktrini,ker nismo imeli česa vzeti v roke; v takem položaju je bil odgovor improviziranje.«Po osvoboditvi leta 1945 je na novi popolni MF v Ljubljani postal ustanovitelj,docent in predstojnik Inštituta in katedre za patološko fiziologijo, ki ju jeustvaril dobesedno iz nič. Med službeno odsotnostjo so mu dodelili le pritličnostavbo računovodstva Higienskega zavoda, skupaj okrog 150 m 2 , »toliko, da bošimel kam obesiti plašč«, se je pošalil takratni dekan MF Božidar Lavrič . O temčasu je akademik Župančič zapisal: »Znašel sem se pred uganko, kako se praznihrok in med golimi stenami lotiti pouka in raziskovalnega dela, govorim v ednini,ker sem takrat predstavljal celotno osebje Inštituta. Patološka fiziologija je bila naMF nov predmet. Zame tudi! Po šest ur na teden.« Po enem letu je dobil prvegalaboranta, šele po štirih letih asistenta. S pogledom, uprtim v prihodnost, je pripouku patološke fiziologije uvedel seminarje, moderno obliko aktivnega poukaza majhne skupine študentov, ter pri tem (kako značilno za inovatorje!) doživelhrupen študentski protest, ki je segel prav do političnega vrha Slovenije in bi seza profesorja skoraj končal z odpovedjo dela na MF. Toda Župančič, prepričan vsvojo vizijo univerzitetnega študija in svoj prav, ni popustil, drugi so. Seminarjiso tako ostali pomembna oblika našega pouka, ki jo najbolj cenijo prav najboljšištudentje.Raziskovalno delo se je okrepilo, ko so na inštitut prišli novi sodelavci, kijih je Župančič načrtno izbiral iz različnih strok. V letu 1955 so pod njegovimvodstvom z danes nepredstavljivimi napori, udarniškim delom in iznajdljivostjoob stari pritlični stavbi dogradili novo stavbo inštituta, »prišili so plašč na gumb«,kot je sam rekel. Malo pred tem je Župančič v Stockholmu na kongresu o receptorjihpredstavil svojo izvirno in drzno hipotezo o recepcijskih encimih. Ta hipotezaje bila velik motiv za živahno in pestro raziskovalno delo na Inštitutu za patološkofiziologijo MF, kjer je pod njegovim vodstvom nastalo prvo močno jedro raziskavživčevja pri nas. O usodi te hipoteze je kasneje zapisal, da »se je z leti pokazalo, daniti holinesteraza niti vrsta drugih sondiranj ne ustreza domnevi o recepcijskihencimih, zato je bolj in bolj plahnela verjetnost, da smo na pravi poti. Tako se mizdi povsem razumljivo, da so – razen mene – to domnevo pri nas vsi po vrsti zavrgli.Škoda: danes je odkritih toliko recepcijskih encimov, da so prodrli že v standardneučbenike. Seveda ni rečeno, da bi naša skupina odkrila funkcijo receptorskihbeljakovinskih tirozinskih kinaz, če bi jih bili vztrajneje iskali. Pri temeljnihraziskavah nikoli ne veš, kam te bodo pripeljale: v tem je njihov poseben čar.«Akademik Župančič je kot karizmatična osebnost z izvirnim načinom razmišljanja,nalezljivim navdušenjem za raziskovalno delo in humorjem od nek-206

daj privlačil številne, v znanstveno raziskovanje usmerjene mlade zdravnike poklinikah in inštitutih MF. Spodbujal in podpiral jih je pri prizadevanjih, da biuvedli sodobne načine raziskovalnega dela v svojih institucijah, kjer pa niso vednonaleteli na ustrezno navdušen odziv. Eden takih mladih zagnancev je bil tudi dr.Milan Dimitrijevič, ki je na Nevrološki kliniki ustanovil Laboratorij za kliničnonevrofiziologijo, pri čemer mu je prof. Župančič vseskozi stal ob strani in tako pomagal,da se je razvilo drugo pomembno središče nevroznanosti pri nas, Inštitutza klinično nevrofiziologijo KC.Akademik Župančič je tudi »oče« prvega podiplomskega študija na Medicinskifakulteti v Ljubljani (imenovanega tudi študij III. stopnje ali magistrski študij),saj je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodil študijsko komisijo, ki je pripravilaprvi program tega študija. Kot pri vsaki zadevi, ki jo je vzel v roke, je tudi tu pustilneizbrisen pečat svoje osebnosti. Študij je zasnoval kot znanstveni študij do nazivamagister znanosti, kar je bila velika izjema v primerjavi s podiplomskimi študijina drugih medicinskih fakultetah v Jugoslaviji. Temeljni koncept tega študija se jena MF ohranil vse do danes, čeprav se je pred kratkim preobrazil v univerzitetnidoktorski študij biomedicine.Leta 1970 je prof. Župančič postal redni član Slovenske akademije znanostiin umetnosti. V teh letih se je s svojim doktorandom in sodelavci z Instituta »JožefStefan« ter Oddelka za farmacijo FNT lotil raziskav mikrogeografije aktivnegacentra acetilholinesteraze z metodo elektronske paramagnetne resonance. Odkriliin objavili so, »da leži aktivni center acetilholinesteraze v žepu podobni strukturi«.To je bilo popolno presenečenje, saj je acetilholinesteraza eden najhitrejedelujočih encimov med vsemi znanimi, in težko si je bilo predstavljati, da bi bilaktivni center pri takem prometu substrata in produktov v neki globoki luknji vmolekuli. Šele 15 let kasneje so drugi raziskovalci, ki so s kristalografsko analizodoločili tridimenzionalno zgradbo molekule acetilholinesteraze, z velikim pompomrazglasili prav to, da se nahaja aktivni center blizu dna globoke in ozke molekularneglobeli.Leta 1973 pa se je akademik Župančič upokojil, prepustil vodenje pouka, raziskavin Inštituta mlajšim – in obrnil nov list v svojem življenju. Končno se muje ponudila priložnost, da se posveti svoji stari ljubezni, ljubezni do narave. Toje sicer v prostem času ob svojih poklicnih dolžnostih negoval vse življenje: bilje gornik in alpinist, turni smučar, udeleženec odprave v Himalajo, opazovalecptic, raziskovalec deževnega tropskega pragozda in njegovih Indijancev. Kmalupo upokojitvi pa je postal sodelavec venezuelskega Centra za tropsko ekologijo inz ekološko odpravo tega centra je nekaj let preživel v pragozdu ob reki Orinoko,pritoku Amazonke, od tega dlje časa med Indijanci plemena Janomami. Kot članekipe je posnel čudovit film o tropskem deževnem pragozdu. Ko se je vrnil, se jelotil snemanja filma o rastlinstvu in živalstvu Slovenije. S sebi lastno zagnanostjoje obiskoval znane, predvsem pa manj znane kotičke Slovenije in iskal, čakal, is-207

kal, čakal in vmes s svojo estetsko senzibilnostjo in naravoslovno rahločutnostjoposnel še en izjemno lep film.Zdi se mi, da se mu je narava za to ljubezen bogato oddolžila: obdarila ga je zneusahljivo vitalnostjo, radoživostjo, energijo in bistrino duha, ki jih tudi starostni mogla načeti skoraj do zadnjega dne njegovega življenja. Njegov intelekt kljubpokoju ni miroval niti trenutka. V okviru Inštituta za medicinske vede SAZU, ki gaje nekaj časa vodil, je s sebi lastno temeljitostjo pripravil in leta 1993 izdal študijo Izvarstva pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji. Vsako delo, ki je prišlo iz njegovihrok ali šlo skoznje, je moralo biti izbrušeno do visokega sijaja, glede tega je bil perfekcionist,enako nepopustljiv do sebe kot do sodelavcev. Nato se je vrnil k drugimintelektualnim izzivom, ki so ga po malem spremljali skozi vse življenje: teoretičnifiziki in kozmologiji (iz tega je v davnih šestdesetih letih objavil celo članek v revijiNature), ter k zadnjemu »divjemu zahodu« nevrobiologije, človekovi zavesti. Zadnjih10 let je pripravljal članek, ki bi nekako povezal ta področja, napisal in brusil jeosnutek, ki pa ga ni več utegnil objaviti. Zato pa je iz školjke njegovega razuma predletom dni prišel še zadnji čudovit droben biser, ki ga je dolga leta pestoval v nedrjihsvojega duha: knjižica razmišljanj o ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju.Zadnji stavek v njej je sicer namenjen bralcu, še veliko več pa pove o avtorju: »Kdorobčuti, da ob koncu te knjižice ve o ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju manj,kakor na začetku, ni tratil časa: lahko se prosto poigrava med sanjami in realnostjo,ne da bi okrnil eno ali drugo.« Iz tega stavka veje morda najbolj tipična in med znanciter prijatelji znamenita lastnost Andrejevega duha: lateralno mišljenje. Njegove mislinikoli niso tekle v glavnem toku, vedno v vrtincih ob strani in proti toku. Kakor starimmojstrom zena mu je v dnu duše živelo spoznanje, da so paradoks, presenečenjein provokacija temelji spoznanja resnice kot razodetja stvarnosti. Kakšen božji darza znanstvenika! Kakšen vir občudovanja in včasih frustracije pri tistih, ki smo gadobro poznali, in kakšno presenečenje pri tistih, ki so se z njim prvič srečali. Takokot npr. zame, ko sem začel zahajati v njegovo čumnato na Inštitutu okrog božičapred natanko 37 leti. Takrat mi je med razgovorom podaril separat svojega uvodnegapredavanja Znanost kot Pandorina skrinjica, ki ga je imel na ohridskem kongresufiziologov leta 1969, in mi iz njega pojasnil nekaj svojih temeljnih misli: »Znanost jetaka Pandorina skrinjica, iz katere izvirajo vse vrste zla in nesreče. Razvoj zavesti jeevolucijska slepa ulica, ki z uporabo znanosti vodi v uničenje globalnega ekološkegasistema in, končno, samouničenje. Človeštvo je rak našega planeta, kancerogenidejavnik je znanost.« Tako razmišljanje je bilo tedaj, ko se o topli gredi in globalnemsegrevanju še ni nič govorilo, kot sam zapiše »pravi škandal, v takratnih razmerahje bila politična herezija, če si podvomil v znanost kot edini temelj napredka«. Sedelsem na stari zofi v njegovem kabinetu, pod policami, ki so se šibile pod knjigami,zdelo se mi je, da sem v samem epicentru znanosti, star sem bil 23 let in odločen, dastopim na znanstveno pot za vse življenje – in nisem mogel verjeti svojim ušesom.Da bi me malo potolažil, mi je prof. Župančič ponudil, da si lahko kadarkoli izpo-208

sodim katerokoli njegovo knjigo, na separat pa mi je napisal prijazno voščilo: »Kljubsplošnemu mantiskakonstvu želim Janezu (Sketlju) srečno 1971!« S tem si tudi nisemmogel dosti pomagati, ker nisem vedel, kaj pomeni »mantiskakonstvo«, ker nisemnikoli bral Iliade v grščini, on pa je znal nekatere dele te pesnitve v grščini na pamet.Z besedama »mantis kakon« (v Sovretovem prevodu, ki sem ga kasneje poiskal,»zlobni skovir«) je Agamemnon nadrl črnogledega vidca Kalhasa, ki mu je razkril,da sta za zlo usodo Ahajcev pred Trojo krivi njegovi pohlepnost in arogantnost.Zaradi takega načina mišljenja, izjemne razgledanosti po številnih področjihznanosti in umetnosti, bujnih asociacij in zavidanja vredne duhovitosti je bilAndrej imeniten sogovornik in pogosto središče dinamike, prava duša v mnogihveselih družbah, ki se jim nikoli ni izogibal. Pri tem je imel neverjetno sposobnost,da se je enako dobro počutil in vživel tako v družbi mladih raziskovalcev inštudentov kot starejših akademikov, pa tudi v družbi prijateljev iz kroga manj izobraženih,a očitno zanj dragocenih ljudi. Pri njih je nadvse cenil njihovo pristnostin je rad upošteval in navajal njihova mnenja in misli. Ni pa maral hinavščine,napuha in neodkritosti, z odporom je gledal na ljudi, ki, kot je dejal, »sami sebejemljejo resno«. Za vedno sem si zapomnil njegovo definicijo ponosa, ki da »je mešanicadomišljavosti, agresivnosti in samoljubja«. Spominom na ta srečanja ni nekonca ne kraja, verjetno zato, ker je kot izjemna osebnost ožaril vsako prijateljskodruženje z njim in ga spremenil v nepozaben dogodek.Tak je bil v mojih očeh Andrej Župančič. Ne, narobe sem rekel. Tak je Andrejin tak bo, dokler bo rasel oreh, ki smo ga z njim in za njega posadili na vrtu njegovegainštituta pred desetimi leti.Janez SketeljANNE MCLAREN(1927–2007)Letos poleti, 7. julija 2007, je umrla dopisna članica Slovenske akademije znanostiin umetnosti prof. dr. Anne McLaren . Rodila se je 26. aprila 1927 v Londonu,leta 1949 je diplomirala na univerzi v Oxfordu iz zoologije, fizike in matematike.Na isti univerzi je tudi doktorirala in nato v petdestih letih delala kot raziskovalkana University College in Royal Veterinary College v Londonu, nato pa je 25 letraziskovala na ARC Unit of Animal Genetics na univerzi v Edinburghu. Potem jepostala direktorica novega razvojnega oddelka britanskega Medical Research Councila.Sodelovala je pri delu svetovalne skupine za področje etike biotehnologije.Dopisna članica SAZU je postala 6. junija 1995.Dr. Anne McLaren je bila svetovno znana raziskovalka na področju temeljnereproduktivne biologije. Proučevala je oogenezo, ovulacijo in implantacijo,209

spolno determinacijo in razvojprimordialnih celic pri sesalcihter izražanje genov med razvojemin maternalni učinek.Napisala je preko 200 raziskovalnihčlankov in dve knjigi steh področij. Bila je urednicašestih mednarodnih znanstvenihrevij.Bila je članica številnihangleških in mednarodnihznanstvenih društev ter drugihmednarodnih organizacijs področja reprodukcije človekain sesalcev. Petindvajset letje opravljala najpomembnejšefunkcije v programu o humanireprodukciji pri Svetovni zdravstveniorganizaciji.Za svoje delo je prejela številnamednarodna priznanja:Marshallovo medaljo Društvaza fertilnost (1985), priznanje Mednarodnega društva za prenos zarodka (1988) inmedaljo Royal Society. Bila je ustanovna članica Evropske akademije (London) indopisna članica poljske in ameriške akademije znanosti. Postala je častna doktoricašestih britanskih univerz. V Royal Society of London je bila podpredsednica intajnica za mednarodne stike.Dr. Anne McLaren je več kot 20 let sodelovala pri raziskovalnih projektihGinekološke klinike KC v Ljubljani. Zato je ob osamosvojitvi Slovenije dobro poznalanaše splošne razmere in raven naše znanosti. Po njeni zaslugi se je The RoyalSociety of London med prvimi odzvala na predloge Slovenske akademije znanostiin umetnosti evropskim akademijam znanosti in umetnosti za vzpostavitev znanstvenihstikov in izmenjave raziskovalcev. S svojim osebnim vplivom je pospeševalavključevanje SAZU v organizacijske oblike evropskih akademij in skupneraziskovalne projekte.Bila je velika prijateljica Slovenije. Dolgujemo ji hvaležnost in prijazen spominna njene odlične znanstvene dosežke, pomoč pri razvijanju slovenske znanostiin mednarodnem uveljavljanu SAZU med obdobjem po vzpostavitvi slovenskesuverenosti.210Janez Sketelj

IIIPOROČILO O DELU SAZU

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2007Delovanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v preteklem letu potekalov ustaljenih tirnicah. V letu 2007 smo imeli tri skupščine, finančno februarja,volilno junija, konec junija pa tudi slavnostno skupščino s podelitvijo listinnovim članom. Predsedstvo se je sestalo na štirih sejah, izvršilni odbor, ki rešujetekoče zadeve in se praviloma sestane vsak ponedeljek, razen v času letnih počitnic,pa je imel 36 sej.Osrednji dogodek v prvi polovici leta so bile volitve novih članov. Na skupščini1. junija smo izvolili osem novih rednih članov, sedem izrednih in dvanajstdopisnih članov. Med novimi izrednimi člani sta tudi dva Slovenca, ki stalno živitain delata v tujini. Že v kandidacijskih postopkih se je postavilo vprašanje smiselnostistarostne omejitve, ki jo zakon in statut sicer določata zgolj za opravljanjefunkcij, vendar je posredno povezana tudi z novimi kandidati. Kmalu se bo vsekakortreba izreči o primernosti starostne omejitve na 75 let, ne samo zaradi vsedaljše aktivne življenjske dobe, ampak tudi zato, ker oži krog možnih kandidatovza vodenje akademije in razredov.Na pobudo razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede smose že v začetku leta aktivno vključili v razpravo o metodologiji vrednotenja znanstvenoraziskovalnegadela in Javni agenciji za raziskovalno dejavnost predlagali,da sedaj veljavni sistem, ki temelji na dokaj formalni evalvaciji in upošteva predvsemnumerična merila, oplemenitijo z večjim poudarkom na vsebinskem ocenjevanju.V praksi bi to pomenilo več avtonomije znanstvenoraziskovalnih svetovved, da bi lahko izoblikovali svoje kriterije in svoj sistem ocenjevanja. Agencija jenaše predloge, izgleda, v veliki meri upoštevala v novi metodologiji.Prav tako smo sodelovali v razpravi o zakonu o visokem šolstvu in razvojnoraziskovalnidejavnosti, ki je zainteresirano javnost razburkal in aktiviral zaradinekoliko nenavadnega načina vodenja javne razprave. V nasprotju z večino drugihinštitucij smo julija pristojnemu ministru poslali konkretne pripombe, ki pozivajok izdelavi primerjalnih analiz z univerzitetnimi sistemi po svetu in k jasni ocenifinančnih posledic sprememb ter vztrajajo na avtonomiji visokošolskih inštitucij,tako na področju priprave študijskih programov kot pri upravljanju in zaposlovanju.Ob vsem tem pa ne smemo spregledati prednosti in pasti, ki jih ponuja pri nassicer še zelo nov sistem javno zasebnega partnerstva.S posebno izjavo za javnost se je izvršilni odbor vključil v aktualne razprave oslovensko-italijanskih odnosih in izrazil zaskrbljenost nad stališči italijanske politikeob dnevu spomina na žrtve fojb; opozoril je na nesorazmerje med uničenonaravo in proizvedenimi kilovati električne energije v primeru postavitve vetrne213

elektrarne na Volovji rebri. Dva razreda, razred za medicinske vede in razred zaumetnosti, sta pripravila izjavi o škodljivih posledicah, ki naj bi jih imela gradnjamegazabaviščnega parka na Goriškem.Po več kot letu dni se je zaključila razprava s profesorjem Hanom Steenwijkomz Univerze v Padovi, ki je želel rezijanščino kot samostojni jezik vnesti vsistem ISO standardov za jezike. Na podlagi polemike, v katero je bil vključenzlasti razred za filološke in literarne vede, je profesor Steenwijk odstopil od svojenamere.Delavni so bili tudi naši sveti in odbori ter kabinet akad. Franceta Bernika.Komisija za slovenščino v javnosti pri odboru za slovenski jezik je pripravila izrednoodmeven enodnevni posvet o stanju, stiskah, zagatah in zakladih našegajezika zdaj in jutri, tu in na tujem. Posvetovanje so s predavanji obogatili številničlani SAZU in drugi ugledni slovenisti in ljubitelji naše besede ter tako prispevalik razpravi o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Razprave smo izdaliv posebnem zborniku. Odbor za preučevanje narodnih manjšin je pripravil dvodnevniznanstveni posvet Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama, kije govoril o sožitju in interkulturnosti v panonskem svetu in je bil dobrodošeldel medkulturnega dialoga kot ene od vrednot Evropske unije. Svet za energetikoje razpravljal o nacionalnem projektu celovite izrabe obnovljivih virov energije vSloveniji, ki v razmerah večje skrbi za čisto okolje niso zanemarljivi.Biblioteka SAZU je pridobila skoraj 7.700 knjižnih enot, tako da znaša celotniknjižnični fond okroglih 513.000 enot. Poleg tega je prevzela zapuščino po pokojnemdopisnem članu dr. Stanislavu Hafnerju, koroškem Slovencu, ki nam je zapustilknjižni fond z okoli 5000 knjigami, predvsem znanstvenimi publikacijami. Naskromni slovesnosti je knjige Akademiji formalno izročil njegov sin dr. GerhardHafner. Objavljanje izjemnega rokopisa Latinsko-slovenskega slovarja Frana Wiesthalerja,ki je nastajal več kot 110 let in se hrani v Biblioteki SAZU, se je zaključiloz izdajo zadnjega, šestega zvezka, v novembru.Precej truda je bilo vloženega v pripravo Akademijine zbirke povojne slovenskegrafike in v odkup del. V okviru Fundacije Janez Vajkard Valvasor nadaljujemoz izdajo zbirke Iconotheca Valvasoriana. Poleg tega je fundacija denarnopomagala pri izdaji knjige Valvasor in astronomija. Fundacija dr. Bruno Breschije pripravljala dvojezično komentirano izdajo krajših besedil Primoža Trubarja inTomaža Hrena, ki so pomembna za slovensko literarno zgodovino.Razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih izhajanju periodičnih publikacijin monografij, je bila določena z razdelilnikom, ki ga je, kot vsako leto, pripravilakomisija za tisk. Poleg edicij pod naslovom Razprave II. in IV. razreda smoizdali sedem del oziroma sofinancirali izdajo vsaj treh del skupaj z ZRC SAZU insofinancirali izdajo petnajstih drugih publikacij. Med knjigami velja izpostavitidelo Slovenski pesniki in pisatelji akademiki v angleškem jeziku, omeniti pa moramotudi zbirko faksimilov Svetega pisma z naslovom Biblia Slavica, ki predstavlja214

najstarejše slovenske prevode Svetega pisma. Zbirka je izšla pri nemški založbi F.Schöningh, vodja večletnega projekta, od zamisli do izdaje, pa je bil akad. JožeKrašovec . V tem letu smo tudi posodobili in dopolnili spletno stran SAZU.Akademija je tudi v letu 2007 s svojimi člani sodelovala v Znanstvenem svetuin Upravnem odboru ZRC SAZU in na ta način izvrševala svoje ustanoviteljskepravice in dolžnosti, ki se nanašajo na znanstveno, kadrovsko in upravno politiko.Preko proračuna Republike Slovenije smo zagotovili sredstva za nadaljevanje izvajanjaprograma Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in investicijskasredstva. Poleg tega smo se uspešno vključili v reševanje finančne sanacije Inštitutaza slovenski jezik Frana Ramovša, zavedajoč se, da gre za ustanovo, ki varuje inskrbi za identiteto naroda na jezikovnem področju. Poleg tega sodelujemo pri reševanjufinančnih težav Biološkega inštituta Jovana Hadžija, ki se je znašel pred vprašanjemnadaljnjega obstoja. Pri teh borbah za finančno preživetje gre v bistvu zadejstvo, da inštituti ZRC SAZU predstavljajo vrhunsko kadrovsko mrežo raziskovalcev,ki se ukvarjajo z naravno in kulturno dediščino naroda, in njihove raziskavene morejo biti pokrite s komercialnimi pogodbami, ker tržno niso zanimive, so panujne. In zaradi tega bi jih morala država finančno bolj velikodušno podpreti.Na področju mednarodnega sodelovanja bi izpostavil novico, da je konec leta2007 Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije postala, poleg SAZUin Slovenske znanstvene fundacije, članica Evropske znanstvene fundacije (EZF).Preko Agencije in njenega finančnega zaledja se bo Slovenija tako lahko bolj aktivnovključila v evropske raziskovalne projekte. Sprejem nove članice je bil pospremljenz obiskom dr. Johna Marksa, izvršnega direktorja EZF, v Sloveniji, ko se je srečalz vodstvom vseh treh članic. Po obisku akad. Branka Stanovnika pri Kraljevemdruštvu v Edinburgu smo vzpostavili sodelovanje v okviru 7. raziskovalnega programa,katerega koordinator je omenjena škotska ustanova. S svojimi projekti stase v program zaenkrat vključila Inštitut za raziskovanje krasa in Gozdarski inštitutSlovenije. Skupaj s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti smo decembra pripravilidvodnevni posvet Pariška mirovna konferenca in mirovni sporazum z Italijo,katerega namen je bil predvsem potrditi in utrditi veljavnost sklenjenih pogodb.Podprli smo tudi stališča EASAC o bioterorizmu, etiki na področju raziskovalnegadela in nevarnosti, ki jo človeštvu prinaša vedno večja odpornost infekcijskihbolezni na zdravila. Podpisali smo sporazum o sodelovanju z Romunskoakademijo ter obnovili sporazum o sodelovanju z Bolgarsko akademijo znanosti,na podpis pa še čaka pismo o nameri s Kraljevo nizozemsko akademijo umetnostiin znanosti. V okviru medakademijskega sodelovanja je Slovenijo obiskalo 30 tujihznanstvenikov, devet slovenskih strokovnjakov pa je odšlo v tujino. Na podlagisporazuma o sodelovanju nam je Hrvaška akademija znanosti in umetnosti vrnilarazstavo in pripravila v Cankarjevem domu pregled italijanske grafike iz 16. in 17.stoletja. Prisotni smo tudi v delu Mednarodne akademijske mreže za človekovepravice, ki se odziva na kršitve človekovih pravic znanstvenikov po svetu.215

Leto 2007 je bilo za naše člane bogato z nagradami in priznanji: prejemnikPrešernove nagrade je bil akad. Janez Matičič , akad. Janez Orešnik je prejel Zoisovonagrado za življenjsko delo na področju jezikoslovja, dobitnik Zoisove nagradeza vrhunske znanstvene in razvojne dosežke je bil akad. Ivan Bratko , izr. članJože Pirjevec pa je postal ambasador znanosti Republike Slovenije; akad. BrankoStanovnik je prejel mednarodno nagrado, ki jo v spomin prof. A. N. Kostu podeljujeUniverza Lomonosov iz Moskve. Najvišje francosko odlikovanje vitez legiječasti je prejel starosta slovenskih pisateljev dopisni član Boris Pahor , dopisni članSergio Tavano je prejel visoko italijansko odlikovanje commendatore, akad. TonePavček pa je postal častni občan glavnega mesta Ljubljana, če omenimo le najvidnejšenagrade in priznanja.Poročilo zaključujem s spominom na naše člane, ki so se poslovili v tem letu.Zapustili so nas redna člana Ljubo Golič in Andrej O. Župančič ter dopisni članiDonald Michie , Zoran Konstantinović , Leopold Kretzenbacher , Anne McLaren ,Milan Maceljski , Márton Pécsi in Slavko Mihalić .Ob koncu leta je imela Akademija 77 rednih, 27 izrednih in 83 dopisnih članov.Boštjan Žekš216

DELO SKUPŠČINE SAZUSkupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 22. 2. in 19. 12.Skupščina SAZU 22. 2.Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Žekš . Na začetku je pozdravil navzočein se zahvalil za številno udeležbo. Po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna (od99 je bilo prisotnih 59 rednih in izrednih članov), je predlagal sprejem dnevnegareda. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevnired:1. potrditev zapisnika skupščine 19. decembra 2006,2. informacija o volilnem postopku za volitve novih članov 1. julija 2007,3. finančno poročilo SAZU za leto 2006,4. finančni načrt SAZU za leto 2007,5. razno.K točki 1: Potrditev zapisnika skupščine 19. decembra 2006Prisotni niso imeli pripomb k zapisniku decembrske skupščine, zato je bil sprejetSKLEP:Skupščina je potrdila zapisnik seje skupščine z dne 19. 12. 2006.K točki 2: Informacija o volilnem postopku za volitve novih članov 1. julija 2007Predsednik je podal kratko informacijo o poteku volitev za nove člane SAZU. Vsidatumi so določeni, tajniki razredov so prejeli rokovnike volilnih opravil, polegtega pa je predsedstvo določilo še en vmesni rok, in sicer 1. marec 2007, to je datum,do katerega se morajo razredi medsebojno obvestiti o predlogih za nove člane.Pri tem je predsednik opozoril še na formalnosti, ki jih zahteva Statut in senanašajo na pripravo biografije in bibliografije ter podpise poročevalcev.Na vprašanje akad. Janeza Orešnika o številu prostih mest je glavni tajnik odgovoril,da je predsedstvo na seji 23. januarja letos določilo število prostih mestpo razredih. Iz zapisnika seje je razvidno, da je za napredovanje v redne članena voljo osem prostih mest, za nove izredne člane pa pet, in sicer po eno mestoza I., III., IV., V. in VI. razred in dve mesti za slovenske znanstvenike, ki delujejov tujini in nimajo stalnega bivališča v Sloveniji. Za dopisne člane pa je na voljo12 prostih mest. Napredovanja kandidatov so možna v skladu z dogovorom pošestih letih, izjema je kandidat V. razreda izr. čl. Marjan Mušič . Izvršilni odborter predsedstvo sta to izjemno napredovanje že potrdila, ker kandidat izpolnjuje217

vsebinske pogoje za napredovanje, razred pa nima drugega ustreznega kandidataza vodstvene funkcije, katerih volitve bodo potekale prihodnje leto.Akad. Janez Orešnik se je zahvalil za izčrpno poročilo.K točki 3: Finančno poročilo SAZU za leto 2006Finančno poročilo za leto 2006 je predstavil upravni direktor gospod Zoran Mezeg.Povedal je, da je SAZU za svoje delovanje in za delovanje ZRC SAZU v letu2006 prejela 905,9 mio tolarjev, od tega 97,7 % iz proračuna Republike Slovenije,preostali del približno 1 % je prispevala Javna agencija za raziskovalno dejavnostza periodične publikacije, 1,36 % pa smo pridobili iz najemnin in prodaje knjižnihizdaj.Med odhodki, ki znašajo 904,3 mio tolarjev, predstavljajo največji odliv članskenagrade 330,3 mio tolarjev, sledijo jim bruto plače in povračila v zvezi z delom zazaposlene 223 mio tolarjev ter sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanjev višini 180,8 mio tolarjev.Operativni odhodki so porastli v primerjavi s predhodnim letom za 90 %, in sicerna račun izpeljave zelo uspešne razstave Zakladi slovenske grafike 1955–2005, kije potekala lani v Skopju.Pri transferih ustanovam in zavodom imamo negativno rast zato, ker smo v letu2005 dobili dodatna sredstva za pokrivanje stroškov Inštituta za slovenski jezikFrana Ramovša ZRC SAZU, medtem ko imamo v letu 2006 na tem kontu samoodhodke, ki izvirajo iz pogodbe o izvajanju skupnega dolgoročnega programa Naravnain kulturna dediščina slovenskega naroda.Sredstva, porabljena za bruto plače in povračila delavcem, so v primerjavi s predhodnimletom nižja zato, ker v letu 2006 nismo izplačali nobene odpravnine,medtem ko smo v letu 2005 zaradi upokojitev izplačali 5 odpravnin.Vsota, izplačana za članske nagrade, se je dvignila, ker se te revalorizirajo glede narast bruto plač zaposlenih delavcev v RS za obdobje zadnjih treh mesecev.Večji del sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje oz. dve tretjini, 120mio tolarjev, je bilo namenjenih za ZRC SAZU, in sicer za dokončanje atrija vstavbi Novi trg 2; dobrih 48 mio tolarjev smo porabili za obnovo 3. nadstropja;12,8 mio tolarjev pa za obnovo knjižničnega fonda v biblioteki SAZU.Po zelo izčrpnem prikazu finančne situacije v letu 2006 prisotni niso imeli vprašanj,zato je bil sprejetSKLEP:Skupščina je soglasno sprejela finančno poročilo Slovenske akademije znanosti inumetnosti za leto 2006.K točki 4: Finančni načrt SAZU za leto 2007Upravni direktor gospod Zoran Mezeg je predstavil finančni načrt proračunskihsredstev za leto 2007. Proračun za leto 2007 je sprejel Državni zbor Republike Slo-218

venije in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 126, 5. decembra 2006. Slovenskaakademija znanosti in umetnosti je v proračunu predstavljena kot nevladni proračunskiuporabnik pod šifro 3911.Predvidena sredstva za leto 2007 znašajo 3,8 mio € oz. dobrih 925 mio tolarjev.Za plače zaposlenih bomo porabili 0, 98 mio €, pri čemer ni predvideno povečanještevila zaposlenih. V tem znesku so vključena tudi sredstva za regres, prevozin prehrano, jubilejne nagrade, odpravnina in solidarnostne pomoči. Za članskenagrade akademikom je predvidenih 1,6 mio €.Večji znesek v višini 0,4 mio € je namenjen investicijam in investicijskemu vzdrževanju,tako da bomo 0,11 mio € porabili za obnovo dvoriščne fasade stavbe naNovem trgu 3, vzdrževanje ostalih objektov in nakup računalniške opreme ter0,29 mio € za dokončanje obrtniških del na stavbi Novi trg 2.Za soorganizacijo svetovnega kongresa biblicistov, združenih v Mednarodni organizacijiza raziskovanje Svetega pisma stare zaveze, ki bo v Ljubljani od 12.–20.julija, bomo prejeli 0,12 mio €. Meddržavnemu sodelovanju, ki se kaže predvsemv medakademijskih izmenjavah na podlagi sprejetih sporazumov, sodelovanju vraznih zvezah, ki združujejo evropske akademije, in plačilu članarin je namenjenih0,08 mio €, biblioteki 0,03 mio €, fondu upokojenih akademikov pa 0,06 mio€. Preostanek bomo porabili za materialne stroške in za tisk Letopisa in drugihpublikacij ter za nakup revij in knjig.Razprave ob obravnavi finančnih sredstev za prihodnje leto ni bilo. Sprejet je bilSKLEP:Skupščina je soglasno sprejela finančni načrt za leto 2007.K točki 5:5. 1. Župan Ljubljane gospod Zoran Janković je sporočil, da bo 12. aprila 2007pripravil sprejem za redne in izredne člane SAZU.5. 2. Na izjave italijanske politike ob dnevu spomina na žrtve fojb se je predsedstvoSAZU odzvalo z izjavo, v kateri poziva, da upoštevajo poročilo slovenskoitalijanskezgodovinsko-kulturne komisije in poglobijo védenje o problematiki»fojb«, deportacij maja 1945 in izseljevanja iz Istre med letoma 1945 in 1956 natemelju že objavljenih študij italijanskih in slovenskih zgodovinarjev, pa tudi dosegljiviharhivskih dokumentov. Mediji se iz nerazumljivih razlogov niso odločiliza objavo omenjene izjave, tako da je v celoti na razpolago zgolj na internetnistrani Akademije.5. 3. Glavni tajnik je kot vodja projekta povedal, da je Akademija začela postopekprenove spletnih strani, in prosil člane, da sporočijo svoje predloge.Zapisala sekretarka predsedstva:Lucija GoričkiGlavni tajnik:Akademik Matija Gogala219

Skupščina SAZU 1. 6.Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Žekš . Na začetku je pozdravil navzočein izrazil zadovoljstvo ob visoki udeležbi. Ko je ugotovil, da je skupščinasklepčna, je predlagal, da sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogomin soglasno sprejeli naslednji dnevni red:- potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2007,- izvolitev verifikacijske in volilne komisije,- predstavitev kandidatov za nove redne, dopisne in izredne člane in razprava,- poročilo verifikacijske komisije,- volitve,- razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine.K točki 1: Potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2007Predsednik je zaprosil navzoče, da podajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisnikuskupščine 22. februarja 2007. Predsednik je sam opozoril na napako v 2. odstavku 2.točke in predlagal naslednji popravek: stavek »Napredovanja kandidatov so možna vskladu z določili Statuta po šestih letih, izjema je kandidat V. razreda izredni član MarjanMušič « se nadomesti s stavkom »Napredovanja kandidatov so možna v skladu zdogovorom po šestih letih, izjema je kandidat V. razreda izredni član Marjan Mušič«.Ker drugih pripomb ni bilo, je bil zapisnik skupščine 22. februarja 2007 s tempopravkom sprejet.K točki 2: Izvolitev verifikacijske in volilne komisijePredsednik je na podlagi 10. člena pravilnika SAZU o volitvah predlagal skupščini,da izvoli verifikacijsko in volilno komisijo.Za člana verifikacijske komisije sta predlagana: izredna članica Zinka Zorko inizredni član Zorko Simčič .Predsednik je prosil za pripombe oz. druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predlogna glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predlagano verifikacijskokomisijo.Za člane volilne komisije so predlagani: akad. Mitja Zupančič za predsednika volilnekomisije, izredni član Marijan Pavčnik za člana volilne komisije, izredni članUroš Skalerič za člana volilne komisije.Predsednik je zaprosil za pripombe oziroma druge predloge. Ker jih ni bilo, je dalpredlog na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno izvolili volilnokomisijo s predlaganimi člani. Predsednik je ugotovil, da sta verifikacijska in volilnakomisija izvoljeni.K točki 3: Predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane in razprava220

Predsednik je zaprosil tajnike razredov oz. njihove namestnike, da predstavijo posameznekandidate.Tajnik I. razreda akad. Rajko Bratož je predstavil kandidatko za redno članicoBibo Teržan, kandidata za izrednega člana Petra Štiha in kandidate za dopisnečlane Nialla O'Loughlina, Karla Stuhlpfarrerja in Henrya Teunea v razredu zazgodovinske in družbene vede.Tajnik II. razreda akad. Matjaž Kmecl je predstavil kandidata za rednega članaPrimoža Simonitija in kandidata za dopisna člana Christiana Hannicka in ErichaPrunča v razredu za filološke in literarne vede.Tajnik III. razreda akad. Peter Fajfar je predstavil kandidata za izrednega članaRašo Pirca in kandidata za dopisna člana Petra Mansfielda in Antona Mavretiča vrazredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede.Tajnik IV. razreda akad. Ivan Kreft je predstavil kandidata za rednega člana RobertaZorca, kandidata za izredna člana Tatjano Avšič-Županc in Boštjana Kiautoter kandidata za dopisnega člana Erwina Neherja v razredu za naravoslovne vede.Akademika Lojze Lebič in Kajetan Kovič sta predstavila kandidate za redne članeEmerika Bernarda, Janeza Matičiča, Marka Marijana Mušiča in Toneta Pavčka,kandidata za izrednega člana Sašo Vuga in kandidate za dopisne člane VinkaGlobokarja, Georgia Konstantinovskega, Mateja Matevskega in Zlatka Ugljena vrazredu za umetnosti.Akad. Saša Svetina je predstavil kandidata za rednega člana Janeza Sketlja in kandidataza izredna člana Bojana Čerčka in Janeza Lamovca v razredu za medicinskevede.Predsednik je odprl razpravo o navedenih kandidatih. Ker razprave ni bilo, je zaprosilverifikacijsko komisijo za poročilo.K točki 4: Poročilo verifikacijske komisijeČlanica verifikacijske komisije izredna članica Zinka Zorko je poročala, da imaSAZU sedaj 71 rednih in 28 izrednih članov, kar je skupaj 99 članov. Vsi so volilniupravičenci. Na današnji skupščini je prisotnih 75 članov, pisno je volilo 13 članov.V celoti bo torej volilo 88 članov, kar je 88,9 % volilnih upravičencev. Predsednikje glede na poročilo verifikacijske komisije ugotovil, da je skupščina sklepčna inda se lahko začnejo volitve.K točki 5: VolitvePredsednik je po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna, pojasnil volilni postopek,ki ga določata statut SAZU in pravilnik o volitvah, po katerih se voli »za« kandidatatako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom.Po 15. členu statuta (drugi odstavek) volijo redne in dopisne člane le redni člani,izredne člane pa redni in izredni člani. Kandidat za rednega člana mora dobiti vsaj36 glasov, za izrednega vsaj 50 in za dopisnega vsaj 36 glasov.221

Skladno s 25. členom zakona o SAZU in 7. členom pravilnika SAZU o volitvahje bilo omogočeno pisno glasovanje. Ugotovil je, da je pisno glasovalo 13 članov.Pojasnil je postopek pisnega glasovanja, ki je možno za tiste člane, ki se zaradizdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov niso mogli udeležiti volitev, in sicerna podlagi določil 13. člena zakona o SAZU.Predsednik volilne komisije akad. Mitja Zupančič je začel z volitvami. Najprej jeodprl glasovnice s pisnim glasovanjem. Iz vsake ovojnice je vzel izjavo o pisnemglasovanju ter prebral ime in priimek člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo vovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnico pa vložil v skrinjicotako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja.Ko je predsednik volilne komisije to opravil, je predsednik zaprosil navzoče člane,da glasujejo. Hkrati je predsednik napovedal, da bo moral zaradi službene poti vtujino sejo po glasovanju zapustiti in da bo vodenje skupščine prevzela podpredsednicaakad. Alenka Šelih .Volilna komisija je po glasovanju zbrala glasovnice in v odmoru, ki je sledil glasovanju,preštela glasove.K točki 6: Razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščinePodpredsednica je pozvala predsednika volilne komisije akad. Mitjo Zupančiča,da skupščini sporoči rezultate volitev.Akad. Mitja Zupančič je povedal, da je od 71 rednih članov glasovalo 65 članov ali91,5 % volivcev. Za nove izredne člane je od 71 rednih in 28 izrednih članov volilo88 članov, kar predstavlja 88,9 % volivcev.Nato je sledila razglasitev rezultatov.Za nove redne člane so bili izvoljeni:v razredu za zgodovinske in družbene vede,v oddelku za zgodovinske vede:Biba Teržan z 59 glasovi;v razredu za filološke in literarne vede: Primož Simoniti z 58 glasovi;v razredu za naravoslovne vede:v razredu za umetnosti:222Robert Zorec z 62 glasovi;Emerik Bernard s 56 glasovi;Janez Matičič s 57 glasovi;Marko Marijan Mušič z 58 glasovi;Tone Pavček z 62 glasovi;v razredu za medicinske vede:Janez Sketelj s 60 glasovi.Za nove izredne člane so bili izvoljeni:v razredu za zgodovinske in družbene vede,v oddelku za zgodovinske vede:Peter Štih s 74 glasovi;v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede,v odddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede:Raša Pirc z 82 glasovi;v razredu za naravoslovne vede:Tatjana Avšič-Županc z 82 glasovi;

Boštjan Kiauta s 77 glasovi;v razredu za umetnosti:Saša Vuga s 76 glasovi;v razredu za medicinske vede:Bojan Čerček z 82 glasovi;Janez Lamovec z 80 glasovi.Za nove dopisne člane so bili izvoljeni:v razredu za zgodovinske in družbene vede,v oddelku za zgodovinske vede:Niall O'Loughlin z 59 glasovi;Karl Stuhlpfarrer z 61 glasovi;v oddelku za družbene vede:Henry Teune s 57 glasovi;v razredu za:filološke in literarne vede:Cristian Hannick z 58 glasovi;Erich Prunč s 60 glasovi;v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede,v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede:v oddelku za tehniške vede:v razredu za naravoslovne vede:v razredu za umetnosti:Peter Mansfield z 61 glasovi;Anton Mavretič z 59 glasovi;Erwin Neher s 60 glasovi;Vinko Globokar z 59 glasovi;Georgi Konstantinovski z 52 glasovi;Mateja Matevski z 58 glasovi;Zlatko Ugljen s 53 glasovi.Po razglasitvi volilnih rezultatov za nove člane je predsednik volilne komisije ugotovil,da so bili vsi kandidati izvoljeni.Podpredsednica SAZU se je zahvalila članom verifikacijske in volilne komisijeza opravljeno delo, vsem navzočim pa za sodelovanje in udeležbo na skupščini.Hkrati je čestitala vsem novoizvoljenim članom. Nato je sporočila datum podelitveneskupščine, ki bo 20. junija 2007, ter skupščino zaključila ob 12. uri.Zapisala:Irena Sbil NovakGlavni tajnik:Akademik Matija Gogala223

RAZREDI SAZURazred za zgodovinske in družbene vedeRazred za zgodovinske in družbene vede je imel v letu 2007 štiri seje: 15. marca,21. maja, 16. oktobra in 12. decembra. Na teh sejah so prevladovale tri osrednjeteme: (I) priprava na volitve, njihov potek in rezultati; (II) odzivanje na razvojznanosti v Sloveniji, zlasti v zvezi z njenim ocenjevanjem in z oceno osnutka zakonao razvoju znanosti in visokega šolstva; (III) raziskovalno, organizacijsko inpublicistično delo na področju zgodovinskih in družbenih ved, ki je bilo v letu2007 dokaj bogato, če sodimo po številu znanstvenih srečanj in knjižnih objav.Naj najprej strnemo poglavitne rezultate tega dela, kot jih razodevajo zapisnikirazrednih sej in glavni dogodki v okviru cele SAZU.Na prvi razredni seji, ki je potekala 15. marca, so bila v ospredju predvsemtri vprašanja. Prvi razred, ki je skladno s predpisi in dogovorjenimi roki pripravilseznam svojih kandidatov za izredne, redne in dopisne člane, ni izrazil nobenihpripomb na izbor kandidatov v drugih razredih. Glede bodočih volitev (2009) jebilo soglasno podprto mnenje, da bi morali pri izboru kandidatur upoštevali vvečji meri tiste vede, ki so v SAZU slabo zastopane ali celo brez predstavnika.Pri razpravi o sedaj veljavni metodologiji vrednotenja raziskovalnih rezultatovznanstvenega dela je bilo poudarjeno, da je neustrezno ocenjevanje kvantitete(»točkovanje«) znanstvenega dela brez upoštevanja vsebine. Zelo sporno je»točkovanje« po rangu revij, saj je mednarodno vrednotenje pristransko v pridobjav na angleškem govornem področju. Neustrezno slabo je ocenjeno objavljanjev zbornikih simpozijev, ki praviloma po kvaliteti in pomenu presegajo posamezneletnike revij. Neustrezno je tudi ocenjevanje raziskovalcev po številu citatov, saj jeto večkrat bolj odvisno od razvitosti neke vede ali njenega področja kot od kvaliteteobjavljene razprave. Poenotenje metodologije vrednotenja znanstvenega delaje izrazito v prid naravoslovnih znanosti in lahko prizadene razvoj posameznihhumanističnih in družboslovnih ved oziroma posameznih njihovih področij.Razred je podprl objavo rezultatov projekta z delovnim naslovom Zborniko ženskah, kolektivno delo več uveljavljenih raziskovalk s področja družbenih inzgodovinskih ved. Prav tako je podprl dve pobudi izr. člana Jožeta Pirjevca: (1)Načrt z delovnim naslovom Bela knjiga o 'fojbah', katerega končni rezultat najbi bila publikacija z objavo gradiva iz britanskih, italijanskih, nemških, jugoslovanskihin ruskih arhivov, ki bi objektivno in znanstveno neoporečno osvetliladogodke na Primorskem ob koncu 2. svetovne vojne. Knjiga naj bi obenem služilakot odgovor na pritiske italijanske strani (državne politike in dela javnega224

mnenja) v zvezi z razlago spornih dogodkov. (2) Podpore je bil deležen predlog,da bi SAZU navezala stike z akademijami Češke, Poljske in Hrvaške, držav, ki sopodobno kot Slovenija izpostavljene pritiskom in napačnim interpretacijam zgodovinev zvezi s pregonom ali izselitvijo pripadnikov nemške manjšine (Poljska inČeška) oziroma italijanske manjšine (Hrvaška in Slovenija). Akademije teh štirihdržav naj bi po pripravljalnem sestanku organizirale skupen mednarodni simpozij,na katerem bi strokovnjaki različnih ved in narodnosti osvetlili problematikopovojnega prostovoljnega ali prisilnega odhoda nemške in italijanske manjšine izomenjenih držav.Na drugi seji se je razred za zgodovinske in družbene vede posvetil analiziosnutka Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti. Besedilo,ki ga je predložilo Ministrstvo za visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje, je bilopo mnenju članov razreda konceptualno neprimerno in v posameznih vprašanjihpomanjkljivo. Posebej so bili izpostavljeni kot neprimerni tisti členi osnutka, ki sopomenili omejevanje avtonomije univerze v smislu njenega podrejanja državni inpolitični kontroli, prav tako členi, ki so govorili o povezovanju in razdruževanjuvisokošolskih in raziskovalnih ustanov z odpiranjem možnosti privatizacije indecentralizacije visokega šolstva. Kot neustrezni so bili ocenjeni še številni drugipredlogi v osnutku, zato je I. razred upravičeno izrazil pričakovanje, da bo besedilobodočega zakonskega predloga konceptualno, vsebinsko in oblikovno bistvenoboljše od obravnavanega besedila.Tako kot za celotno SAZU so bile tudi za I. razred najpomembnejši dogodekvolitve 1. junija 2007. Te so okrepile predvsem članstvo oddelka za zgodovinskevede, ki je dobil novega izrednega člana Petra Štiha in novo redno članico BiboTeržan. Od treh novih dopisnih članov sta dva s področja zgodovinskih ved (britanskimuzikolog Niall O'Loughlin in avstrijski zgodovinar Karl Stuhlpfarrer ) ineden s področja družbenih ved (ameriški družboslovec Henry Teune ). Vsi kandidatiI. razreda so dobili prepričljivo visoko število glasov. Številčno stanje v I. razreduse je z okrepitvijo predvsem zgodovinskega oddelka spremenilo tako, da staoddelka skoraj izenačena. Oddelek za zgodovinske vede šteje 6 rednih, 2 izrednain 10 dopisnih članov, oddelek za družbene vede pa 6 rednih, 3 izredne in 8 dopisnihčlanov. Nerešeno vprašanje, ki se prenaša na prihodnje volitve v letu 2009, jeneustrezna zastopanost nekaterih ved, zlasti s področja družboslovnih znanosti(v sedanjem članstvu niso zastopane ekonomske znanosti, premalo zastopane sotudi pravne znanosti), v manjši meri tudi pri zgodovinskih vedah (brez zastopnikaje umetnostna zgodovina).Obe jesenski seji, 16. oktobra in 12. decembra, sta bili posvečeni v prvi vrstioceni opravljenega dela in kratkoročnim delovnim načrtom, predvsem na publicističnempodročju. Med zaključenimi projekti, pri katerih je sodeloval I. razred,naj navedemo naslednje: (1) objava zbornika simpozija o Antonu Trstenjaku (AntonTrstenjak : 1906–1996 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici roj-225

stva in 10-letnici smrti (ur. T. Hribar, J. Krašovec, J. Musek, M. Polič, J. Ramovš,M. Pavčnik); (2) simpozij v čast pred desetletjem preminulega akademika SergijaVilfana v maju in izid zbornika referatov jeseni 2007 (Arhivistika, zgodovina,pravo: Vilfanov spominski zbornik – Gedenkschrift für Sergij Vilfan – Vilfan'smemorial volume, ur. T. Šenk; (3) zbornik Problemi demokracije na Slovenskemv letih 1918–1941 : zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006 (ur. J.Pirjevec, J. Pleterski); (4) kolektivno delo z naslovom Pozabljena polovica : portretižensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem (ur. A. Šelih, M. Antić, A. Puhar, T. Rener,R. Šuklje, M. Verginella), po vsebini predstavitev 129 žensk, ki so se uveljavilena različnih področjih javnega življenja; (5) izid obsežne arheološke monografijeakad. Staneta Gabrovca o Stični (Stična II/1 – Gomile starejše železne dobe. Katalog;Ljubljana 2006 (knjiga je izšla spomladi 2007); (6) izid razprave nemškegazgodovinarja Friedricha Lotterja o Judih v pozni antiki in zgodnjem srednjemveku, ki je bila v obliki predavanja predstavljena na SAZU v oktobru 2005 (Pogojiza sobivanje kristjanov in judov ter njihova vprašljivost zaradi prisilnih spreobrnitevin izgonov v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku, Zgodovinski časopis61, 2007, str. 5–45); (7) na pobudo I. razreda je nastopil na SAZU z vabljenim predavanjemnemški arheolog Hermann Parzinger.Anton Vratuša je bil pobudnik simpozija z naslovom Panonski prostor in ljudjemed dvema tromejama, ki je potekal 9. in 10. novembra 2007 v Murski Soboti,obravnaval pa je raznovrstno problematiko tega obmejnega prostora (kulturna inpolitična zgodovina, manjšinska problematika, sedanje razmere na stičišču večdržav, narodov (opaženo je bila zastopana romska problematika) in veroizpovedi.Zbornik (več kot 30 referatov) bo izšel v letu 2008. Jože Pirjevec , ki je 26. maja2006 organiziral (prvi) simpozij o Pariški mirovni konferenci, je bil pobudnikin soorganizator (drugega) simpozija o Pariški mirovni konferenci, ki je potekalv Zagrebu 7. in 8. decembra. Referati obeh simpozijev bodo objavljeni v skupnipublikaciji v letu 2008.V pripravi je nekaj publikacij, ki bodo izšle v letu 2008. S področja ved, ki jihzastopa oddelek za zgodovinske vede, sta v pripravi dve knjigi: (1) sklepni del arheološkemonografije o Stični; (S. Gabrovec, Stična II/2); (2) izbrane razprave dopisnegačlana Hansa-Dietricha Kahla o zgodovini Karantanije in vzhodnoalpskihdežel v zgodnjem in visokem srednjem veku (ur. P. Štih in R. Bratož). V pripravije večje število publikacij članov oddelka za družbene vede: (1) Veljko Rus , Tretjapot ali brezpotje; (2) Anton Vratuša , Vodnik po stezah kulturne in naravne dediščine;(3) Zdravko Mlinar , Bivalno okolje v globalni informacijski dobi (2. del); (4)Mireille Delmas Marty, Preureditev oblasti (slovenski prevod francoske študije);(5) Marijan Pavčnik , Izročilo pravne znanosti (monografija); (6) terminološki slovars področja sociologije (Veljko Rus, Slavko Splichal ); (7) objava korespondenceAvgusta Pavla (Anton Vratuša v sodelovanju z Zinko Zorko, članico II. razredaSAZU).226

Dva člana I. razreda sta praznovala v letu 2007 življenjski jubilej: 14. junijaje dopolnil 60 let Slavko Splichal , 25. julija Biba Teržan . Ob priložnosti počastitvenjenega jubileja je bil predstavljen zajeten zbornik razprav v njeno čast (Scriptapraehistorica in honorem Biba Teržan, Situla, 44). Med pomembnimi uspehi članovI. razreda velja omeniti dve visoki priznanji. Jože Pirjevec je postal ambasadorznanosti Republike Slovenije v letu 2007. Dopisni član Sergio Tavano je dobil visokodržavno odlikovanje (commendatore), s katerim ga je nagradil predsednikrepublike Italije Giorgio Napolitano za življenjsko delo na področju znanosti, kulturein utrjevanja obmejnega sožitja.Rajko BratožRazred za filološke in literarne vedeRazred je ob koncu leta 2007 štel 14 rednih, 2 izredna in 14 dopisnih članov.Izredni član Simoniti je bil na volilni skupščini izvoljen v rednega člana, razred paje dobil tudi nova dopisna člana, Ericha Prunča (univerza v Gradcu) in ChristianaHannicka (univerza v Würzburgu). Med letom sta umrla dopisna člana ZoranKonstantinović in Leopold Kretzenbacher . – Akad. Orešnik je bil za svoje življenjskodelo nagrajen z najvišjim državnim priznanjem, Zoisovo nagrado.Do srede leta je bil tajnik razreda akad. Kmecl, s 1. julijem je tajništvo prevzelakad. Simoniti, njegova namestnica je izredna članica Zinka Zorko . Razred je vtem letu načrtoval, se usklajeval in sklepal na treh sejah.Na njih se je med drugim opredeljeval tudi do osnutka novega zakona o visokemšolstvu. Svoje predloge so v pisni obliki predložili akademiki Kmecl, Gantar,Orešnik in Paternu, v živahni razpravi pa je bilo opozorjeno tako na slabe kakortudi na nekatere dobre strani zakonskega osnutka. Povzetek razprave je tajnik razredaKmecl posredoval predsedstvu SAZU. – Iz prejšnjega leta se je nadaljevalatudi diskusija o statusu rezijanščine v zvezi s poskusi, da bi jo razglasili za samostojenjezik (v okviru določanja standarda pri »ISO 639-3 Registration Authority«).Razveseljivo je dejstvo, da se je pobudnik Han Steenwijk (profesor slavistike nauniverzi v Padovi) zaradi poprejšnjih ostrih intervenc SAZU vendarle odpovedaltemu svojemu predlogu, ki bi lahko prinesel nezaželene, kulturnopolitično in tudipolitično nevarne posledice za status Rezijanov kot pripadnikov slovenskega narodnegatelesa. Sklenjeno je bilo tudi, da akad. Toporišič v sodelovanju z akad. Paternujemin izr. članico Zorkovo pripravi publikacijo, ki bi jo o vprašanju rezijanščineobjavila SAZU. V njej naj bi bile poleg spremne besede in predgovora natisnjeneštiri temeljne jezikoslovne razprave izpod peres najkompetentnejših slovenskihavtorjev (Ramovš, Rigler, Logar, Toporišič). Besedilo bi izšlo v slovenskem izvirnikuin italijanskem prevodu prof. Liliane Spinozzi Monai (Čedad). Ob koncu leta je227

il prevod narejen, tako da bo izid publikacije sledil v letu 2008. – Akad. Orešnikje opozoril na predlog senata Univerze v Ljubljani, da prepove vpis na primerjalnoslovansko jezikoslovje in primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov, zatoje vodstvo SAZU na podlagi sklepa našega razreda doseglo, da je bil naš ugovorupoštevan in predlog o prepovedi umaknjen. – Akad. Gantar je kot član odbora zaZoisovo priznanje večkrat opozarjal, da je zadnja leta presenetljivo malo predlogovza priznanje s področja humanistike. Razred je zato priporočil, da bi člani razredaza priznanje predlagali zlasti mlajše raziskovalce, npr. iz ZRC SAZU, za delo vzadnjih sedmih letih. – Večkrat je bilo na sejah opozorjeno tudi na Trubarjev jubilejv letu 2008, ki ga bo treba primerno zaznamovati tudi v okviru SAZU. Akad.Kmecl je pogrešal koordinacijo različnih pobud, ki prihajajo tako iz slovenskih kotiz nemških institucij. Predlagal je, naj poteka na SAZU samo slovesna proslava,na kateri bi predstavili Trubarjevo delo. Na SAZU naj bi poseben koordinacijskiodbor urejal te aktivnosti v okviru uresničevanja možnega in ustreznega.Akad. Krašovec, predsednik IOSOT (International Organization for the Studyof the Old Testament), je odigral pomembno in vidno vlogo pri organizacijiin izvedbi 19. mednarodnega kongresa IOSOT, ki je bil v Ljubljani v dneh od 12.do 20. julija 2007. Velika odmevnost kongresa je pomenila nesporno afirmacijotudi slovenske biblicistike. Zainteresirani člani razreda so za osebne potrebe prejelipo en izvod faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma skupajz znanstvenim komentarjem v okviru mednarodne zbirke Biblia Slavica. – Septembra2007 je potekal na SAZU dvodnevni simpozij ob stoletnici rojstva AntonaOcvirka, ki so ga pripravili predstavniki našega razreda, Inštituta za slovenskoliteraturo in literarne vede ZRC SAZU, Oddelka za primerjalno književnost Filozofskefakultete v Ljubljani in Slovenskega društva za primerjalno književnost.Simpozij je v svojem drugem delu obravnaval tudi današnje probleme in dilemeprimerjalne književnosti in njen prihodnji razvoj. – Akad. Orešnik je imel 28. novembra2007 dobro obiskano predavanje Moji pomisleki glede tvorbene skladnje.V uredništvu akad. Toporišiča je ob koncu leta izšel 20. zvezek Razprav našegarazreda s članki in prispevki 23 jezikoslovcev in jezikoslovk. V sozaložništvuSAZU in ZRC sta izšla tudi dvojezična knjiga akad. Krašovca Svetopisemska lastnaimena: fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje svetopisemskih lastnihimen / Biblical Proper Names: Phonetic, Etymology, Translation and Transliterationin 5. (zadnji) zvezek Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki ga jepripravil dr. Marko Snoj.V debati o novem vodstvu SAZU so člani razreda za prihodnjega predsednikasoglasno predlagali akad. Jožeta Trontlja.Razred je po dogovoru z umetniškim razredom pripravil nov slovenski predlogza Nobelovo nagrado za književnost; predlog je pripravil akad. Kermauner.228Primož Simoniti

Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vedeRazred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelekza tehniške vede. Razred je imel ob koncu leta 2007 16 rednih, 7 izrednih in18 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede10 rednih, 4 izredne in 12 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 6 rednih,3 izredne in 6 dopisnih članov. Kot novi izredni član je bil izvoljen Raša Pirc . Novadopisna člana sta postala Nobelov nagrajenec Peter Mansfield in Anton Mavretič .Umrla sta redni član Ljubo Golič in dopisni član Donald Michie .V letu 2007 je imel razred štiri redne seje: 15. februarja, 15. marca, 21. junijain 25. oktobra. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda, po potrebi pa se sestajatatudi samostojno. Razred vodijo akad. Peter Fajfar kot tajnik razreda, akad.Josip Globevnik kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vedein akad. Igor Grabec kot načelnik oddelka za tehniške vede.Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalnebaze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s katerimisodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno nasvojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajomnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vlogev družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajostrokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledjeaktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstevfinancira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji.V začetku leta se je razred ukvarjal s predlogi za nove člane. Člani razreda so seob upoštevanju omejenega števila prostih mest za nove izredne člane dogovorili, daima v tokratnem volilnem obdobju prednost kandidat oddelka za matematične, fizikalnein kemijske vede in predlagali kandidata tega oddelka. Razred je predlagal tudidva nova dopisna člana, po enega iz vsakega oddelka. Vsi trije predlagani kandidatiso bili izvoljeni na volilni skupščini SAZU. V razredu je bila opravljena tudi temeljitaobravnava predlogov kandidatov, ki so jih pripravili drugi razredi. Razred je imelveč pripomb, ki so se nanašale predvsem na pripravljen material. Pripombe so drugirazredi upoštevali tako, da so predloge dopolnili ali pa dali ustrezna pojasnila.Razred je nadaljeval z razpravami o Metodologiji vrednotenja rezultatov znanstvenoraziskovalnegadela. Na podlagi pripomb in predlogov članov razreda jedelovna skupina, ki so jo sestavljali tajnik razreda, oba načelnika oddelkov in obapredsednika znanstvenih svetov ARRS, pripravila predlog stališč, ki jih je razred podiskusiji na seji razreda posredoval predsedstvu SAZU. Razred je bil mnenja, da najARRS pripravi pregled financiranja raziskav (deleže po posameznih področjih) v tistihrazvitih državah, ki so nam za zgled, pregled načinov odločanja o financiranjuraziskav v teh državah in primerjavo kvalitete posameznih področij pri nas s področjiv teh državah. Nadalje je razred menil, da je pri ocenjevanju kvalitete treba upošteva-229

ti specifiko področij, ki se lahko tudi znotraj posameznih ved med seboj znatno razlikujejo,ob upoštevanju mednarodne primerljivosti z vodilnimi v EU. Bibliometričnikazalci naj bodo le pomoč pri oceni znanstvene vrednosti, ki jo lahko podajo le primernokvalificirani recenzenti. Svet vede naj ob vsakokratnem ocenjevanju pregledapodatke za posamezne ocene, končne ocene potrdi in v primeru večjega razkorakamed bibliometričnimi kazalci in oceno recenzentov odloči o oceni. Mnenje razredaje bilo skupaj z mnenji drugih razredov osnova za mnenje SAZU, ki je bilo poslano naARRS. Mnenje SAZU je bilo v veliki meri upoštevano pri dopolnitvah metodologije.Pokazalo se je, da lahko SAZU, tudi s pomočjo dobrega sodelovanja predsednikovposameznih znanstvenih ved, pozitivno vpliva na znanstveno politiko v Sloveniji.Zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče organizirati sestanka razreda, na katerembi razpravljali o osnutku predloga novega zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojnidejavnosti. Člani razreda so bili pozvani, naj izrazijo svoje mnenje vpisni obliki po elektronski pošti. Večinsko je bilo podprto mnenje, naj SAZU podprestališče rektorske konference, da osnutek predloga zakona ni primerna podlaga za diskusijoin ne nudi ustrezne podlage za urejanje področja znanosti in visokega šolstva.V letu 2006 je razred izvolil tri znanstvene svetnike. Vsi trije so aktivni v Svetuza energetiko, ki ga vodi akad. Janez Peklenik . Ta svet je v letu 2007 formiral delovnoskupino, ki je na osnovi temeljite analize energetskih problemov v Slovenijipripravila nacionalni raziskovalni in razvojni projekt O celoviti izrabi obnovljivihvirov energije v Sloveniji. V raziskovalni sistem bodo povezane in koordiniranevse raziskovalne in razvojne skupine, ki so doslej delovale na teh pomembnih področjihenergetske problematike. Pri znanstvenih svetnikih se je pojavilo vprašanje,kako naj bi jih vključili v delo razreda. Ali bi npr. svetnike vabili na določeneseje razreda? Razred je sprejel sklep, da so znanstveni svetniki lahko povabljeniizključno na tiste seje, ki so v celoti posvečene specifični problematiki, npr. vprašanjemenergetike. Pri tem nimajo pravice glasovanja. Ni pa primerno, da bi jihvabili na druge seje ali na posamezne točke dnevnega reda.Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje.Akad. Boštjan Žekš je predsednik SAZU in po svoji funkciji član številnih organovizven SAZU, akad. Branko Stanovnik je predstojnik oddelka za mednarodnosodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda za naravoslovneznanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Akad. RobertBlinc vodi Odbor za trajnostni razvoj SAZU. Izredni član Tadej Bajd je predsednikupravnega odbora ARRS in član Odbora RS za Zoisovo nagrado. Akad.Gabrijel Kernel in izredni član Igor Emri sta predsednika znanstvenih svetov zanaravoslovje in tehniko pri ARRS. Akad. Ivan Bratko je prejel Zoisovo nagrado zavrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju umetne inteligence. Akad.Robert Blinc je postal častni član IJS. Akad. Dušan Hadži je prejel veliko Preglovonagrado Kemijskega inštituta za raziskovalno delo. Akad. Branko Stanovnik jeprejel nagrado In Memory of Professor A. N. Kost, ki jo podeljujejo Internatio-230

nal Scientific Partnership Foundation, Lomonosov Moscow State University inMendeleev Russian Chemical Society. Akad. Janez Peklenik je ob 40-letnici CIRPInternational Seminars on Manufacturing Systems prejel nagrado CIRP – TheInternational Academy for Production Engineering. Zveza strojnih inženirjevSlovenije je akad. J. Peklenika odlikovala z nagrado za življenjsko delo.Peter FajfarRazred za naravoslovne vedeRazred je ob koncu leta 2007 imel 14 rednih, dva izredna in 11 dopisnih članov.Dosedanji izredni član IV. razreda dr. Robert Zorec je bil v letu 2007 izvoljenza rednega člana, izvoljena pa sta bila tudi dva nova izredna člana dr. Tatjana Avšič-Župancin dr. Boštjan Kiuta ter nov dopisni član dr. Erwin Neher. Med letomje umrl dopisni član Milan Maceljski .Razred je imel v letu 2007 štiri seje in več neformalnih posvetovanj. Na sejahsmo razpravljali o kandidatih za nove člane našega in drugih razredov, o kandidatihza novo vodstvo SAZU, o stališčih SAZU glede raziskovalne politike vSloveniji in delovanju ARRS ter o stališčih SAZU o uvajanju gensko spremenjenihorganizmov v Sloveniji.Na sejah smo se posebej posvetili problematiki vloge biologije in drugih naravoslovnihved v osnovnih in srednjih šolah ter prispevali stališča za pismo predsednikaSAZU Zavodu za šolstvo in Biološkemu društvu Slovenije.Razpravljali smo o vsebinskih in organizacijskih zadevah naših publikacij.Acta Carsologica, letnik 36 (2007). V letu 2007 smo izdali tri številke revijev novem, bolj ustreznem formatu in novi grafični podobi. Vsega skupaj je objavljenihokoli 50 prispevkov s kraško vsebino avtorjev z vsega sveta, med njimi jetudi vrsta vodilnih svetovnih strokovnjakov. Ena številka je tematska, posvečenavprašanjem starosti krasa, pripravljena v sodelovanju s krasoslovnim inštitutomiz ZDA. Eno pomembnih priznanj, ki jih je revija prejela v letu 2007, je nedvomnovključitev v sistem SCI (Science Citation Index). To je druga krasoslovna revija nasvetu, ki je vključena v to obdelavo podatkov.V letu 2007 sta izšla dva zvezka Razprav IV. razreda SAZU (48/1 in 48/2). Prvizvezek je geološki, oziroma paleontološki, z devetimi razpravami. Drugi zvezek jebiološki, predvsem s področja botanike in obsega 6 daljših razprav. V razredu in uredniškemodboru smo razpravljali o novem imenu, formatu (obliki) in sploh posodobitvirevije. Priložnost za to uresničitev načrtujemo v letu 2009 ob 50. letniku revije.V okviru sodelovanja SAZU na srečanjih Nobelovih nagrajencev, ki je leta2007 potekalo od 1. do 6. julija v mestu Lindau, je bilo v IV. razredu predlagano,da se srečanja udeleži mladi raziskovalec Jernej Jorgačevski, doktorand v Labo-231

atoriju za nevroendokrinologijo in molekularno celično fiziologijo, Medicinskefakultete na Univerzi v Ljubljani. Na spletni strani organizatorjev srečanja je biloobjavljeno poročilo srečanja. V njem so navedeni vsi dogodki, ki so potekali medsrečanjem, kot tudi izjave Nobelovih nagrajencev in nekaterih udeležencev srečanja.Med izjavami je tudi izjava predstavnika mladih udeležencev, kjer je bilizbran udeleženec iz Slovenije. To je Jernej Jorgačevski (stran 8 poročila, v prilogiin na spletu: http://www.lindau-nobel.de/content/section/2/17/).V sodelovanju s Slovenskim fiziološkim društvom smo 20. septembra 2007organizirali na Univerzi v Mariboru enodnevni simpozij z naslovom Celična fiziologija,kjer so sodelovali tuji in domači predavatelji.Razred je pričel s pripravami za soizvedbo mednarodnega simpozija Mehanizmieksocitoze, ki bo na SAZU v času od 22. do 25. maja 2008.Razred posebej spremlja delovanje Alpskega foruma in UEAA (Union of EuropeanAcademies for Science Applied to Agriculture, Food and Nature).Člani razreda aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU (I. Gams, M.Gogala, A. Kranjc, J. Maček, M. Zupančič), organih ZRC SAZU (I. Gams, M. Gogala,A. Kranjc, I. Kreft, J. Maček, M. Pleničar, D. Turnšek, I. Vrišer, M. Zupančič)in državnih organih (M. Gogala, A. Kranjc, I. Kreft, J. Maček, R. Zorec).Ivan KreftRazred za umetnostiRazred je imel ob koncu leta 14 rednih, 5 izrednih in 14 dopisnih članov.Petega februarja je umrl dopisni član Slavko Mihalić . Članek o umrlem SlavkuMihaliću je v Delu objavil Ciril Zlobec .V letu 2007 je imel razred 6 sej.Glede na številne predloge, pobude in sprotna dogajanja, na katera se je razredodzival, so ob delu in izpolnjevanju že prej dogovorjenih nalog razreda tepredstavljale osrednji vsebinski del naših sej.Posamezna področja in sklopi dogovorjenih vsebin, ki jih je razred opredelilkot prioritetna, so bila obravnavana kot naloge.V tem kontekstu se pojavljajo zadolžitve, kot primer navajam zbornik razredaza umetnosti v treh delih, ki bo v celoti zaobjemal obdobje dobrih osmih let doizida zadnje III. knjige v letu 2008.Prav tako tudi številne druge oblike dela in odzivanje razreda za umetnostina tekoča dogajanja, ki so bila predmet dogovorov in sklepov in so tako po časuuresničevanja kot po vsebinski tematiki navzoča na naših sejah daljše obdobje.Tako so bila različna vprašanja in naloge s področja literature, glasbe ali likovno-arhitekturnihumetnostnih strok v delu razreda obravnavana v sklopih,232

kot jih narekujejo notranje spodbude in vsi drugi dejavniki, ki predstavljajo odzivna sprotna dogajanja v širšem kulturnem prostoru.Vprašanje uveljavljanja stališč SAZU na področju urbanizma in arhitektureje glede na širši kulturni interes in pomen področja vseskozi močno prisotno. Očitenvpliv specifičnih centrov moči, ki ga predstavljajo različne kapitalske povezave,največkrat mimo upoštevanja najboljših predlogov urbanistično-arhitekturnestroke in spomeniškega varstva, predstavlja gotovo eno od najbolj razvejanih zadolžitevrazreda v pogledu raziskovanja, odzivanja in delovanja. Vsekakor gre zaproblem širokega kulturnega pomena.Postopki v volilnem letu in predlogi za napredovanje, izvolitve izrednih indopisnih članov so bili na dnevnem redu sej prve polovice leta. Po sklepu predsedstvaSAZU o prostih mestih za izvolitve novih članov, za napredovanje v rednočlanstvo in izvolitve dopisnih članov, je razred za umetnosti predlagal naslednjekandidate: za novega izrednega člana pisatelja Saša Vuga , za napredovanje v rednočlanstvo Emerika Bernarda, Janeza Matičiča, Toneta Pavčka in Marka Mušiča inza dopisne člane: Vinka Globokarja, Georgija Konstantinovskega, Mateja Matevskegain Zlatka Ugljena. Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni na volilni skupščiniSAZU 1. junija 2007.Potrebno je omeniti, da se pri kadrovanju za dolžnosti v predsedstvu SAZUali za tajnika razreda zmeraj znova pojavlja vprašanje o smiselnosti določila statutaSAZU o gornji starostni omejitvi, ki ne dopušča opravljanja teh dolžnosti vstarosti nad 75 let! Glede na številčno omejene možnosti pri izboru možnih kandidatovima razred za umetnosti zmeraj znova težave glede tega, zato je prišlo dopredlogov za spremembo tega določila.Pomembna je tudi pobuda V. razreda za nove člane s področja umetnostnezgodovine, umetnostne teorije in muzikologije, ki so po dosedanji strokovni pripadnostibili praviloma člani I. razreda za zgodovinske in družbene vede. S smrtjoposameznih nosilcev omenjenih strokovnih področij je prvi razred, z njim pa celotnaakademija, izgubil za umetnost pomemben komplementarni, to je teoretskidel. Ker je po dosedanji sestavi in zastopanosti strok v SAZU razred za umetnostinajbližji področju naštetih teoretskih strok, je bilo dogovorjeno, da v času pripravna prihodnje volitve novih članov I. in V. razred skupaj naredita predlog kandidatovza izvolitve. Na predlog V. razreda je bil na zadnjih volitvah v letu 2007 žeizvoljen dopisni član I. razreda muzikolog dr. Niall O'Loughlin .Na posameznih sejah razreda so bile pomembnejše zadeve v obravnavi skladnoz že omenjenimi okvirnimi načrti, ob tem pa na prvi januarski seji še obletniceumrlih članov SAZU (Jože Plečnik , France Mihelič , Marjan Kozina , LojzeSpacal, Edvard Ravnikar idr.) in oblike počastitve.V Plečnikovem letu je predsednik SAZU akademik dr. Boštjan Žekš posredovalrazredu za umetnosti pismo civilne iniciative Ljubljana - Trnovo v zadevi zazidavezelene površine med Plečnikovo hišo in Trnovsko cerkvijo. Pisno nasproto-233

vanje celotnega razreda, ki ga je oblikoval Marko Mušič proti zazidavi območja, kiga je Plečnik leta 1943 opredelil kot park, je bilo posredovano predsedstvu SAZUin skupaj s stališčem predsedstva SAZU poslano ljubljanskemu nadškofu, županuLjubljane, ministru za kulturo in ministru za okolje in prostor. Mnenja in stališčaSAZU niso bila upoštevana, saj so se jeseni na tem prostoru že začela dela za gradnjodoma ostarelih.V juliju je bil natisnjen prevod v angleščino II. dela zbornika razreda za umetnostiSlovenski književniki akademiki. Uredil in uvod je napisal Kajetan Kovič ,ki je 16. oktobra 2007 na tiskovni konferenci v Prešernovi dvorani SAZU tudicelovito predstavil to delo.Priprave na 100-letnico rojstva Zorana Mušiča v letu 2009 so privedle do sestavedevetčlanskega iniciativnega odbora, ki mu predseduje Niko Grafenauer . ZaSAZU so v njem še E. Bernard, J. Bernik, A. Jemec in T. Šalamun, za Narodnogalerijo dr. Barbara Jaki, za Moderno galerijo prof. Breda Ilich Klančnik, kot sodelavcapa še Alenka Puhar in Gojko Zupan.Na novembrski seji razreda je bilo na podlagi širše razprave o igralništvu vSloveniji, še posebej na Goriškem, sklenjeno, da Saša Vuga oblikuje zapis, o katerembomo razpravljali v razredu in ga posredovali predsedstvu SAZU. Izjemnoveliko zanimanje in vsesplošni odziv članov umetniškega razreda na to vprašanjesta bila strnjena v sklep, ki je bil uresničen v članku Saša Vuge: Las Vegas na Goriškem?Besedilo je bilo posredovano uredništvu Sobotne priloge Dela, vendar doobjave ni prišlo! Razred od uredništva ni prejel obrazložitve zakaj.Na pismo tajnika II. razreda Primoža Simonitija, da predlagajo kot kandidataza Nobelovo nagrado Draga Jančarja, je bil posredovan razredu za literarne in filološkevede tudi vnaprejšnji sklep razreda za umetnosti, sprejet na 20. seji razredadne 18. januarja 2006, »da je naslednji kandidat razreda za umetnosti za Nobelovonagrado Drago Jančar «.Ob naštetih dejavnostih razreda v letu 2007 je potrebno omeniti še nekaterepobude, načrte in sklepe, ki so na poti uresničitve v bližnji prihodnosti. Mednjesodi posvet o življenju in delu Lojzeta Kovačiča v letu 2008, organizacija predavanjaza celotno SAZU o načrtih in namerah glede urbanističnih in arhitekturnihposegov v Ljubljani in uresničitev nekaterih predlogov in sklepov, do katerih smose opredelili znotraj strokovnih področij, zastopanih v SAZU.Andrej JemecRazred za medicinske vedeRazred za medicinske vede (RMV) je imel ob koncu leta 7 rednih, 6 izrednihin 8 dopisnih članov. Med letom sta umrla redni član akademik Andrej O. Župan-234

čič in dopisna članica dr. Anne McLaren . Razred se je v letu 2007 sestal na štirihrednih sejah. Na njih je razpravljal o naslednjih pomembnejših temah.Razred je nadaljeval aktivnosti v zvezi z volitvami novih članov v SAZU. Predlaganain sprejeta v SAZU sta bila dva nova izredna člana dr. Janez Lamovec inprof. dr. Bojan Čerček (nerezidenčni član), v rednega člana je napredoval prof. dr.Janez Sketelj . Razred je obravnaval tudi kandidate drugih razredov in pripombe 3.razreda na izbor kandidatov.Člani RMV so se vključili v razpravo o dopolnitvah in spremembah ocenjevanjaprojektov in programov, ki ga izvaja Javna agencija za raziskovalno dejavnostRS (ARRS). Kot gost je sodeloval prof. dr. Eldar Gadžijev, član Znanstvenega svetaAgencije s področja medicine. Člani so menili, da je novi postopek ocenjevanja raziskovalnegadela za področje medicine korak na slabše v primerjavi z dosedanjimsistemom. Razred se je zavzel za heterogenost ocenjevalnih postopkov in večjo avtonomijopo posameznih vedah. Svet za medicino naj bi dobil večje pristojnostipri evalvaciji zbranih podatkov in kazalcev, tako kvalitativnih kot za znanstvenouspešnost. Odločal naj bi o kazalcih znanstvene uspešnosti, pa tudi o recenzentih.Razred je začel z obravnavo zelo aktualne teme o zagatah in priložnostih partnerstvamed javnim in zasebnim zdravstvom. Na sejo smo povabili doc. dr. JanezaBajca, predstojnika privatnega Kirurškega sanatorija Rožna dolina. Poudaril je,da privatna bolnišnica v Sloveniji brez javne koncesije ne more finančno uspešnodelovati, vsaj dokler se ne razvijejo privatne zdravstvene zavarovalnice. Problemse mu zdi tudi upad strokovnih ambicij mladih zdravnikov, ki delajo v njegovemsanatoriju. Člani razreda so navajali uspešne primere privatnega dela v zdravstvuna področju poliklinične dejavnosti, drugi pa so opozorili na probleme, kot so neenakopravenpoložaj bolnika v zdravstvu, pobiranje smetane s strani privatnikovv zdravstvu in siromašenje javnega sistema ter pomanjkanje celovite strategije.Razred je sklenil nadaljevati razpravo predvsem z usmeritvijo na področje vrhunskein akademske medicine v povezavi z raziskovalnim in pedagoškim delom.Člani razreda so zato sklenili povabiti na sejo generalno direktorico Kliničnegacentra v Ljubljani, ki pa se povabilu ni želela odzvati. Razpravo bomo zaenkratodložili.Člani RMV so razpravljali o osnutku predloga zakona o visokem šolstvuin raziskovalno-razvojni dejavnosti in posredovali svoja stališča in več pripombpredsedstvu SAZU. Zavzeli smo se za iskanje kompromisnih rešitev, ki bi bile sprejemljivetudi za slovenske univerze in ki ne bi zmanjševale njihove avtonomije.Na pobudo akademika Trontlja je razred obravnaval predlog novega zakonao nalezljivih boleznih. Poudarili smo, da je nova določba v tem zakonu gledemožnosti staršev, da odklonijo obvezno cepljenje svojega otroka, zelo neustreznosporočilo javnosti glede te problematike. Raziskave in primeri iz prakse drugihdržav kažejo na nevarnosti takega početja za zdravje nezaščitenih otrok. Razred jeskupaj s Komisijo za medicinsko etiko o tem v Delu objavil svoje stališče.235

Glede problematike hranjenja medicinske dokumentacije, ki jo je izpostavilainformacijska pooblaščenka Nataša Pirc glede na obstoječi zakon o arhivih,so člani razreda po razpravi podprli stališče Komisije za medicinsko etiko, ki jepredlagala moratorij na obstoječi zakon glede določil, ki zadevajo arhiviranjemedicinske dokumentacije, do priprave novega zakona, pri katerem bi komisijamorala sodelovati. Prav tako razred podpira stališče, da za hrambo psihiatričnedokumentacije niso potrebna posebna pravila glede na drugo medicinsko dokumentacijo.Razred je po razpravi podprl predlog predsednika Komisije za medicinskoetiko, da bi se delovanje te komisije razdelilo na dve telesi: državni svet za bioetiko,ki bi se ukvarjal z načelnimi vprašanji, in komisijo za etično ocenjevanje biomedicinskihraziskav na človeku. Na novo bi bilo treba ustanoviti svet za bioetiko, kibi imel vlogo posvetovalnega organa v bioetičnih zadevah splošnega pomena. Kernaj bi imel kolikor mogoče neodvisen status, RMV podpira zamisel, da bi skrbništvonad svetom prevzela SAZU.Razred je odprl tudi razpravo o pripravi novele kazenskega zakonika v tistemdelu, ki zadeva evtanazijo. Podpira stališče Komisije za medicinsko etiko, da dejanjeopustitve nekoristnega, nesmiselnega zdravljenja ne bi smelo biti predmetKZ, če je opustitev v skladu s poklicnimi in etičnimi standardi medicinske stroke.Odločili smo se, da bo razred začel nekoliko širšo razpravo o problematiki zdravniškegaukrepanja pri kritično bolnih.V zvezi z volitvami novega vodstva SAZU je razred soglasno podprl kot kandidataza novega predsednika SAZU akademika Trontlja, če bi bil on to funkcijopripravljen sprejeti, za kar pa si je vzel čas za razmislek.Janez SketeljKabinet akademika Franceta BernikaVodil ga je akad. France Bernik , častni član Slovenske akademije znanosti inumetnosti. Sodelavka Ana Marija Batič.Akad. France Bernik je kot glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikovin pisateljev predstavil v Ljubljani na tiskovni konferenci dvoje knjig, ki jihje izdala Študentska založba Litera – Zbrano delo Ludvika Mrzela II in monografijoDušana Moravca o Mrzelu. Pripravil je program za naslednje leto in sedogovoril z Založbo ZRC SAZU, ki bo od leta 2009 izdajala zbirko. Predaval je oCankarju nekoč in danes na Vrhniki (6. 2.), o Cankarju in krščanstvu v Gorici vokviru videmske Fakultete za tuje jezike in književnosti (28. 3.) ter o Cankarju insvetem pismu na posvetu Urada za verske skupnosti Republike Slovenije (7. 11.).Sodeloval je z uvodnim referatom Kultura in politika – načelno razmišljanje na236

simpoziju Inštituta dr. Jožeta Pučnika »Kultura in politika« v Ljubljani (22. 3.).Udeležil se je slovesnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu– Toleranztag – in v simpozijskem delu prireditve govoril o temi Über Dialog undaktive Toleranz (15. 8.). S spominskim prispevkom je sodeloval pri nastajanju trehdokumentarnih filmov – o Janku Lavrinu, predvajan 20. 3., o Antonu Ocvirku,29. 10., in o Francu Kersniku Tacu za film »Poslednji graščak« (12. 11.), ki bopredvajan v letu 2008. Odzval se je vabilom Lions kluba Škofja Loka in predavalo kulturi (5. 2.) ter Lions kluba Maribor, kjer je na dobrodelni prireditvi sodelovalz nagovorom (14. 4.).Akad. Bernik je bil član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti,član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRCSAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje,sveta Elektroinštituta Milan Vidmar in upravnega odbora Slovenske matice.Član Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri predsedniku vladeRS in formalno član Komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Slovenije.France BernikSvet za varovanje okoljaProgramska usmeritev Sveta za varstvo okolja pri SAZU se je v zadnjih letihbistveno spremenila, saj se je z intenzivnim izvajanjem izpopolnjene zakonodajein številnih projektov v okoljski politiki EU in vlade RS izboljšalo reševanje okoljskihproblemov. Uresničujejo se pomembne smernice EU (IPPC o podjetjih, vodah,podnebnih spremembah, o Naturi 2000 idr.). Člani Sveta so se posvečali aktualnimtemam, kot so razmere v Tržaškem zalivu in posebej v Piranskem, ogroženostmorja, lokacijska in tehnološka nesoglasja (odlagališča odpadkov, vetrneelektrarne, novi objekti), zakon o Triglavskem narodnem parku itd. Sodelovali sov številnih strokovnih in javnih razpravah, tudi Sveta za varstvo okolja RS.Ob tem smo zaznavali, da je ozaveščenost o okoljskih pojavih in nalogah ševedno zelo pomanjkljiva, pri izobraževanju na vseh stopnjah pa primanjkuje preglednegagradiva. Okoljska politika in njeno izvajanje sta del prednostnih programovvlade RS, Evropske unije in Združenih narodov. Zato se je skupina članovposvetila pripravi poljudnoznanstvenega leksikona o gospodarjenju v okolju, kiima tudi pregledno študijo o stanju okolja v svetu in o strategiji naravovarstvenegarazvoja. Delo je bilo po triletni aktivnosti v letu 2007 zaokroženo in je pripravljenoza natis.237Avguštin Lah

Svet za energetikoV letu 2007 je Svet za energetiko deloval na pripravi projekta Celovita izrabaobnovljivih virov energije v Sloveniji. Zasnovana je bila delovna skupina raziskovalcevz univerz, inštitutov in drugih ustanov, ki so v tem letu obdelali sledečenaloge:- sedanje stanje in razvoj obnovljivih virov energije v SLO (OVE),- potencial in izraba lesne biomase kot prioritetni potencial OVE,- določitev in velikost potenciala,- delovanje obstoječih sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, primerne tehnologije,- priprava lesne biomase za najuspešnejši sistem proizvodnje toplote, električneenergije in hladu,- vključevanje sistemov kogeneracije v elektroenergetski sistem Slovenije.Svet za energetiko je določil vodilno skupino, ki bo upravljala z raziskavamiin razvojem navedenih vprašanj OVE. Pri tem so bile upoštevane raziskovalneskupine na univerzah in inštitutih, ki so se do sedaj učinkovito ukvarjale z raziskovalnimiproblemi. Določeno pozornost je Svet posvetil tudi delovanju skupineBION Institut d. o. o., ki je vodil raziskave o možnosti razvoja nekaterih tehnološkihprocesov za pridobivanje električne energije v Sloveniji.Janez PeklenikOdbor za preučevanje narodnih manjšinV letu 2007 se je odbor za preučevanje narodnih manjšin osredotočil predvsemna pripravo mednarodne konference, naslovljene Panonski prostor in ljudje meddvema tromejama, ki ga je sofinancirala ARRS. Simpozij, pri katerega organizacijije sodeloval tudi Inštitut za narodnostna vprašanja – v prvi vrsti dr. Vera Klopčič– je potekal od 9. do 11. novembra v Murski Soboti v prostorih mestne knjižnice. Vpetek in soboto 9. do 10. septembra je bila na sporedu vrsta predavanj, ki so razenuvodnega plenarnega zasedanja potekala v dveh sekcijah, in se zaključila s sklepnimpanelom. Tematike, ki so jih referenti predstavili v svojih posegih, so se dotaknilekulturnih, jezikovnih in zgodovinskih problemov, pa tudi vprašanja kadrov,zaposlovanja in razvoja pomurskega prostora. Simpozij se je zaključil s strokovnimizletom na Goričko v nedeljo 11. novembra, med katerim so si udeleženci ogledalitamkajšnji naravni park in kulturno-zgodovinske znamenitosti ter se v pogovoru zdomačimi upravitelji in intelektualci seznanili z aktualnimi problemi pokrajine.V sodelovanju s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti je odbor polegtega organiziral simpozij na temo: Pariška mirovna konferenca in mirovna po-238

godba z Italijo (1946–1947). Znanstveno srečanje je potekalo v Zagrebu 7. in 8.decembra 2007 na sedežu HAZU, udeležili pa so se ga poleg slovenskih in hrvaškihzgodovinarjev tudi oba predsednika akademij, akademika Milan Moguš inBoštjan Žekš , predsednik Republike Hrvaške Stjepan Mesić in zunanja ministricaRH. Referate, predstavljene na simpoziju, bodo objavili v zborniku, ki ga bo izdalaUniverza v Splitu.Jože PirjevecOdbor za medicinske študijeRaziskovalna skupina Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU je v letu2007 opravila naslednje naloge v okviru domačih projektov:Zaključeno je delo na temeljnem triletnem projektu Družbeno ozadje nizkerodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji: 90 prepisanih intervjujev jeanaliziranih s programom Atlas/Ti, napisano je končno poročilo, v katerem so utemeljenevse faze projekta, preliminarni izsledki pa so objavljeni v posebni tematskištevilki revije Anthropological Notebooks z naslovom Talk about Fertility: TheCase of University Educated in Slovenia. V okviru projekta sta bila opravljena doktoratU. Rajgelj Med samouresničitvijo in družbenimi pričakovanji: študija primeraodnosa univerzitetno izobraženih do rodnosti in diplomska naloga M. KranjcVrednotne usmeritve v odnosu do rodnosti pri univerzitetno izobraženih parih.Nadaljuje se delo v okviru CRP Odnosi med generacijami in spoloma na kmetijahv Sloveniji. V skladu z raziskovalnimi cilji projekta je bila od marca do septembra2007 na terenu po celotni Sloveniji opravljena anketna raziskava (n = 861).Temeljila je na obsežnem vprašalniku, ki je vključeval teme o družinskem zaledjuin socialnem omrežju posameznika, značilnostih posameznikovega in partnerjevegadelovnega okolja, materialnih pogojih, vrednotnih usmeritvah ter specifičnihvsebinah, vezanih na kmečko družino in kmečko gospodarstvo (lastništvo,nasledstvo, načrti s kmetijo, delitev dela in odločanje).CRP Razvoj kakovosti in dostopnosti preventivne zdravstvene dejavnosti napodročju duševnega zdravja na primarnem nivoju: V letu 2007 smo oblikovali bazo512 služb, ki izvajajo preventivne in storitvene aktivnosti na področju duševnegazdravja na primarni ravni v 12 slovenskih statističnih regijah. Izdelali smo vprašalnikza zajemanje podatkov o oblikah preventive, ciljnih skupinah in varovalnihdejavnikih ter dejavnikih tveganja, na katere želijo vplivati izvajalci programov.Za namene sistematičnega ovrednotenja in kategoriziranja programov smo prevedliin priredili vprašalnik ESMS (The European Service Mapping Schedule), ki boomogočal mednarodno primerljivost dostopnosti in značilnosti mapiranih služb.Do konca leta smo popisali 2/3 akterjev na področju duševnega zdravja.239

V okviru aplikativnega projekta Evalvacija učinkov psihoedukacije in farmakoterapijebolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja smo izdelali računalniškokrmiljen nevropsihološki instrumentarij za testiranje selektivne pozornosti(emocionalni Stroop), vedenjske inhibicije (emocionalni Go/NoGo test) in socialnekognicije (Bentonov test prepoznavanja obrazov) ter prevedli in prirediliklinične lestvice za oceno manije, depresije in impulzivnosti. Opravljena so bilatudi že prva testiranja zdravih prostovoljcev in oseb z bipolarno motnjo razpoloženjater njihovih svojcev, ki so bili vključeni v terapevtski program psihoedukacije.V okviru raziskovalnega projekta MOL Evalvacija preventivnih programovpreprečevanja zasvojenosti v projektih vzgojnih ciljev za mlade smo analiziralirelevantno literaturo ter v celoti izvedli terenske evalvacije. Iz podatkov, pridobljenihs pomočjo evalvacijskih vprašalnikov, intervjujev in Rosenbergove lestvicesamospoštovanja, smo oblikovali novo bazo podatkov za nadaljnjo statističnoanalizo.V letu 2007 smo opravili tudi pomembno delo v okviru mednarodnih projektov:V okviru projekta 6. okvirnega programa Evropske komisije FEMAGE – Needsfor Female Immigrants and their Integration in Ageing Societies smo zbrali novepodatke o tujcih na trgu delovne sile v Sloveniji ter pregledali obstoječo zakonodajona področju migracijske politike v Sloveniji. Zbrani podatki so bili uporabljeniza pripravo drugega nacionalnega poročila. Na osnovi rezultatov polstrukturiranihintervjujev z migrantkami in rezultatov podatkovne baze MIG (predhodnopridobljenih podatkov v okviru projekta Država, blaginja in prebivalstvo o odnosuprebivalstva Slovenije do imigracij in imigracijske politike) je bila izvedenafokusna skupina z deležniki na področju migracijske politike in oblikovano nacionalnoporočilo. Oblikovana in v slovenščino prevedena je bila izjava za javnost ointegraciji migrantk.Druge odmevne dejavnosti Družbenomedicinskega inštituta v letu 2007:Soorganizacija mednarodnega delovnega sestanka GGS (Generations and GenderSurvey) v Ljubljani: V sodelovanju s Population Activity Unit (PAU) pri UnitedNations Economic Commision for Europe (UNECE) smo organizirali 5. mednarodnisestanek delovne skupine Generations and Gender Programme (GGP), ki jepotekal od 18. do 20. januarja 2007. Na sestanku se je razpravljalo o trenutni situacijiin napredku programa GGP, pripravi standardnih tabel, analizi podatkov,uporabi administrativnih podatkov, kontekstualni bazi in prihodnjem razvojuprograma.Soorganizacija Tedna možganov: V sodelovanju s Slovenskim društvom zanevroznanost (SiNAPSA) smo organizirali mednarodni Teden možganov 2007, kije potekal v Ljubljani, Postojni, Spodnji Idriji, Novi Gorici, Brežicah, na Ravnahna Koroškem in v Murski Soboti od 12. do 18. marca. Z vrsto dejavnosti (predava-240

nja, delavnice, medijske predstavitve, nevroznanstveni kinovečeri) smo posvetiliposebno pozornost obveščanju splošne javnosti o delovanju živčnega sistema vnormalnih in bolezenskih razmerah, predstavitvi trenutnih izzivov na področjunevroznanosti, ki se ukvarja s poškodbami živčnega sistema, ter aktualnih dosežkovter raziskav v laboratorijih slovenskih in tujih nevroznanstvenikov.Duška Knežević HočevarOdbor za trajnostni razvojOdbor za trajnostni razvoj je v sodelovanju s Slovenskim združenjem Rimskegakluba v letu 2007 organiziral javno srečanje z naslovom Trajnostni razvojv Evropi danes z mednarodno udeležbo. Srečanje 10. decembra 2007 na Mednarodnipodiplomski šoli Jožefa Stefana je bilo posvečeno pripravam na konferencoTrajnostni razvoj in konkurenčnost. Akademik prof. dr. Ivo Šlaus z InstitutaRuđer Bošković, član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in številnih mednarodnihakademij, je predstavil delo Rimskega kluba na področju trajnostnegarazvoja, dr. Thomas Schauer iz Evropskega podpornega centra Rimskega klubapa je predstavil možnosti centra pri mednarodnem povezovanju pobud na področjutrajnostnega razvoja. Člani odbora so bili aktivni tudi na mednarodnihkonferencah, in sicer je bil na 4. konferenci SDEWES (Dubrovnik Conference onSustainable Development of Energy, Water and Environment Systems) v Dubrovnikujunija 2007 predstavljen prispevek z naslovom Klimatske spremembe in trajnostnaprihodnost Slovenije, Hrvaške in Evrope in na letni konferenci Rimskegakluba v Madridu septembra 2007 na delavnici z naslovom Global Civil Society &Participatory Democracy: Best Practice Examples of Civil Society Engagementprispevek o vseživljenjskem učenju za lokalni trajnostni razvoj.Robert BlincOdbor za slovenski jezikKomisija za strokovna vprašanja slovenskega jezikaV letu 2007 je bilo odgovorjeno na nekaj zastavljenih vprašanj z ustreznoproblematiko. Glavna zadeva pa je bila dogovarjanje za 3. natis novega slovenskegapravopisa.241Jože Toporišič

Komisija za slovenščino v javnostiKomisija za slovenščino v javnosti je v letu 2007 sledila z delom in s hotenjinamenu, zaradi katerega je bila ustanovljena: poudarjeni skrbi za materinščino ink širjenju njenega vpliva ter moči v kulturnem, političnem, gospodarskem in vsakršnemjavnem življenju. Poleg opozarjanja na občasne jezikovne malomarnostiin kršitve zakona o slovenščini, na izrivanje domače besede iz javnosti v korist angleščine,je bilo še zmeraj v ospredju zanimanje za nadaljevanje in izpopolnjevanjeslovenske terminologije, zlasti pri skrbi za terminološke slovarje in priročnike narazličnih znanstvenih področjih. Položaj se kljub gmotnim in kadrovskim težavamna tem področju vsekakor izboljšuje, za kar gre zasluga nekaterim inštitutomin zagnanim posameznikom. Slovenska terminologija se prav tako dovolj opaznouveljavlja tudi v poljudno znanstvenih revijah in publikacijah, ki v praksi uveljavljajože sprejeto terminologijo. V tem pogledu je to delo, ki nima konca, ki ga jepotrebno sproti in neprestano doponjevati in uveljavljati, za slovenski in jezik inslovensko kulturo izrednega pomena.Poglavitno dejanje Komisije za slovenščino v javnosti pa je bilo v letu 2007posvetovanje o slovenščini. Ta mali simpozij je bil najpoprej zamišljen kot prispevekSAZU k resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011,a je bil zgolj ta okvir tako po obsegu kot po obravnavi različnih tem posameznihreferatov celo presežen.Program posveta je vseboval prispevke osmih zunanjih znanstvenih in kulturnihdelavcev in desetih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ponaslednjem vrstnem redu:Jože Toporišič : Evroslovenščina, Janez Orešnik : Ali je slovenščina ogrožena,Tone Pavček : Dom je jezik, Zdravko Mlinar : Kako presegati nasprotja med uporabnostjoin identiteto, Marjeta Humar in Andreja Žele: Današnje slovaropisje naInštitutu za slovenski jezik – stanje in perspektive, Franc Batič in Borislava KošmrljLevačič: Potrebe po usklajevanju botanične terminologije z vidika stroke inslovenskega jezika, Andrej Šmalc: Slovenščina v naravoslovnih znanostih, MatijaGogala : Raba slovenščine v objavah slovenskih naravoslovcev, Drago Jančar : Pisativ jeziku malega naroda, Teodor Domej: Slovenščina na avstrijskem Koroškem,Miran Košuta: Sloveščina med Slovenci v Italiji, Zorko Simčič : Skušnje in skušnjavemojega jezika, Slavko Splichal : Slovenščina v dobi komunikacijske globalizacije,Zinka Zorko : Medjezikovno prepletanje med Muro in Savo, Ciril Zlobec : Jezik– naš ponos in naša travma, Tomaž Longyka: Človekove jezikovne pravice.Med gornjimi avtorji in referati jih je kar nekaj dovolj opazno odmevalov javnosti. Na primer vprašanje akademika Janeza Orešnika Ali je slovenščinaogrožena? in njegov odgovor: Slovenščina kratko in srednjeročno ni ogrožena.Vendar slovenščini jemljejo nekatera področja rabe, zlasti v znanosti. Približuje sedvojezičnost, ki je tudi povezana z nevarnostmi. V ospredju je bila vseskozi tudi242

dilema, ali se identiteta ohranja z izključevanjem drugačnosti in jo globalizacijaogroža, ali pa se potrebno vključevati v sodobne tokove, se odpirati svetu, kar jetudi priložnost za afirmacijo svojega v svetu. V tej zvezi sta prišla do izraza multikulturnostin multikulturni dialog, ki naj bi premagoval razdalje med ljudmi,jeziki in kulturami. Vendar, če ne bomo sami skrbeli za svoj jezik, ga nam tujciseveda tudi ne bodo ohranjali. Celo članstvo v Evropski uniji kljub demokratskideklarativnosti o enakopravnosati članic in njihovih jezikov, kakšnega lagodnegamiru s svojimi istočasnimi zahtevami po prostem pretoku blaga, ljudi in idej nezagotavlja. Zato pri vsej stvari ni dovolj politična podpora jeziku tudi ne zaščitnajezikovna zakonodaja (še zlasti, če se ne izvaja), ampak predvsem naša trdnost vsvojem jeziku tudi v globalizacijskem svetu. Tako upravičeno trdi Zlobec, da jeslovenski jezik vse manj in manj strokovno, jezikoslovno vprašanje, vse bolj panacionalno in politično, pa če se tega zavedamo ali ne. To sta vsak na svoj način inz dokazi s svojega jezikovnega področja še posebej potrdila oba govorca iz našegasosedstva: dr. Teodor Domej z analizo jezikovnega stanja v zadnjih desetletjih naavstrijskem Koroškem in Miran Košuta z navedbami jezikovnih in nacionalnihzagat Slovencev v Italiji.Celoten splet tem na simpoziju je bil ne le raznovrsten in zanimiv, a tudi poglobljenoin strokovno utemeljen. V javnosti je zbudil precej pozornosti in priznanja.Zato je predsedstvo SAZU odločilo, da prispevke simpozija v celoti objavimov posebnem zborniku.Tone PavčekFundacija dr. Bruno BreschiPotem ko je Fundacija pred dobrim letom izdala izčrpen Slovar jezika JanezaSvetokriškega, na katerem je delo potekalo sedem let, se je lotila drugega velikegaprojekta, in sicer priprave dvojezične (latinsko-slovenske oz. latinsko-nemškekomentirane izdaje nekaterih doslej premalo upoštevanih besedil, ki vsebujejodragocene podatke za starejšo slovensko prosopografijo in s tem tudi starejšoslovensko literarno zgodovino. Gre za relevantna krajša besedila pri PrimožuTrubarju in Tomažu Hrenu, predvsem pa za dodatek (Anhang) k VI. knjigi ValvazorjeveSlave (1689) o kranjskih piscih in za Dolničarjev rokopis BibliothecaLabacensis publica (1715), kjer so – ob sprehodu skozi fiktivno knjižnico – v oblikidialoga med učiteljem in učencem našteti starejši kranjski avtorji. To izdajopripravlja Luka Vidmar (ki je kot prevajalec in interpret že sodeloval pri ponatisuPohlinove Bibliothecae Carnioliae), kot prevajalci pa so v projekt vključeni tudidrugi, med njimi (zdaj že pokojni) prof. Janko Moder in akademik prof. dr. PrimožSimoniti .243

Dela na tej ediciji dobro napredujejo in pričakujemo, da bodo v letu 2008 končana,tako da bo knjiga lahko izšla leta 2009. Žal je medtem umrl prof. Janko Moder,ki je svoj delež prevoda iz Valvazorja že dokončal, potrebne retuše ob besedilu,ki vsebuje neverjetno veliko latinskih citatov in naslovov, pa bo opravil akademikPrimož Simoniti , ki bo tudi pripravil interno recenzijo, preden bo delo šlo v tisk.Kot smo omenili v dveh zadnjih poročilih Fundacije, je bila ob izidu ponatisaPohlinove Kraynske grammatike in Bibliothecae Carnioliae, ki je izšel leta 2003 zdenarno pomočjo Fundacije, dana pobuda, da se pod okriljem SAZU organiziraznanstveni posvet o dejavnosti in pomenu Marka Pohlina. Žal se v tem pogledu ninič premaknilo. Fundacija si bo še naprej prizadevala, da bi se pobuda uresničilain da bi se – v sodelovanju z možnimi drugimi organizatorji posveta (SAZU, Inštitutza slovensko literaturo in literaturne vede ZRC SAZU) – zagotovila potrebnadenarna sredstva.Kajetan GantarFundacija Janez Vajkard ValvasorV letu 2007 je fundacija pospešeno pripravljala natis VI., IX., X., XIV., XV.,XVI. in XVII. zvezka zbirke Iconotheca Valvasoriana. Avtorji so na teh zvezkihstrokovno domala že opravili svoje delo, potrebne so le še korekture, prevodi vhrvaščino in angleščino. To pa smo prenesli v naslednje leto, ko bomo projektIconotheca Valvasoriana zaključili.Matjaž KmeclOddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijoOddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo (v nadaljevanjuoddelek) je tudi v letu 2007 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikovv okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanostiin umetnosti sklenila s tujimi akademijami. Pogodb je 35 in so naštete po abecednemredu držav, katerim akademije pripadajo, z navedbo njihovega sedeža:Albanska akademija znanosti, Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj,Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademijaznanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija znanostiin umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Češke republike,Praga, Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica, Estonskaakademija znanosti, Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg,244

Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti,Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalnaakademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, Izraelska akademijanaravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem, Kitajska akademija družbenihved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Akademijaznanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvijska akademija znanosti, Riga, Litovskaakademija znanosti, Vilnius, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta,Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Berlinsko-brandenburškaakademija znanosti in humanistike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava,Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehniškihved, Moskva, Romunska akademija, Bukarešta, Ruska akademija znanosti,Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Kraljeva akademija književnosti,zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnihved, Bern, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevodruštvo v Edinburghu, Edinburgh, Kraljevo društvo v Londonu, London.V letu 2007 je SAZU sklenila pogodbo o sodelovanju z Romunsko akademijoin podpisala obnovljen sporazum o medakademijskem sodelovanju z Bolgarskoakademijo znanosti s skupnimi temami sodelovanja.Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš , glavni tajnik akademikprof. dr. Matija Gogala in predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnikso se 4. 9. sestali na SAZU s prof. Mauriciom Coutinhom Filhom, članom Brazilskeakademije znanosti in se pogovarjali o možnostih sodelovanja med akademijama.V pripravi je podpis pisma o nameri med SAZU in Kraljevo nizozemsko akademijoumetnosti in znanosti, podpis sporazuma o medakademijskem sodelovanjus Turško akademijo znanosti in podaljšanje sporazuma s Poljsko akademijoznanosti s skupnimi temami sodelovanja.Predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik se je (28.–30. 8.)odzval vabilu Kraljevega društva iz Edinburgha, ki koordinira delo določenih članicEU pri pripravi raziskovalnih projektov v sklopu 7. okvirnega programa. Gozdarskiinštitut Slovenije in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU sta pripravilapredloge programov o sodelovanju. Pri predlogu skupnega projekta SESAN– Socio-Economic and Science Academy Network – v okviru EU FP7 sodelujejoše Akademija znanosti Češke republike, Slovaška akademija znanosti in Kitajskanacionalna fundacija za naravoslovje. V pripravi pa so tudi predlogi projektov odvostranskem sodelovanju med Kraljevim društvom iz Edinburgha in SAZU.Podpredsednica SAZU akademikinja prof. dr. Alenka Šelih se je od 21. do23. 10. udeležila srečanja evropskih akademij na Francoskem inštitutu v Parizu– L'Institut de France, ki je krovna organizacija petih francoskih akademij, mednjimi tudi Akademije znanosti. Srečanje je temeljilo na posvetu o aktualnem položajuin prihodnosti evropskih akademij z naslovom Vloga evropskih akademijv 21. stoletju.245

Glavni tajnik SAZU akademik prof. dr. Matija Gogala se je v času od 21. do23. novembra udeležil srečanja evropskih akademij v Parizu, v okviru kateregaje na Akademiji znanosti potekala konferenca Nanoznanost in nanotehnologije:tveganja in prednosti za zdravje in okolje.Častni član akademik prof. dr. France Bernik kot senator in predstojnik oddelkaakademik prof. dr. Branko Stanovnik kot dekana razreda za naravoslovneznanosti sta se udeležila konstitucijskih sej senata Evropske akademije znanosti inumetnosti v Salzburgu. Na generalni skupščini v marcu se jima je pridružil glavnitajnik SAZU akademik prof. dr. Matija Gogala .Ob otvoritvi razstave v Cankarjevem domu Grafika v Italiji 16. in 17. stoletjaiz zbirke Kabineta grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je bila 23.1. na obisku na SAZU delegacija HAZU v sestavi: podpredsednica akademikinjaprof. dr. Alica Wertheimer-Baletić, podpredsednik akademik Pavle Dešpaljin tajnik razreda za likovne umetnosti akademik prof. dr. Ante Vulin. Delegacijoso sprejeli predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš , podpredsednicaakademikinja prof. dr. Alenka Šelih in predstojnik oddelka akademik prof. dr.Branko Stanovnik .Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je na Dunaju udeležilslovesnega letnega zasedanja Avstrijske akademije znanosti od 22. do 23. maja inslovesnosti ob počastitvi 40-letnice Makedonske akademije znanosti in umetnostiv Skopju od 7. do 9. novembra.Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nasobveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovskespremembe, ali pa prosile za različne podatke.Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi medakademijskimi združenji,v katera je včlanjena tudi naša akademija: Zveza evropskih akademij (ALLEA,All European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EA-SAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum zamednarodne zadeve (IAP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijskimedicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Evropskaznanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation), Mednarodno združenjeakademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskihakademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komitealpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung),Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss InteracademicCommission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanjeAlp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) terdrugi. Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži začlovekove pravice (IHRN, International Human Rights Network).Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies) se je ukvarjalapredvsem z vprašanji znanstvene politike in nekaterimi problemi na tem področju246

ter se pri svojem delu povezovala z drugimi znanstvenimi združenji. Med drugimje obravnavala tematiko integritete znanosti, evropskega raziskovalnega območja(ERA) in evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Svoje članice je informiralapredvsem po elektronski poti ter izdala nekaj pomembnih publikacij. Generalnaskupščina ALLEA je organizirana vsako drugo leto. Naslednja skupščina bo leta2008 v Madridu.Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je udeležil srečanj Svetovalnegaodbora za znanost evropskih akademij (EASAC, European AcademiesScience Advisory Council) v Londonu (7.–9. 3.), v Ljubljani (18.–19. 6.) in v Parizu(19.–20. 12.).Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, InterAcademy Panel onInternational Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih,predlogih novih projektov, organizaciji sestankov in kadrovski politiki.Mednarodno mrežo za človekove pravice (IHRN, International Human RightsNetwork) je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžnezavzeti se za svoje kolege po svetu, ki so bili v kazenskem postopku zaradi svojegaraziskovalnega dela. IHRN sklicuje sestanke svojih članic vsaki dve leti. PredstavnicaSAZU je podpredsednica akademikinja prof. dr. Alenka Šelih . Na pobudoIHRN smo v letu 2007 poslali protestna pisma zaradi kršenja človekovih pravicna Kubi in v Iranu.Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation) je zelorazvejana organizacija, ki prek različnih oblik sodelovanja obvešča svoje članiceo poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znanstvenihdelavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih indrugih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravljenemdelu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure,publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikomv telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam terposameznikom. Mi pa smo EZF posredovali vse potrebne podatke in želene informacije.Fundacija ima 5 odborov, in sicer za: humanistiko (SCH), družboslovnevede (SCSS), vede o življenju in okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PESC)ter medicinske vede (EMRC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference(EURESCO), ekspertne skupine (EUROHORC), vseevropske skupne raziskave(EUROCORES), multi- in transdisciplinarne evropske raziskave (ESF ScientificForward Looks) in drugo.Predstavniki Slovenije v odborih EZF so: akademik prof. dr. Janez Sketelj vstalnem odboru za medicinske vede, dr. Peter Venturini v stalnem odboru za fizikalnein tehniške vede, prof. dr. Sonja Lojen v stalnem odboru za vede o življenjuin okolju, akademik prof. dr. Rajko Bratož v stalnem odboru za humanistikoter izredni član SAZU prof. dr. Slavko Splichal v stalnem odboru za družbenevede. Predstavnik Slovenije na generalni skupščini EZF je predstojnik oddelka247

akademik prof. dr. Branko Stanovnik . V skladu s spremembami statuta upravnegaodbora EZF je bil za predstavnika Slovenije v upravnem odboru EZF imenovanpredsednik SAZU prof. dr. Boštjan Žekš . Vsi predstavniki so se udeleževali sejodborov.22. oktobra je SAZU obiskal izvršni direktor EZF dr. John Marks. V skupnempogovoru, med drugim z direktorjem Javne agencije za raziskovalno dejavnostRepublike Slovenije in direktorjem Slovenske znanstvene fundacije, je pojasnil načindela v državah, kjer ima več institucij status članice EZF.V okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAI, Union AcadémiqueInternationale) se je akademik prof. dr. Kajetan Gantar , kot predstavnikSAZU, od 1. do 6. 6. v Oslu na Norveškem udeležil 81. redne letne skupščine zveze,kjer je bil tako kot prejšnja leta izbran v komisijo za notranje zadeve UAI.Srečanja predsednikov akademij članic Srednjeevropske in vzhodnoevropskemreže (CEEN – Central and Eastern European Network) se je v Črni gori od1. do 2. 6. udeležil predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš . Sprejeta jebila Budvanska deklaracija o večjem vlaganju držav v znanost. Na srečanju CEENv Cluj Napoci, v Romuniji, 5. 10., je bila sprejeta deklaracija z naslovom Investirajmov prihodnost. SAZU je deklaracijo pisno podprla.Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropskokomisijo, UNESCOM (akad. Biba Teržan je predstavnica SAZU v UNESCOVIdržavni komisji), UNIDOM, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raziskovalnimiustanovami, univerzami, inštituti, skladi, združenji, forumi, založbamiin agencijami.Na podlagi podpisanega dokumenta o sodelovanju SAZU s Svetom Lindauskihsrečanj je SAZU v letu 2007 nominirala tri kandidate za srečanje prejemnikovNobelovih nagrad z mladimi znanstveniki s področja fiziologije in medicine.Srečanja v Lindauu so se udeležili Jernej Jorgačevski in Sergej Pirkmajer z Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani ter dr. Simon Podnar z Univerzitetnegakliničnega centra, Ljubljana.Ena osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podlagidoločil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterihdrugih akademij. V letu 2007 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 29 tujihznanstvenikov v skupnem obsegu 34 tednov in 6 dni, 12 slovenskih znanstvenikovpa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 16 tednov. (Izmenjaveso podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.)Oddelek je organiziral 6 predavanj uglednih domačih in tujih znanstvenikov.(O predavanjih na SAZU govori posebno poglavje Letopisa.)Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnimcentrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visokošolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi248

ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v akademijisami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor,predsedstvo, skupščino in posamezne druge enote.Tudi v letu 2007 je predstojnik oddelka sodeloval v delu komisije Sklada donatorjevza podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved kot njen predsednik.Branko Stanovnik249

MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEVOBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJIAvstrijska akademija znanostiDr. Franz Lackner z Avstrijske akademije znanosti je obiskal Oddelek za umetnostnozgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru nadaljevanjabilateralnega projekta Katalogiziranje srednjeveških rokopisov slovenskihin avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah inarhivih (17.–22. 6.).Akademija znanosti Češke republikeMag. Vit Boček z Oddelka za etimologijo Inštituta za češki jezik Akademije znanostiČeške republike je obiskal Oddelek za slavistiko Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU(3.–10. 6.).Dr. Petr Pruner in dr. Pavel Bosák z Inštituta za geologijo Akademije znanostiČeške republike sta v času od 23. do 28. 6. opravljala raziskovalno delo naInštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni.Dr. Kateřina Fliegerová z Inštituta za živalsko fiziologijo in genetiko Akademijeznanosti Češke republike je opravljala raziskovalno delo na Oddelku za zootehnikoBiotehniške fakultete Univerze v Ljubljani od 1. do 14. 8.Dr. Karel Oliva z Inštituta za češki jezik Akademije znanosti Češke republike jeobiskal Odsek za inteligentne sisteme Instituta Jožef Stefan v času od 14. do20. septembra.Britanska akademijaDr. Zoran Milutinovič, direktor Centra za jugovzhodne evropske študije Univerzev Londonu, se je udeležil simpozija ob 100-letnici rojstva akademika AntonaOcvirka, Primerjalna književnost v 20. stoletju (19.–21. 9.).Estonska akademija znanostiProf. Jüri Engelbrecht in prof. Leo Mõtus, člana Estonske akademije znanosti, stase udeležila zasedanja EASAC – Svetovalnega odbora za znanost evropskihakademij v Ljubljani od 18. do 20. 6.Dr. Mare Kõiva z Inštituta za narodopisje Estonske akademije znanosti je opravljalaraziskovalno delo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU(24. 10.–11. 11.).250

Kraljeva irska akademijaDr. Niamh Moore s Fakultete za geografijo Univerze v Dublinu je predavala naOddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in obiskalaGeografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (22.–29. 10.).Kraljevo društvo iz EdinburghaProf. Jo Shaw s Pravne fakultete Univerze v Edinburghu je od 11. do 30. 7. obiskalaUstavno sodišče RS, Inštitut za narodnostna vprašanja, Mirovni inštitut,Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Fakulteto za družbene vede Univerzev Ljubljani in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prof. Shawje preučevala evropeizacijo državljanstva v Vzhodni Evropi.Madžarska akademija znanostiDdr. Imre Fertő in dr. Zoltan Lajos Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarskeakademije znanosti sta v času od 11. do 29. 5. obiskala dr. Štefana Bojneca sFakultete za management Univerze na Primorskem v okviru sodelovanja priskupnem projektu: Gibanja kmetijsko-živilske trgovine v srednjeevropskihdržavah (The pattern of agri-food trade in Central European countries).Dr. Éva Pócs z Etnografskega inštituta Madžarske akademije znanosti se je odzvalavabilu Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani in se udeležila mednarodne konference: Concept ofSpace and Time in European Folklore od 5. do 10. septembra.Dr. Peter Hajdu z Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanosti seje udeležil simpozija ob 100-letnici rojstva akademika Antona Ocvirka, Primerjalnaknjiževnost v 20. stoletju (19.–23. 9.).Ddr. Imre Fertő z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti je sodelovalna mednarodni konferenci MIC 2007 (Management InternationalConference) v kongresnem centru Bernardin v okviru skupnega projekta sFakulteto za management v Kopru (20.–23. 11.).Poljska akademija znanostiDr. Paweł Prokop z Inštituta za geografijo in prostorsko organizacijo pri Poljskiakademiji znanosti je obiskal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZUin opravljal terensko raziskovalno delo v Železnikih (24.–30. 9.).Dr. Marek K. Dulinicz z Inštituta za arheologijo in etnologijo Poljske akademijeznanosti je obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Univerzo na Primorskem(27. 9.–4. 10.).Dr. Jaroslaw Stolarski z Inštituta za paleobiologijo Poljske akademije znanosti jeobiskal Geološki zavod Slovenije in sodeloval pri paleobioloških in paleoekološkihraziskavah triasne makrofavne Dinaridov z vodjo Oddelka za paleontologijodr. Teo Kolar-Jurkovšek (3.–10. 12.).251

Ruska akademija znanostiProf. Jelena Jurevna Guskova z Inštituta za slovanske vede je v času od 9.–20. 4.zbirala gradivo, povezano z zgodovino Slovenije iz sredine 20. stoletja, in obiskalaInštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani.Dr. Mariyam Mustafajevna Kerimova z Inštituta za etnologijo in antropologijoRuske akademije znanosti je obiskala Inštitut za slovensko narodopisjeZRC SAZU v okviru projekta: Rusko-slovenski znanstveni stiki v 19. stoletju(15.–24. 4.).Dr. Alexander Mikaelyan in dr. Tamara Shiganova sta obiskala Morsko biološkopostajo v Piranu v okviru sodelovanja v skupnem projektu: Škodljivi vpliviželatinoznih organizmov na zoo-ihtioplankton in fitoplankton v Jadranskemin Črnem morju (7.–16. 6.).Dr. Viktor I. Kosik z Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanosti je opravljalraziskovalno delo v arhivih in knjižnicah na temo ruskih emigrantov vLjubljani v 20. st. (23. 10.–1. 11.).Dr. Anna Leonidovna Khoroshkevich z Inštituta za slovanske študije Ruske akademijeznanosti je opravljala raziskovalno delo o Žigi baronu von Herbersteinuv slovenskih knjižnicah in arhivih (3.–12. 12.).Slovaška akademija znanostiDr. Olga Danglová z Inštituta za etnologijo Slovaške akademije znanosti je obiskalaInštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (17.–21. 5.).Ing. Mária Kačírková, raziskovalka Inštituta za ekonomska raziskovanja Slovaškeakademije znanosti, je obiskala Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljaniin Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (4.–8. 6.).Dr. Klára Marková z Inštituta za arheologijo Slovaške akademije znanosti je v časuod 17. do 21. 6. opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za arheologijo ZRCSAZU in obiskala Narodni muzej Slovenije.Mag. Ladislav Vörös z Zgodovinskega inštituta Slovaške akademije znanosti jeobiskal Inštitut za novejšo zgodovino in Oddelek za zgodovino Filozofskefakultete v Ljubljani. Gradivo za tematiko političnega gibanja v Sloveniji jeraziskoval tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (24.–29. 6.).252

OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINIAkademija znanosti in umetnosti Bosne in HercegovineDr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljal terenskoraziskovalno delo, kartiranje jam in kraškega površja v zaledju Popovegapolja od 15. do 28. avgusta.Avstrijska akademija znanostiProf. dr. Nataša Golob z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani je obiskala Avstrijsko akademijo znanosti v okvirunadaljevanja bilateralnega projekta: Katalogiziranje srednjeveških rokopisovslovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah inarhivih (25. 11.–8. 12.).Estonska akademija znanostiDr. Ingrid Slavec Gradišnik, višja znanstvena sodelavka z Inštituta za slovenskonarodopisje ZRC SAZU, je v času od 14. do 20. 5. obiskala etnološke ustanovev Tartuju in se udeležila mednarodne konference Reflecting on KnowledgeProduction: The Development of Folkloristics and Ethnology, kjer je predstavilaslovensko etnološko in folkloristično problematiko v 20. stoletju.Dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela,prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, je obiskalaOddelek za javno zdravje na Univerzi v Tartuju in v predavanju predstavilaslovenski primer odkrivanja in reševanja problema onesnaženosti okolja zazbestom (22.–28. 11.).Dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je predaval na Univerziv Tartuju o ritualih v jugovzhodni Sloveniji in o tipologiji direktorjev intehniki intervuja. S profesorji na Oddelku za semiotiko v Tartuju se je dogovarjalo možnostih sodelovanja in obiskal Literarni muzej (22. 11.–4. 12.).Hrvaška akademija znanosti in umetnostiDr. Peter Weiss in dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana RamovšaZRC SAZU sta 13. in 14. 2. obiskala Inštitut za hrvaški jezik v okviru projektovSlovanski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas.Kitajska akademija družbenih vedProf. dr. Aleš Erjavec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU in predsednik Slovenskegadruštva za estetiko je imel v času od 21. 4. do 1. 5. predavanja o estetikiin filozofiji na Kitajski akademiji družbenih ved in na univerzah v Pekingu.Kitajskim kolegom je svetoval glede konceptualizacije XVIII. mednarodnegakongresa za estetiko (Peking 2010).253

Kraljeva irska akademijaDr. Maja Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiskalacenter za folkloro v Dublinu: University College Dublin – Centre for IrishFolklore, kjer se je seznanila z digitalizacijo terenskega gradiva (10.–17. 6.).Kraljevo društvo iz EdinburghaDr. Barbara Gerič-Stare s Kmetijskega inštituta Slovenije je v času od 5. do 16. 2.obiskala Scottish Crop Research Institute.Madžarska akademija znanostiMag. Drago Kunej z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je obiskal Inštitutza muzikologijo Madžarske akademije znanosti, kjer se je udeležil pogovorovo sodelovanju z muzikologi centralne Evrope v okviru okrogle mizez naslovom: 100 let etnomuzikologije (26. 3.–3. 4.).Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management Univerze na Primorskem je od 2.do 9. septembra obiskal Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti,s katerim sodeluje v skupnem projektu: Gibanja kmetijsko-živilske trgovinev srednjeevropskih državah.Dr. Štefan Bojnec se je v času od 28. 11. do 2. 12. udeležil tudi konference, ki jo jeorganiziral Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti in sodelovalpri pripravi omenjenega skupnega projekta.PripravilOddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU254

JUBILEJIV letu 2007 so praznovali:90 let: dopisni član Milan Herak , 85 let: redni člani Stanko Grafenauer , Uroš Krek ,Janez Stanonik , izredni član Stanko Kristl , dopisni člani Irena Grickat-Radulović ,Abel Lajtha , Branko Pavičević , 80 let: redni člani France Bernik , Matija Drovenik ,Drago Tršar , dopisni člani Thomas Luckmann , Sibe Mardešić , Anne McLaren ,Pavle Merkù , Gian Carlo Menis , Karl-Alexander Müller , Gunnar Olaf Svane , 75let: redni člani Ljubo Golič , Dragica Turnšek , Gabrijel Kernel , dopisna člana SlobodanPerović , Bogdan Povh , 70 let: redni člani Emerik Bernard , Matija Gogala ,Alojz Kralj , izredna člana Vito Turk , Franc Gubenšek , dopisni člani Gerhard Giesemann, Florjan Lipuš , Karl Matej Woschitz , 65 let: izredni član Miha Tomaževič ,dopisna člana Peter Handke , Heinz-Dieter Pohl, 60 let: redna članica Biba Teržan ,izredna člana Slavko Splichal , Matija Peterlin .NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJAAkademik Robert Blinc je postal častni član Instituta »Jožef Stefan« in prejel zlatiznak Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana.Akademik Ivan Bratko je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežkein priznanje za prispevke k razvoju in promociji informacijse družbe.Akademik Matija Gogala je bil na XXI. kongresu Mednarodnega bioakustičnegasveta (IBAC) 18. septembra v Pavii ponovno izvoljen za predsednika upravnegaodbora (chairman).Izredni član Niko Grafenauer je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo.Akademik Dušan Hadži je prejel veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo ob60-letnici Kemijskega inštituta.Akademik Drago Jančar je prejel nagrado Jean Améry, evropska nagrada za esejistiko.Akademik Kajetan Kovič je prejel zlatnik poezije za življenjski in literarni opus.Akademik Jože Krašovec je prejel priznanje zlata plaketa, ki ga podeljuje Univerzav Ljubljani.Akademik Ivan Kreft je prejel priznanje Medal of Honor of International BuckwheatResearch Association in priznanje mestne vlade Yulina, Kitajska, za svetovanjaza industrijski razvoj ter bil izvoljen za tajnika Razreda za naravoslovnevede SAZU.Akademik Jože Maček je prejel odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovskekonference za dolgoletno požrtvovalno delo pri Celjski Mohorjevi družbiin za znanstveni prispevek na področju cerkvene zgodovine glede gospodarskihvprašanj. Prejel je tudi priznanje Ministrstva za zdravje Republike255

Slovenije za dolgoletno strokovno delo in prispevek h kemijski varnosti vSloveniji.Akademik Janez Matičič je prejel Prešernovo nagrado.Akademik Zdravko Mlinar je bil izvoljen za predsednika sveta revije Teorija inpraksa.Akademik Janez Orešnik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.Akademik Tone Pavček je prejel Veronikino nagrado in postal častni meščan MestaLjubljane.Akademik Janez Peklenik je prejel nagrado CIRP za 40-letnico CIRP InternationalSeminars on Manufacturing Systems (CIRP The International Academyfor Production Engineering) in nagrado za življenjsko delo Zveze strojnihinženirjev Slovenije.Izredni član Jože Pirjevec je postal ambasador znanosti RS.Akademik Primož Simoniti je bil izvoljen za tajnika Razreda za literarne in filološkevede SAZU.Akademik Branko Stanovnik je prejel diplomo in medaljo In Memory of ProfessorA. N. Kost, ki jo podeljujejo International Scientific Partnership Foundation,Lomonosov Moscow State University in Mendeleev Russian ChemicalSociety za delo na področju heterociklične kemije, in priznanje Tetrahedron:Asymmetry Most Cited Paper 2004–2007 Award za članek: U. Grošelj, D.Bevk, R. Jakše, A. Meden, S. Pire, S. Rečnik, B. Stanovnik, J. Svete: Synthesisand properties of N-substituted (lR,5S)-4-aminomethylidene-l,8,8-trimethyl-2-oxabicyclo[3.2.1]octan-2-ones.Izredni član Tomaž Šalamun je prejel evropsko nagrado za poezijo mesta Münsterin Jenkovo nagrado.Izredni član Vito Turk je prejel zlati znak Mednarodne podiplomske šole JožefaStefana in postal častni član Slovenskega Biokemijskega Društva.Akademik Robert Zorec je bil izvoljen za člana ustanove Academia Europaea, sekcijafiziologija in medicina.Akademik Boštjan Žekš je bil član častnih odborov več nacionalnih in mednarodnihkonferenc in prireditev.256

TISKOVNE KONFERENCE1. februarjaTiskovna konferenca razreda za naravoslovne vede SAZU s predstavitvijo publikacij:Razprave IV. razreda SAZU XLVIII, zvezki 1, 2, 3, Dela SAZU 40:Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji, avtorjev Mitje Zupančiča,Vinka Žagarja in Metke Culiberg, Acta carsologica, letnik 35, 2006,številki 1 in 227. februarjaPredstavitev knjige prof. dr. Fedje Koširja K arhitekturi (pripravil razred za umetnostiSAZU)20. marcaTiskovna konferenca SAZU s predstavitvijo:Faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirkiBiblia Slavica in predstavitvijio programa petih svetovnih bibličnih kongresovin spremljevalnih kulturnih prireditev od 12. do 20. julija 2007 v Ljubljani17. majaPredstavitev knjige, izdane ob 80-letnici častnega člana SAZU akad. FrancetaBernika16. oktobraPredstavitev angleškega prevoda jubilejnega zbornika razreda za umetnosti SAZUSlovenski pesniki in pisatelji akademiki7. novembraTiskovna konferenca ob izidu monografije Pozabljena polovica – portreti žensk 19.in 20. stoletja na Slovenskem (Razprave I. razreda SAZU)8. novembraTiskovna konferenca ob izidu zbornika Problemi demokracije na Slovenskem v letih1918-19419. novembraPredstavitev knjige dr. Jureta Mikuža Nova cerkev v Dravljah: Učlovečena arhitektura257

PREDAVANJA NA SAZU10. 5.Prof. Eberhard NeumannSISTEMSKA ELEKTROPORACIJA – NA STIČIŠČU FIZIKE IN BIOLOGIJEPrvi primer funkcionalno učinkovitega prenosa nevirusne DNA v celice sstabilnim izražanjem genov je bil dokumentiran v letu 1982 [1, 2] in danes veljaza nastanek metode uporabe električnih pulzov za transformacijo bioloških celicz golo DNA. Že leta 1972 je bilo z uporabo te metode doseženo prvo nedestruktivnoiztekanje celične vsebine, npr. kateholaminov, ATP in kromograninov izizoliranih kromafinskih granul goveje nadledvične žleze [3]. Leta 1989 so bili zelektroporacijsko celično fuzijo pridobljeni prvi živi veliki sinciciji [4].Te začetne študije vnosa in iztekanja molekul so bile nedavno v reviji NatureMethods [5] ovrednotene kot bistvenega pomena za več področij uporabe v biologijiin medicini, ki se danes imenujejo sistemska elektroporacija, tj. uporaba napetostnihpulzov v kombinaciji z bioaktivnimi učinkovinami v živih tkivih. Metodesistemske elektroporacije danes dosegajo vrhunce na novih kliničnih področjihelektrokemoterapije in elektrogenske terapije.Elektroporacija je bila že leta 1982 fizikalno-kemijsko opredeljena kot kemičnatranzicija (C) = (P) iz zaprtih (C) v porozne (P) membranske strukture, ki jihopisujejo van t’ Hoffove enačbe elektroporacije, sonoporacije in termoporacije (laserskeoptoporacije).Metoda celične elektroporacije je bila pred kratkim razširjena še na področjeultrakratkih pulzov z zelo visoko jakostjo polja, s katerimi lahko preko ionske polarizacijein dielektrične polarizacije vodnih stičnih ploskev učinkujemo tudi naznotrajcelične organele. Ena pomembnih ugotovitev je, da lahko predporacijskičas kot funkcijo lokalnega usmerjajočega polja (običajno za faktor 2.25 večjega odzunanjega polja) na celotnem področju jakosti pulzov – vključno z zelo močnimipolji pri ultrakratkih pulzih – konsistentno opišemo z enim samim dipolnimmomentom velikosti 91.7(5.0) Cm (27.41.4 D) za posamezno na polje občutljivomolekulsko grupo. Pri tem velja omeniti, da je povprečni dipolni moment zwitterionskefosfatidilholinske lipidne glave 70(5) Cm (212).Če povzamemo, so podatki v skladu s konceptom, po katerem so ena glavnihmolekulskih tarč električnega polja ionske in dipolarne glave molekul membranskihlipidov ter vode na stičnih ploskvah. Eden pomembnih mehanizmovje elementarni proces rotacije lipidnih dipolov v steni elektropore v orientacijo,vzporedno električnemu polju. To je ključno spoznanje pri konceptu elektroporacijskehistereze, ki karakterizira hiter nastanek in počasno zapiranje por [6], uporabnopa je tudi za optimizacijo smernic za napredne protokole elektroporacije in258

generatorje pulzov za klinično uporabo, kakršen je uradno certificirani in tržnodostopni Cliniporator (IGEA, Carpi, Italija).[1] E. Neumann, M. Schaefer-Ridder, Y. Wang, P. H. Hofschneider, Genetransfer into mouse lyoma cells by electroporaton in high electric fields, EMBO J.,1, 841–845 (1982).[2] T. K. Wong, E. Neumann, Electric field mediated gene transfer, Biophys.Biochem. Res. Commun. 107, 584–587 (1982).[3] E. Neumann, K. Rosenheck, Permeability changes induced by electricimpulses in vesicular membranes, J. Membr. Biol. 10, 279–290 (1972); and 14,194–196 (1973).[4] E. Neumann, G. Gerisch, K. Opatz, Cell fusion induced by high electricimpulses applied to dictyostelium. Naturwissenschaften 67, 414–415 (1980)[5] M. Eisenstein, A look back: a shock to the system, Nature Methods, 3, 66(2006)[6] E. Neumann, The relaxation hysteresis of membrane electroporation, in:Electroporation and Electrofusion in Cell Biology. Eds. E. Neumann, A. E. Sowers,and C. A. Jordan, Plenum Press (1989), pp. 61–82.24. 5.Prof. dr. dr. h. c. mult. Hermann ParzingerELITA NOMADSKO-KONJENIŠKIH LJUDSTEV OB ZGORNJEM JENI-SEJU – SKITSKI KNEŽJI GROB IZ ARŽANA V TUVI, JUŽNA SIBIRIJAKot pomemben dosežek skupnega arheološkega raziskovalnega projektaEvrazijskega oddelka Nemškega arheološkega inštituta iz Berlinu (Eurasien-Abteilung,Deutsches Archäologisches Institut) in ruskega državnega muzeja Ermitaž(Ermitage) iz St. Petersburga je bila v letih 2000–2003 v celoti izkopana gomila vAržanu v pokrajini Tuva v južni Sibiriji.Skitska nekropola Aržan v dolini Ujuka je bila odkrita in je postala slavna vzgodnjih 60-tih letih 20. stol., ko je tam izkopaval ruski arheolog P. Grjaznov. Raziskalje največjo gomilo – velikanko, označeno kot veliki kurgan Aržan 1. Čepravje bila v sivi davnini že delno izropana, se je izkazalo, da gre za najstarejši doslejznani skitski knežji grob evrazijskih step, kajti datiran je v pozno 9. oz. 8. stol.pr. n. št. Ker je bila ta gomila postavljena na izrazit, a ne zelo visok kamnit podij,kakršni so vidni na tej visokogorski planoti še danes vsaj trije, so izbrali za noveraziskave, ki so se začele leta 2000, gomilo, katere lega je bila v sklopu nekropolenajdlje proti vzhodu.Raziskana gomila – kurgan Aržan 2 – je nekoliko mlajša kot prva, ki jo jeizkopal Grjaznov, a še pripada zgodnjeskitskemu obdobju, ki je na območju Tuve259

poimenovano kot kronološka faza Aldy Bel´, dendrokronološko pa je grob datiranproti koncu 7. stol. pr. n. št. Leta 2001 je bil v gomili odkrit knežji grob (grob5), v katerem je bilo 9300 pridatkov, od teh kar 5700 zlatih. Gre torej za doslejnajbogatejši grob z območja Sibirije oz. evrazijskih step, ki nima primerjave nitimed skitskimi grobovi niti med grobovi kasnejših konjeniških ljudstev. V grobusta bila pokopana moški in ženska, odeta v oblačila, ki so bila okrašena z več tisočaplikami zlatih ploščic v obliki panterjev, enako pa tudi konični pokrivali invisoki usnjeni škornji. Med njunim izredno bogatim nakitom so posebej omembevredni zlata ovratnica, zlati pektoral in pa pozlačeno orožje, kot so bodalo, bojnakoničasta sekira in tul s puščicami. Ti predmeti sodijo med vrhunske mojstrovineskitske umetnosti, za katero je še posebej značilen tako imenovani »zgodnjeskitskiživalski slog«. Pomembno se zdi poudariti, da gre za lokalne izdelke te umetnosti,brez opaznih drugih kulturnih vplivov, kar odpira povsem nove poglede na nastanekin razvoj skitskega umetnostnega sloga na območju Tuve.Pri raziskavah te gomile so bili odkriti tudi številni drugi skitski grobovi inpokopi konjev. Ker gre za eno izmed redkih, še nepoškodovanih gomil so bila medizkopavanji zabeležena dragocena opažanja in detajli glede gradnje in notranjestrukturiranosti gomile, ki vodijo k predpostavki, da gomila ne predstavlja le krajazadnjega počitka knežjega para in njunega spremstva, ki ga je doletela nasilna smrt,temveč da gre za posvečeno kultno mesto, kjer so potekali različni verski obredi.7. 6.Prof. dr. John NichollsZAKAJ SE CENTRALNO ŽIVČEVJE PO POŠKODBI NE REGENERIRA?Profesor Nicholls je predstavil rezultate dela skupine raziskovalcev na oddelkuza nevrobiologijo ISAS iz Trsta (Neurobiology Sector, SISSA, Italija). Skupinase že vrsto let ukvarja z odkrivanjem genov, ki se izražajo v kratkem kritičnemobdobju razvoja centralnega živčevja pri sesalcih (CŽS), ko to izgubi sposobnostregeneracije. Raziskovalce zanima, katere molekule so udeležene pri tem procesu(nevtrofini, inhibitorji itd.), da bi lahko ugotovili mehanizme, ki so pri tem udeleženi.To pa bi pomenilo ogromen napredek na področju razvoja metod zdravljenjapoškodb CŽS. Delo skupine temelji na razvoju lastnega preparata hrbtenjače oposuma(Monodelphis domestica).Pri novorojenih oposumih, starejših od 12 dni, regeneracija preneha v vratnempredelu hrbtenjače. V naslednjih petih dnevih se sposobnost regeneracijeizgublja postopoma do ledvenega predela hrbtenjače.V Trstu so se problema ugotavljanja razlik v prepisovanju mRNA pri hrbtenjači,ki se še regenerira in v kasnejši fazi, ko to ni več mogoče, lotili z metodo260

subtraktivne hibridizacije na osnovi PCR. Ekstrahirali so mRNA vratnega delahrbtenjače pri 9 in 12 dni starih oposumih in odšteli prve od drugih. Dodatnosubtrakcijo so naredili med mRNA ledvenega in vratnega predela hrbtenjače pri12 dni starih oposumih. Tako so pripravili mini knjižnico okoli 2000 klonov oposumovecDNA iz vsake subtraktivne hibridizacije. Veliko teh sekvenc je bilo nanovo odkritih. Ostale, ki so se izražale diferencialno, pa so bile povezane s celičnorastjo, proliferacijo, diferenciacijo, gibanjem, adhezijo ter citoskeletom in ekstracelularnimmatriksom. Sedaj je bila glavna naloga zožitev najdenih razlik in odpisgenov, ki niso povezani z regeneracijo. Klone iz različnih subtrakcij so navzkrižnohibridizirali. S tem so izločili tiste, ki so prisotni tako v regenerirajoči kot v neregenerirajočihrbtenjači. Ostalo je 248 sekvenc, ki so bile zanimive za nadaljnje delo.Med temi je bilo nekaj novih sekvenc kot tudi genov, udeleženih pri transkripciji,celičnem signaliziranju, formaciji mielina, motiliteti rastnega stožca, regeneracijijeter, upravljanju z nukleinskimi kislinami in proteini. Te so imeli za pomembnekandidate, ki sodelujejo pri nevroregeneraciji (npr. kadherin, katenin, mielinskibazični protein). Njihovo prostorsko in časovno porazdelitev in nivo ekspresije vCŽS so spremljali z metodami Northern blot, semikvantitativni in RT-PCR ter insitu hibridizacijo.Ta serija poskusov je omogočila razvoj novega načina testiranj učinkovitostikandidatnih genov, ki so odgovorni za preklop med sposobnostjo CŽS, da se regenerira,in dokončno izgubo te sposobnosti. Obenem so uvedli in vitro preparathrbtenjače oposuma kot zanesljiv in hiter test presoje izraščanja aksonov in nastankasinaps.21. 9.Prof. dr. Vladimir P. DmitrievUPORABA SINHROTRONSKEGA SEVANJA ZA RAZISKAVE MATERI-ALOV PRI EKSTREMNIH POGOJIHPosebnosti fotonov, ki jih seva sinhrotron, odpirajo nove raziskovalne smerirazličnim disciplinam sodobnih znanosti. V predavanju je bil najprej podankratek pregled izvorov tega sevanja in nekaj njegovih posebnih lastnosti. Primeriuporabe sinhrotronskega sevanja, ki jih obravnavajo na SNBL, posegajo v geofiziko,kemijo in znanost o materialih. Posebna pozornost je bila namenjena in situmeritvam pri ekstremnih pogojih, to je pri velikem tlaku in visokih temperaturah.Prvi primer kaže, kako so raziskave materialov s pomočjo sinhrotronskegasevanja pokazale možno razlago za podrobnosti gibanja Zemlje. Izbrane snovismo izpostavili ekstremnemu tlaku in visokim temperaturam, to je pogojem, ki261

vladajo na meji med sredico in plaščem Zemlje. Pokazalo se je, da je sestava inlastnosti snovi, ki so na tej meji (to je ti. D'' plast), lahko možni vzrok za nutacijoZemlje (majhne variacije smeri osi vrtenja). Tekoče kovinsko jedro je v glavnemsestavljeno iz železa, plašč pa iz silikatov v trdni obliki. Raziskovanje smo posvetilimeji med njima. Značilne lastnosti te meje so velike in nenadne spremembe gostotesnovi, hitrosti seizmičnih (potresnih) valov, električne prevodnosti in kemijskesestave. Da bi razumeli lastnosti D plasti, je potrebno poznati kemijske reakcije,ki potekajo med tekočim železom in kompleksnimi kovinskimi oksidi v notranjostiZemlje. V sinhrotronskem pospeševalniku ESRF smo raziskali interakcijemed železom in silicijevim oksidom pri tlaku 140 GPa in temperaturi preko 3500ºC, kar ustreza pogojem na meji med sredico in plaščem Zemlje. Najprej smo pripogojih nastanka sredice Zemlje (40 GPa in visoke temperature) ugotovili, da železoin silicijev oksid reagirata, pri čemer nastane železov oksid in zlitina železain silicija. Vendar pri pogojih, v katerih je sredica danes (85–140 GPa), železo insilicijev oksid ne reagirata, zlitina železa in silicija pa se loči v skoraj čisto železoin B2 strukturo zlitine FeSi. Ta komponenta zlitine je pri visokih tlakih električnoprevodna. Prisotnost zlitine FeSi s strukturo B2 na dnu plašča Zemlje pa lahkopojasni anomalno veliko električno prevodnost v tem področju in ponudi ključ zarazumevanje nekaterih podrobnosti v gibanju Zemlje. Na vrtenje Zemlje vplivataSonce in Luna. Njun gravitacijski vpliv na Zemljo povzroča lunisolarno precesijoin nutacijo, to je omahovanje njene rotacijske osi. Nedavno so ugotovili, da nutacijaosi ni v fazi s plimovanjem, ki ga povzroča gravitacijski vpliv Sonca in Lune.Ugotovili smo, da je pojav mogoče pojasniti z veliko električno prevodnostjo D''plasti, ki jo povzroča FeSi zlitina s strukturo B2.Drugi primer obravnava porozno hibridno snov – različne tridimenzionalnekovinsko-organske strukture, ki so jih razvili v raziskovalni skupini Lavoiseirjevegainštituta iz Versaillesa in so poznane kot MIL – po Material InstituteLavoisier. Te snovi vsebujejo kovinske ione (primer, ki smo ga analizirali, vsebujeCr in Fe), ki so med seboj povezani z organskimi verigami. Ker imajo le-te velikoupogljivost, lahko material hitro in reverzibilno spremeni obliko. Hitre spremembeoblike povzroča zunanja sila, na primer tlak, temperatura, svetloba, ali paneposredni vpliv plina ali topila. Francoski raziskovalci so v sodelovanju z ekipoŠvicarsko-norveške žarkovne linije pri ESRF prvič zasledovali reverzibilno orjaškopovečanje volumna te snovi. Poveča se od 85 % velikosti prav do 230 %. Doslejše ni bila opažena tolikšna ekspanzija kristaliničnega materiala. To reverzibilno»dihanje« je podobno delovanju človeških pljuč, ki se pri vdihu širijo in krčijo priizdihu, vendar se pri tem prostornina pljuč spreminja le za okoli 40 %. Veliko napihovanjese je zgodilo na razmeroma preprost način: MIL material smo potopiliv topilo, ki je zapolnilo votline in odprlo kanale za molekule topila. Pri tem se jestruktura močno napihnila, ne da bi se pretrgale kemijske vezi. Tekom celotnegaprocesa napihovanja se je v celoti ohranila kristalna struktura materiala. Ta pro-262

ces smo opazovali in situ s pomočjo sinhrotronskega sevanja visokih energij naESRF.7. 11.Prof. dr. Robert J. Donia15 LET HAAŠKEGA SODIŠČA: ALI JE PRISPEVALO K VEČJI MEDNA-RODNI PRAVIČNOSTI?Odkar je bilo maja 1993 z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodovustanovljeno haaško sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije, se jesoočalo z mnogimi ovirami. Srbija in Hrvaška z njim nista hoteli sodelovati ali pasta sodelovali samo po večjih zamenjavah v državnem vodstvu. Hrvaška obveščevalnaslužba je v času Tuđmana začela »Operacijo Haag« in vtihotapila agente vhaaško sodišče. Jugoslavija in Srbija več let nista hoteli izročiti vojnih zločincev insta odrekli tožilcem dostop do pomembnih dokumentov.Kljub tem oviram je sodišče skrbno, premišljeno in uspešno vpeljalo mednarodnohumanitarno pravo v jugoslovanski konflikt. Največji dosežek haaškegasodišča je nedvomno obtožba, privedba in sojenje jugoslovanskemu predsednikuMiloševiću. Dokazni material, zbran v Miloševićevem primeru, bo verjetnonajpomembnejše trajno in z dokazi podprto poročilo o vojnah v bivši Jugoslaviji.Sodišče je tudi prispevalo k razvoju pravosodja v tranzicijskih državah s tem, daje nekatere primere predalo pristojnim tožilcem in sodiščem v posameznih državah.Kljub več pomanjkljivostim haaško sodišče postopoma uresničuje nekateraod pričakovanj, ki so pripeljala do njegove ustanovitve pred petnajstimi leti.28. 11.Akad. prof. dr. Janez OrešnikMOJI ZADRŽKI GLEDE TVORBENE SKLADNJEMedtem ko sem v 60-ih in deloma 70-ih letih v neki meri tudi sam deloval vokviru tvorbene skladnje, sem kasneje izstopil iz te šole, ker so polagoma vznikaliskrb zbujajoči pojavi:1. Nekateri vidnejši tvorbeniki so se iz šole umaknili, ker so presodili, da vnjenem okviru ne morejo obravnavati po njihovem mnenju bistvenih jezikovnihrazmer. Tisto, zaradi česar sta se umaknila npr. David Perlmutter in Paul Postal,niti dandanes v tvorbeni slovnici ni zadovoljivo rešeno. Sem spadajo tudi domalavsa vprašanja, povezana s frazeologijo (Fillmore, Lakoff).263

2. Šola je začela ožiti jezikovno gradivo, za katero se je štela pristojna, bodisis trditvijo, da neka dejstva ne sodijo v slovnico, bodisi z molkom o takih dejstvih.Tvorbena slovnica namreč ne gradi deduktivne teorije posameznih jezikov, temvečdeduktivno teorijo narejenega jezika, v katerem so resnični jeziki podmnožices kopico nenapovedljivih lastnosti, navedenih v ti. slovarju ali parametriziranih.3. Verjetno ni resnična trditev tvorbenikov, da obstajajo univerzalne skladenjskezgradbe. To je bilo v predavanju ponazorjeno s trpnikom. Zgradba se takorazlikuje od jezika do jezika, da gre v najboljšem pomenu zgolj za družinsko podobnost.4. Nesoglasje med vrstami napovedi (posplošitev) v tvorbeni skladnji in vrstaminapovedi (posplošitev) v tvorbenem oblikoslovju je veliko. V tvorbenemoblikoslovju so napovedi pretežno plitve, v tvorbeni skladnji skušajo biti globinske(»želva na želvi«). Težko je razumeti, da bi bili dve v besedilih nerazdružnosprepleteni sestavini (namreč oblikoslovje in skladnja) glede napovedi njunegavedenja tako različni.264

BIBLIOTEKA SAZUPodelitev Čopove diplome, najvišjega strokovnega priznanja, našemu višjemubibliotekarju Dragu Samcu je bila hkrati tudi priznanje za delo celotnegakolektiva.Tudi v letu 2007 je bilo delo v svet odprte sodobne klasično urejene BibliotekeSAZU opravljeno korektno in brez večjih zaostankov. Zato se spet lahko pohvalimoz delovnimi uspehi, ki jih bomo predstavili tako, kot že mnoga leta doslej –najprej s poudarkom na nekaterih točkah, nato pa bo sledilo standardno poročiloz ustaljenim redom in statističnimi podatki.Sodobno opremljeni uporabniki naše knjižnice imajo možnost, da pridejodo teh podatkov tudi prek domače strani na http://www.sazu.si/biblioteka_sazu.htm.Inventarizirali in strokovno obdelali smo 7.919 enot knjižničnega gradiva.Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI je v letu 2007 zasedelvisoko peto mesto med 354 sodelujočimi knjižnicami, in to kljub pogostim komunikacijskimtežavam pri aktivnem sodelovanju v vzajemnem katalogu. Zasluge zato ima predvsem prizadeven in visoko usposobljen kolektiv.V skladu z normativi, ki jih predpisujejo za bazo CONOR.SI vedno bolj zahtevnabibliotekarska pravila, smo izpopolnili že doslej racionalno, enotno in sprotnovodenje bibliografij – za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce Znanstvenoraziskovalnegacentra SAZU (ZRC SAZU) in za vse nove publikacije SAZU inZRC SAZU.Že sedemnajsto leto z aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sistemuCOBISS.SI, kar je najpomembnejše področje našega dela, pomagamo raziskovalcem,znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju po našem pretežnotujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vsehpravilih stroke katalogizirano, klasificirano in indeksirano (opremljeno s slovenskimiin angleškimi deskriptorji).Biblioteka SAZU je že peto leto sodelovala pri Osrednjem specializiraneminformacijskem centru za humanistiko, kjer je ZRC SAZU nosilec programa tedejavnosti.V letu 2007 je Biblioteka SAZU v sodelovanju z ZRC SAZU pričela s pripravona elektronsko izdajo Slovenskega biografskega leksikona.Ohranili smo dokaj visok obisk uporabnikov, kar je pri tako specifičnem gradivures težko doseči. Mnogim smo pomagali pri iskanju informacij – tako po tiskanemgradivu kot po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvov Elsevierjevem konzorciju ScienceDirect.265

Še naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij. Z razpošiljanjemakademijskih publikacij v zamenjavo 1.425 ustanovam po vsem svetuknjižnica presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodniznanstvenoraziskovalni prostor.Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU inknjižnice inštitutov ZRC SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijskezaložbe.Tudi v letu 2007 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovalina delovnih sestankih, strokovnih posvetovanjih in na obiskih domačihin tujih knjižnih sejmov.AKCESIJAPrirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele:Zamenjava Darila Nakup Lastne izdaje SkupajKnjige, letniki revij 3.228 1.556 1.568 1.341 7.693Rokopisne zapuščine 0 2 0 0 2Mikrofilmi 20 0 0 0 20Kartografsko gradivo 1 4 5 8 18Slikovno gradivo 1 17 0 0 18Plošče, (video)kasete 4 11 4 117 136CD-ROM-i, multimedialnogradivo, računalniške8 5 3 16 32datotekeSkupaj 3.262 1.595 1.580 1.482 7.919Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig dediči akademikov IvanaGrafenauerja, Franca Jakopina, Nika Kureta, akademiki Drago Jančar , ZdravkoMlinar , Boštjan Žekš , dediči dopisnega člana SAZU Stanislava Hafnerja, dedičidr. Danila Pokorna in dr.Toneta Cevca ter dr. Liza Debevec, dr. Marjan Dolgan,dr. Metoda Kokole, dr. Monika Kropej, dr. Vojislav Likar, dr. Andrej Pleterski, dr.Damjan Prelovšek, dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Marija Stanonik, mag. TomažFaganel, Simona Frankl, Alenka Koron in Drago Samec. Pomembna darila nam jeposlal tudi Zavod RS za varstvo narave iz Ljubljane.CELOTNI KNJIŽNIČNI FONDOb koncu leta 2007 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih:knjig in letnikov revij 497.149rokopisnih zapuščin 136mikrofilmov 853kartografskega gradiva 3.854266

slikovnega gradiva 9.630plošč in (video)kaset 963CD-ROM-ov, multimedialnegagradiva, računalniških datotek 364Skupaj enot 512.949KATALOGI IN BAZE PODATKOVLastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signaturnega kataloga(numerus currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimenskikatalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacijapo UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij.Biblioteka SAZU je tudi v letu 2007 dopolnjevala več internih računalniškihbaz podatkov. Najbolj intenzivno so naraščale baze podatkov o naslovnikih, kijim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.286naslovnikov, Slovenija: 139 naslovnikov), v dar (inštitucije: 187 naslovnikov; članiSAZU: 100 naslovnikov), v recenzijo (47 naslovnikov, od tega 36 tujih), in bazopodatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije(arhiv: 815 naslovnikov).Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih smo iz programa STEVEprenesli v nov program EVA, ki omogoča delo na novejših in močnejših osebnihračunalnikih. Večina ostalih baz podatkov pa že nekaj let nastaja s programskoopremo za okolje Windows.Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnemonline bibliografskem sistemu COBISS.SI. V vzajemno bazo podatkovCOBIB.SI smo v letu 2007 prispevali 5.714 zapisov, kar nas po statistiki prirastazapisov, ki jo vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) sedaj že za354 v sistemu vzajemne katalogizacije sodelujočih knjižnic, uvršča na peto mestoza Narodno in univerzitetno knjižnico (Ljubljana; 23.290 zapisov), Osrednjohumanistično knjižnico na Filozofski fakulteti (Ljubljana; 8.496 zapisov), Univerzitetnoknjižnico Maribor (7.474 zapisov) in Inštitutom za biomedicinsko informatiko(Ljubljana; 6.382 zapisov), prehiteli pa smo Knjižnico Mirana Jarca (Novomesto; 3.749 zapisov), ki je bila v letu poprej pred nami.Podrobni podatki za lokalno bazo so:Ob koncu leta 2007 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 138.285 zapisov,od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 102.938, prevzetihin za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 35.347 zapisov.V letu 2007 je bilo vnesenih 7.843 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalnoin vsebinsko obdelanih 5.714, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinskododelanih pa 2.129 zapisov. Tako velik vnos je sad prizadevanj vseh delavcevv Biblioteki, saj obvladajo zahtevno in poglobljeno katalogizacijo z normativnokontrolo in upoštevajo vse zahteve glede standardov za normativne zapise.267

Tudi v letu 2007 smo stalno pregledovali obsežen lokalni geslovnik in zatoredigirali kar 111.961 zapisov, saj smo ga le tako lahko obdržali na tako visoki ravni,kakršno smo si pri oceni strokovne komisije za vsebinsko obdelavo pri Zvezibibliotekarskih društev Slovenije pridobili že v letu 2001.ZAMENJAVAZamenjava akademijskih publikacij je kljub intenzivni reviziji naslovnikov ševedno naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Potem ko smo preveriliposlovanje z vsemi zamenskimi naslovniki, smo v dogovoru z Znanstvenoraziskovalnimcentrom SAZU med letom zaradi racionalizacije redno poslovanjeprekinili s 4 naslovniki iz inozemstva, vendar pa smo nove stike navezali zenim slovenskim in 25 inozemskimi naslovniki, večinoma na željo inštitutov ZRCSAZU za zamenjavo njihovih publikacij. Izkazalo se je, da interes za zamenjavoše kar narašča, saj je pogosto tak način nabave publikacij edina možnost, ker sicerniso naprodaj. Prezreti pa tudi ne smemo učinka, ki ga dosežemo s širjenjem slovenskeznanosti v svet, kar daje zamenjavi dodatno vrednost.Ob koncu leta je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 82držav sveta s 1.425 naslovniki (139 v Sloveniji in 1.286 v inozemstvu).Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov odleta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima BibliotekaSAZU na računalniških datotekah in listkovnih kartotekah.RECENZIJEAkademijske publikacije pošiljamo v oceno 47 naslovnikom, večinoma v inozemstvo(36). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskani izvod tehtnih objavljenihocen, ki jih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam.RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOVRazpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdalav sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami, in informacijske biltene BibliotekeSAZU:Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pritiskanju in razpošiljanju omejili na minimum. Javnosti pa smo vseeno omogočilivpogled v naše delo in biltene, saj imamo elektronsko inačico na domači straniSAZU.Publikacije:v zamenjavo – tujina 4.250v zamenjavo – Slovenija 468v dar 4.162v prodajo 139Skupaj 9.019268

Informacijski bilteni:v dar 394Skupaj 394Vsega skupaj: 9.412IZPOSOJANJEKnjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Žal pa jebilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 2007 izposojanje precejoteženo, saj je sicer manj iskani knjižnični fond, ki smo ga že leta 2002 preseliliin uredili v skladiščnih prostorih v Planini, za izposojo potrebno hodit tja iskatin vračat. Veliko težav so imele tudi knjižnice inštitutov ZRC SAZU, saj so zaradiadaptacij njihovih prostorov morali gradivo večkrat prestavljati ali pa sploh ni bilodostopno.V čitalnici z osmimi sedeži so bralcem po prostem pristopu na voljo novejšeštevilke približno 500 revij. Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje.Ogledajo pa si lahko tudi knjižne oglase založb in razne prospekte.Ker ima čitalnica osebni računalnik, od leta 2002 registriran kot e-točka, lahkouporabniki tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC) inpo internetu. S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujihbaz podatkov, dosegljivih prek interneta.Nadaljevali smo s pripravljalnimi deli za prehod na avtomatizirano izposojo,zato smo z lokacijskimi podatki dopolnjevali zapise. V projektu sodeluje večji delkolektiva, saj smo vsi zainteresirani, da se delo v največji možni meri posodobi inda pride čim več našega bogatega knjižnega fonda do uporabnikov, saj je vednoveč takih, ki so bolj vajeni iskanja po vzajemni bazi, kjer lahko od doma ali zdelovnega mesta dobijo podatke o iskanem gradivu, kot pa iskanja po klasičnihknjižničnih katalogih v različnih krajih doma in po svetu.Število uporabnikov (okrog 5.000) se je v zadnjih letih nekako ustalilo in sebistveno ne spreminja, manjši padec od okrog 10.000 na okrog 9.000 pa smo zaznalipri številu obiskov.Biblioteka je iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2007 izposojala 5.042uporabnikom (4.902 posameznikom in 140 kolektivnim članom). Ti so Bibliotekoobiskali 8.704-krat (4.292-krat za izposojo v čitalnici, 4.412-krat za izposojo nadom).Število izposojenih zvezkov v preteklem letu:v čitalnici 19.122na dom 6.069inštitutskim bibliotekam 9.437medbibliotečno v Slovenijo 355medbibliotečno v inozemstvo 25Skupaj 35.008269

Skupno število izposojenih zvezkov je že nekaj let skoraj enako.Pri izposoji moramo posebej omeniti tudi podatke o iskanju po elektronskihvirih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevierjevem konzorciju Science-Direct. Tu so si lahko uporabniki sami poiskali veliko aktualnega gradiva, saj sojim bile revije elektronsko dostopne in si zato ni bilo potrebno izposojati tiskanegagradiva.Članstvo v konzorciju se je že v letu 2005 izkazalo za zelo koristno in zelouporabljano. V letu 2007 je bilo opravljenih 1.409 iskanj (leto prej pa 1.344), poslanih2.164 zahtevkov za dokumente s polnim besedilom (v letu 2006 pa 1.730) inkar 12.214 zahtevkov za vse strani (leto prej pa 9.485, kar pomeni povečanje za četrtino).Ti podatki lahko razložijo tudi malenkosten padec pri obiskih za izposojo.Predvidevamo sicer, da bi bil konzorcij za raziskovalce ZRC SAZU še bolj obiskan,če bi vključeval več humanističnih revij.INFORMACIJEBiblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovneinformacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čimpopolneje.Poleg tiskanih informacijskih biltenov: Biblioteka. Kratko poročilo o delu vletu 2006, Mesečni seznam novosti 2007, Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU2007 in Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Februar2007 je tudi v letu 2007 Biblioteka pripravila bibliografijo Publikacije Slovenskeakademije znanosti in umetnosti v letu 2006 (z dodatkom za leti 2004 in 2005) zaLetopis SAZU.ČOPOVA DIPLOMA 2007Za izjemno strokovno delo na področju domoznanstva, bibliografije in zaprispevek pri ohranjanju dragocenih knjižnic pri zamejskih Korošcih je na posvetovanjuZveze bibliotekarskih društev Slovenije (Bled 2007) višji bibliotekar DragoSamec, profesor slovenskega in srbohrvaškega jezika, prejel najvišje strokovnopriznanje – Čopovo diplomo.Iz utemeljitve ob podelitvi: »Kot bibliotekar informator je s svojo skromnostjo,širokim znanjem in poznavanjem humanistične stroke zelo cenjen med raziskovalciin akademiki, s katerimi vzorno sodeluje. Njegovo izjemno uspešno deloje vidno na področju domoznanstva, zbiranja informacij – velikokrat kar na terenu,urejanju posameznih knjižnic v zamejstvu in doma ter objavljanju temeljitihin obsežnih bibliografij. Recenziral je več znanstvenih monografij ter aktivnosodeloval na vrsti konferenc in simpozijev, tudi v tujini. Je avtor več razstav oslovenskih znanstvenikih in domoznanskih razstav na Dolenjskem ter v Posavju.Vrsto let skrbi za ustrezno obdelavo in hranjenje starejšega knjižničnega gradiva.V zamejstvu s svojim svetovalnim delom pomaga ohranjati knjižnice, hkrati pa270

objavlja članke o znanih zamejskih Korošcih ter njihove osebne bibliografije. Medposebne dosežke se uvršča njegovo pionirsko delo na področju zbiranja manj znanegagradiva na terenu, predvsem v zamejstvu.«DIGITALIZACIJA SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SBL)V letu 2007 je Biblioteka SAZU v sodelovanju z ZRC SAZU pričela s pripravona elektronsko izdajo Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991). Namenelektronske izdaje je, da zapolni vrzel zavoljo nedosegljivosti izvirne izdajeSlovenskega biografskega leksikona. S spletnim dostopom do SBL nameravamouporabniku omogočiti iskanje po celotnem besedilu kakor tudi zahtevno iskanjepo določenih parametrih. Digitalizacija SBL obsega več faz: pretvorbo iz tiskanegamedija v elektronsko obliko, pretvorbo iz grafičnega formata v osnovno besedilnoobliko s pomočjo postopka optičnega prepoznavanja znakov (OCR), pretvorbo izosnovnega besedila v zapis XML, označevanje besedila s strukturnimi oznakamipo priporočilih TEI, pretvorbo iz shranjevalnega formata XML v format za prikazna zaslonu HTML ter implementacijo poizvedovalnega sistema, ki bo uporabnikuomogočil dostop do iskanih informacij prek uporabniškega vmesnika. Nekaterepostopke je mogoče izvesti avtomatsko s pomočjo ustreznega programja, pridrugih pa je potrebna večja ali manjša mera človeškega dela, bodisi v smislu pripravepotrebnih leksikalnih virov v podporo izvajanju avtomatskih postopkov aliv obliki ročne redakcije samega besedila in strukturnih oznak. V letu 2007 smoizvedli skeniranje celotnega Slovenskega biografskega leksikona ter pretvorbo izgrafičnega v besedilni format s postopkom optičnega prepoznavanja znakov (spomočjo zunanjih izvajalcev). Pričela se je priprava leksikalnih virov, potrebnihza avtomatsko obdelavo besedila, in sicer seznama krajevnih imen ter pripravaosebnega kazala v ustreznem formatu za nadaljnjo strojno obdelavo. Hkrati smopričeli z ročno redakcijo besedila v obliko, primerno za učinkovito pretvorbo vformat XML.OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKOBiblioteka SAZU že od leta 2003 z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZUsestavlja Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH), kiga je v letu 2006 ponovno potrdila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije (JARDRS).Naloge in dela v okviru OSICH so na podlagi javnega razpisa iz leta 2006 zaobdobje 2006–2008 opredeljene tako:sodelovanje pri optimiranju metodoloških osnov vodenja bibliografij raziskovalcev;spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcevpo veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemuCOBISS.SI;271

organiziranje arbitraže v primeru vsebinsko spornih tipologij (v sodelovanjuz znanstvenoraziskovalnimi sveti ved);redigiranje bibliografskih zapisov s spremembo tipologije v primeru nepravilnihrazvrstitev bibliografskih enot;sodelovanje pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za sistemCOBISS.SI.Podrobno poročilo o opravljenih delih in nalogah v okviru OSICH v letu2007 za projektno obdobje 2006–2008:Mojca Mlinar Strgar je v letu 2007 kontinuirano spremljala in nadziralaustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev na področju humanistikepo veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI. V primeru nepravilnih razvrstitev bibliografskih enot je zapis redigirala s spremembotipologije. Ustrezno oblikovane zapise je nato potrdila oz. verificirala. Vsodelovanju z IZUM-om je probleme, ki so se pojavili pri vrednotenju bibliografskihkazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji JARDRS in so imeli svojvzrok v napačnem ali nepopolnem bibliografskem zapisu v bazi COBISS.SI, reševalasproti. V letu 2007 je v obdobju od 01. 01. 2007 do 31. 12. 2007 pregledala inpotrdila 4.511 bibliografskih zapisov in presegla zahtevano realizacijo.Jeseni 2006 smo zastavili delo pri razvoju enotnega splošnega kontroliranegaslovarja za sistem COBISS.SI. Simona Frankl, koordinatorica dela pri Splošnemgeslovniku SGC.SI za OSICH, se je v ta namen v času od 26. 09. 2006 do 13. 10.2006 udeležila štirih seminarjev, namenjenih koordinatorjem pri razvoju SGCin po opravljenem izobraževanju pričela s prvimi pregledi kontrolnega seznamaredigiranih zapisov SGC. V letu 2007 je prispevala 1.101 nov zapis, 79 pa jih jeredigirala. OSICH je pri pripravi Splošnega geslovnika SGC.SI presegel zahtevanorealizacijo.MUZEJSKA ZBIRKA SAZUV izmenjavo za razstavo japonskih lesorezov iz zapuščine Ivana Jagra, ki jihhrani SAZU, smo v letu 2007 iz Kabineta grafike Hrvaške akademije znanostiin umetnosti dobili razstavo Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja. Postavili smo jov Galeriji Cankarjevega doma, odprta je bila od 23. januarja do 18. marca 2007.Avtorica razstave je bila Margarita Sveštarov Šimat, ki je ob otvoritvi v Ljubljaniizpeljala tudi vodstvo po razstavi.V letu 2007 smo pridobili 143 grafik najvidnejših slovenskih avtorjev drugepolovice 20. stoletja. Del tega fonda je bil od 18. aprila do 31. maja 2006 razstavljenv Skopju na razstavi Riznicata na slovenečkata grafika 1955–2005. S temi grafičnimilisti je SAZU pomembno obogatila svoj fond umetniških predmetov.ROKOPISINadaljevali smo z digitalizacijo rokopisne zbirke.272

Ob zaključku velikega projekta in izidu zadnjega, 6. zvezka latinsko-slovenskegaslovarja Frana Wiesthalerja smo 19. novembra 2007 v rokopisno zbirko prevzelislovar v kartotečni obliki.V letu 2007 smo v hrambo dobili tudi kopije praških dokumentov JurijaVege.BIBLIOGRAFIJEKreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COBISS.SI sta se tudi vletu 2007 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo si jih pridobili v preteklihletih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS.SI vnašali tudi bibliografijenekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU.Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članovSAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je Biblioteka SAZU samo v letu 2007 prispevalav bazo COBIB.SI: kreiranih je bilo 4.050, prevzetih 974, redigiranih pa še 2.773zapisov. Vsi ti zapisi (skupno 7.797) so bili izpolnjeni v skladu z normativi, ki jihpredpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila.Ker je v sistemu COBISS.SI ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnostSAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 2007 poglavje z naslovomPublikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2007 (z dodatkom zaleto 2006) močno skrajšano.BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZUMarija FabjančičBiblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2006. – Ljubljana, Biblioteka SAZU. 2007,18 f. 30 cm.Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 2006). – Letopis SAZU, 57(2006), 2007,198–207.Mesečni seznam novosti. 2007 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnostiin knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU,2007. 11 zv. (XXVII + 169 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica)Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU. 2007. Biblioteka SAZU, 2007. II + 17 str.30 cm. (Odgovorna urednica)Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Februar 2006. BibliotekaSAZU, 2007. 48 f. 21 x 30 cm. (Odgovorna urednica)Dušan KomanAnabelle Križnar: Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem.– Umetnostna kronika, 2007, št. 14, str. 25-26. (Ocena)Gothic Mediterranean : virtualni muzej sredozemske gotske arhitekture = A VirtualMuseum of Mediterranean Gothic architecture. – Ljubljana, Mednarodni in-273

štitut za turizem. 2007, 24 str. + 1 zganj. zvd. Ilustr. 20 cm. (Soavtor RobertPeskar)Margita Sveštarov Šimat: Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja = Print art in Italy of the16th and 17th century : [iz zbirke Kabineta grafike Hrvaške akademije znanostiin umetnosti Zagreb: Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, 23. januar–18.marec 2007]. – Ljubljana, Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. 2007.26 str. Ilustr. 28 cm. (Prevajalec in urednik)Breda PajsarŽirovska bibliografija prof. dr. Marije Stanonik. – V: Naglič, Miha (ur.), Stanonik,Marija: Žiri na meji. Ljubljana, 2007, str. 143-147.Drago SamecKo je bila železniška postaja v Grosupljem še mlada. – Grosupeljski odmevi, 33,2007, št. 11, str. 54-55. Ilustr.Konjeniški klub Grosuplje je svojo 50-letnico delovanja zaznamoval tudi s knjigo. –Grosupeljski odmevi, 33, 2007, št. 12, str. 56. Ilustr.Šmarska bibliografija. – V: Müller, Jakob (ur.): Šmarska knjiga. Šmarje - Sap, 2007,str. 535-586.V bibliografijo vpeto delo dr. Frančiška Lampeta. – V: Tominšek Perovšek, Mateja:Frančišek Lampe. Ljubljana, 2007, str. 205-302.Hugo Uhliř in njegova Umetniška propaganda. – Razborski večer, 10. II. 2007. Razbornad Loko pri Zidanem Mostu. (Razstava in predstavitev)Bibliofil Rudolf Maister. – Simpozij Rudolf Maister-Vojanov včeraj, danes, vedno,29. III. 2007. Kamnik, grad Zaprice. (Referat)Mons. Ivan Trinko : (1863–1954) : spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami.Čedad, Kulturno društvo Ivan Trinko, 2006. – Tiskovna konferenca,SAZU, 13. IV. 2007. (Razstava in predstavitev zapuščine Ivana Trinka)Nena ŠkerljMisli, čuti in sodobna umetnost : 52. beneški bienale. – Umetnostna kronika, 2007,št. 14, str. 33-34.Helena VerbincPublikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2006 (z dodatkom zaleti 2004 in 2005). – Letopis SAZU, 57(2006), 2007, 211-217.Petra Vide OgrinTowards a digital edition of the Slovenian biographical lexicon. – V: Digital informationand heritage / 1. međunarodna znanstvena konferencija »The Futureof Information Sciences: INFuture2007 – Digital Information and Heritage«,274

Zagreb, 7.–9. studenoga 2007. Zagreb, 2007, str. 115-124. (Soavtor Tomaž Erjavec)Ana ZadnikarMesečni seznam novosti. 2007 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnostiin knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU,2007. 11 zv. (XXVII + 169 str.) 30 cm. (Urednica)OSEBJE, IZOBRAŽEVANJE IN OPREMLJENOSTV letu 2007 je višji bibliotekar Drago Samec prejel Čopovo diplomo, najvišjestrokovno priznanje za zgledno opravljeno delo na svojem ožjem delovnem področju– izposoji in zbiranju in posredovanju informacij.Z znanjem, pridobljenim s stalnim izobraževanjem na tečajih, posvetovanjih,na ogledih domačih in tujih knjižnih sejmov in razstav, kakor tudi s spremljanjemliterature ter s prizadevnostjo celotnega kolektiva smo svoje delo zelo dobro opravili,kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali, kopiraliin redigirali v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI.V letu 2007 smo dobili precej nove računalniške opreme: 6 osebnih računalnikov,7 monitorjev, 3 laserske tiskalnike, termični tiskalnik črtne kode, skener,zunanji disk. Pri delu z razpošiljanjem publikacij smo prešli na nov program EVA.Sodobna računalniška oprema nam je kljub pogostim težavam s komunikacijamivendarle omogočila tudi boljše delo, s katerim smo se primerno oddolžili vodstvuSAZU, ki je bilo financer naložb.Težave zaradi prostorske stiske za skladiščenje moramo spet poudariti, saj jihdodatni skladiščni prostor, ki smo ga v letu 2007 sicer pridobili, še vedno ni rešil.Zato bomo še naprej intenzivno iskali dodatne skladiščne prostore. S tem bi prizadevnikolektiv, ki že več let dokazuje, da je usposobljen za najbolj zahtevna dela, skaterimi daje dober zgled stanovskim kolegom, lahko bolje izkoristil čas.Vodi nas misel, da smo kot knjižnica dolžni čuvati in ohranjati našo kulturnodediščino še za prihodnje rodove, z zamenjavo publikacij SAZU in ZRC SAZU paširiti slovensko znanost po svetu.275

IVPUBLIKACIJE SAZU

PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZALETO 2007 (z dodatkom za leto 2006)SPLOŠNE PUBLIKACIJE1.Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 57. knjiga. 2006 = Yearbookof the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 57/2006. (Glavni inodgovorni urednik Matija Gogala .) Ljubljana 2007. 263 str. Ilustr. 22 cm.ISSN 0374-03152.Slovene poets and writers of the Slovene Academy. Edited by Drago Jančarand Kajetan Kovič . (Introduction Kajetan Kovič; bio-bibliographic sketches ofauthors Helga Glušič.) Slovene Academy of Sciences and Arts. Ljubljana 2007. 469str. Fotogr. 25 cm. – (Anniversary anthology / Slovene Academy of Sciences andArts ; vol. 2)ISBN 978-961-6242-75-2PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE3.Anton Trstenjak 1906–1996. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnicirojstva in 10-letnici smrti. Ljubljana 2007. 248 str. Fotogr. 23 cm. - (Razprave/ Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbenevede ; 21)ISBN 978-961-6242-73-84.Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918–1941 : zbornik prispevkovna simpoziju 7. in 8. decembra 2006. Uredila Jože Pirjevec in Janko Pleterski .Ljubljana 2007. 366 str. 24 cm. – (Razprave / Slovenska akademija znanosti inumetnosti, Razred za zgodovinske in družbene ; 23)ISBN 978-961-6242-79-0279

5.Arheološki vestnik 58: 2007. (Glavna urednica Marjeta Šašel Kos. Izvršnaurednika Primož Pavlin, Andreja Dolenc Vičič. Uredniški odbor Dragan Božič …et al.) Ljubljana 2007. 470 str. Ilustr. 29 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)ISSN 0570-89666.Gorzanis, Giacomo: Il primo libro di napolitane che si cantano et sonano inleuto (1570). Il secondo libro delle napolitane a tre voci (1571) (Uredila AlenkaBagarič.) [predgovor, foreword Metoda Kokole, Dinko Fabris : prevod, translationSuzana Ograjenšek ; prevod pesemskih besedil, translation of the poetic textsAlenka Klemenc.] Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološkiinštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 2007. 2 partituri(LXIII, 80 str.) 29 cm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 51) (SozaložnikZRC SAZU)ISMN M-709004-22-5 (ZRC SAZU)7.Dusík, František Josef Benedikt: Simphonia grande in G (Edited by MatjažBarbo, prevod Suzana Ograjenšek.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti;Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanostiin umetnosti. Ljubljana 2007. 1 partitura (XXIX, 69 str.) 29 cm. -(Monumentaartis musicae Sloveniae ; 52) (Sozaložnik ZRC SAZU)ISMN M-709004-23-2 (ZRC SAZU)PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE8.Razprave XX. (Uredil Jože Toporišič .) Ljubljana 2007. 357 str. 24 cm.ISSN 0560-29209.Traditiones 36/1. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnegainštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik.Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič … et al.) Ljubljana 2007. 264 str. Ilustr.24 cm.ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU)10.Traditiones 36/2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnegainštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik.280

Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič … et al.) Ljubljana 2007. 259 str. Ilustr.24 cm.ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU)11.Slovenski pravopis. Uredniški odbor Jože Toporišič … (et al.) (Stvarno kazaloJanko Moder … et al.) Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnicenter SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. ZaložbaZRC, ZRC SAZU, I Pravila, II Slovar. Ljubljana 2007. XV, 1805 str. 24 cmISBN 978-961-6568-89-012.Bezlaj, France : Etimološki slovar slovenskega jezika. Knj. 5: Kazala. (IzdelalaMarko Snoj in Simona Klemenčič.) Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnost(in) Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,Etimološko - onomastična sekcija. Založila Založba ZRC, Ljubljana 2007. 769str. 25 cm.ISBN 978-961-254-016-6 (zv. 5)13.Krašovec, Jože : Svetopisemska lastna imena: fonetika, etimologija, prevajanjein transliteriranje = Biblical proper names: phonetics, etymology, translation andtransliteration. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološkein literarne vede; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC. Ljubljana2007. 263 str. 24 cmISBN 978-961-6242-82-0 ; 978-961-254-041-8PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE14.Razprave XLVIII-1. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič .) Ljubljana2007. 278 str. Ilustr. 24 cm.ISSN 0352-509015.Razprave XLVIII-2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič .) Ljubljana2007. 344 str. Ilustr. 24 cm.ISSN 0352-5090281

16.Acta carsologica 36/1. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc .) Ljubljana2007. 243 str. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)ISSN 0583-605017.Acta carsologica 36/2. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc .) Ljubljana2007. Str. 185-347. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)ISSN 0583-605018.Acta carsologica 36/3. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc .) Ljubljana2007. Str. 353-528 + CD. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)ISSN 0583-6050IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala19.Krašovec, Jože & Merše, Majda & Rothe, Hans (uredniki):Matthäus-Evangelium (1555) ; Paulus, Römerbrief (1560) ; Paulus-Briefe (1561,1567) ; Psalter (1566) ; Neues Testament (1581-1582.) (übersetzt von Primož Trubar.)(Jesus Sirach (1575) ; Pentateuch (1578) ; Proverbia (1580) (übersetzt von JurajDalmatin.) Kommentare. Paderborn – München – Wien - Zürich : F.Schöningh, 2006. 397 str. 35 cm. - (Biblia Slavica, Ser. 4, Südslavische Bibeln ; Bd.3,2: Kommentare)ISBN 978-3-506-75714-220.Gabrovec, Stane : Stična. 2/1, Gomile starejše železne dobe = Grabhügel ausder älteren Eisenzeit: katalog (s sodelovanjem Ane Kruh, Ide Murgelj in Bibe Teržan.)[prevod Britta Greier Greiner, Marija Javor Briški, Ana Kruh; risbe Ida Murgelj;fotografije Rudolf Berce ... et al.] Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2006.- 488 str., 4 zganj. pril. Ilustr. 34 cm. - (Katalogi in monografije ; 37)ISBN 978-961-6169-51-621.XIXth Congress of IOSOT, International Organization for the Study of theOld Testament, Ljubljana, 15th-20th July 2007 / [edited by Jože Krašovec .] - Ljubljana:Faculty of Theology: IOSOT, Organizing Commitee, 2007. 205 str. 24 cmISBN 978-961-90507-4-3 (Faculty of Theology)282

22.Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem / [zbralein uredile Alenka Šelih ... [et al.]; uvod in predgovor Alenka Šelih; spremna študijaMarta Verginella.] - 1. izd. - Ljubljana : Tuma ; SAZU, 2007. - 598 str. Ilustr. 25 cm.- (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinskein družbene vede ; 22)ISBN 978-961-6682-01-5 (Tuma)23.Simoniti, Primož : Med humanisti in starimi knjigami: prispevki k slovenskikulturni zgodovini. V Ljubljani: Slovenska matica, 2007. 386 str. Ilustr. 24 cm.(Razprave in eseji / Slovenska matica ; 59)ISBN 978-961-213-162-324.Maček, Jože : Na zemlji domači: kratka zgodovina slovenskega kmečkega stanu.Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba, 2007. 303 str.Ilustr. 22 cm.ISBN 978-961-218-694-425.Bedina, Katarina: Povprečen nisem hotel biti: korespondenca med akademikomaDragotinom Cvetkom in Petrom Konjovićem (1949–1968) (Uredila inpojasnila Katarina Bedina; prevod povzetka Vladimir Pogačnik.) Znanstvenoraziskovalniinštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 2007. 387 str. Ilustr. (RazpraveFilozofske fakultete)ISBN 978-961-6648-04-226.Arhivistika, zgodovina, pravo: Vilfanov spominski zbornik = Archivkunde,Geschichte, Recht: Gedenkschrift für Sergij Vilfan = Archives, history, law:Vilfan's memorial volume / [Tatjana Šenk (glavna urednica).] - Ljubljana : Zgodovinskiarhiv, 2007. - 368 str. Ilustr. 24 cm.ISBN 978-961-6247-21-427.Pravotvornost v evropski zgodovini - Sergij Vilfan , arhivist in pravni zgodovinar= Formation of law in European history - Sergij Vilfan, archivist and legalhistorian (Uredila Marko Kambič in Katja Škrubej.) Ljubljana : Slovenska akademijaznanosti in umetnosti; Zgodovinski arhiv Ljubljana; Univerza v Ljubljani,Pravna fakulteta 2007. 67 f. 30cm283

28.Miklošič, Franc & Ismajli, Rexhep & Snoj, Marko & Gashi, Skënder: Gjurmimeshqiptare = Albanische Forschungen. Akademia e Shkencave dhe e Artevee Kosovës; Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Prishtinë, Ljubljana 2007.504 str. 25 cm. – (Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred zafilološke in literarne vede ; 63) ; (Botime të veçanta / Akademia e Shkecave dhe eArteve e Kosovës ; 81 / Seksioni i gjuhësisë dhe i letërsisë ; lib. 36)ISBN 978-9951-413-56-529.Zadravec, Franc : Miško Kranjec 1908-1983: monografija. Ljubljana: Prešernovadružba, 2007. 188 str. Ilustr. 24 cm .ISBN 978-961-6512-75-630.Mrzel, Ludvik: Zbrano delo: druga knjiga: članki, eseji, polemike / knjižneocene; gledališke kritike, pisma. (Uredil in opombe napisal Dušan Moravec .) Maribor:Litera 2006-2007. 637 str. 21 cm.- (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev)ISBN 978-961-6604-16-1 (knj. 2)31.Lebič, Lojze : Invokacija: za klarinet in klavir = Invocatio: for clarinet andpiano: (á Primož Ramovš ) (Besedilo Jelena Lebič.) (Notografija Andrej Lenarčič,ml.) Samozal. Ljubljana 2007. (16) str. 36 x 26 cm.ISMN M-709012-12-132.Nova cerkev v Dravljah: učlovečena arhitektura: arhitekt Marko Mušič. (Besediloin komentarji Jure Mikuž; risbe Marko Mušič; fotografije Janez Kališnik,Milan Pajk ter Marjan Smrke.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,2007. 37 str. Ilustr. 20 cm.ISBN 978-961-6242-76-933.The new church in Dravlje: humanised architecture: architect Marko Mušič.(Text and commentary Jure Mikuž; translation Klementina Jurančič Petek;drawings Marko Mušič; photographs Janez Kališnik, Milan Pajk and Marjan Smrke.)Ljubljana: The Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2007. 37 str. Ilustr.20 cm.ISBN 978-961-6242-77-6284

34.Die neue Kirche in Dravlje: menschengemäße Architektur:Architekt Marko Mušič. (Text und Kommentare Jure Mikuž; Übersetzung VesnaKondrič Horvat; Zeichnungen Marko Mušič; Fotos Janez Kališnik, Milan Pajkund Marjan Smrke.) Ljubljana: Slowenische Akademie der Wissenschaften undKünste, 2007. 37 str. Ilustr. 20 cm.ISBN 978-961-6242-78-335.Udovič, Jože : Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana : Knjižna zadruga, 2007. 127str. 11 cm.ISBN 961-6140-46-136.Zlobec, Ciril : Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana : Knjižna zadruga, 2007. 127str. 11 cm.ISBN 961-6140-45-4285

VSUMMARY

SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2007During the year the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) was carryingout its activities in the customary manner. In 2007 three assembly meetings wereheld: in February the financial Assembly, in June the electoral one and by the end ofJune the festive one when the new members received their membership certificates.The Presidency held four sessions; the Executive Board, running operational mattersof the Academy, met, in principle, every Monday, the exception being the summerrecess.The focal event of the first semester was the election of new members. On the1 st of June, during the Assembly meeting, we elected eight new full members, sevenassociate members and twelve corresponding members. Among the new associatemembers we also have two Slovenians, who are permanently living and workingabroad. Already during the candidacy procedure the question arose whether it isreasonable to have age limits; these are determined by law and by our bylaws forcertain executive functions, but indirectly they also regard new candidates. Soon weshall have to take a stand concerning the suitability of the age limit of seventy-fiveyears of age, not only in view of the ever longer active life, but also because it reducesthe choice of possible candidates for conducting the activities of the Academy andits sections.Already at the beginning of the year, at the initiative of the Section of Mathematical,Physical, Chemical and Technical Sciences, we participated actively inthe debate referring to the evaluation methodology of scientific and research activityand submitted a proposal to the Slovenian Research Agency indicating that thecurrent system - based on quite formal evaluation which takes into account mainlythe quantity of output - should be enhanced by placing greater emphasis on theevaluation of substance. This, in practice, would imply greater autonomy for thescientific and research councils for different sciences, allowing them to set theirown criteria and their own evaluation system. It appears that the Agency took inconsideration, to a great extent, our proposals regarding the new methodology.We were also actively involved in the debate concerning the Law on HigherEducation and R&D Activities. The rather unusual manner in which the publicdebate was being run provoked and activated the concerned public. As opposed tothe majority of other institutions, in July, we sent the competent minister concreteobservations, with an invitation to undertake a comparative analysis of universitysystems throughout the world and to give a clear evaluation of financial consequencesof the envisaged changes. In our observations we insist on the autonomyof higher educational institutions, both in the drafting of study programs, as well289

as in the area of administration and employment. Yet, we should not overlook theadvantages as well as pitfalls that a very new system of public-private partnershipoffers.The Executive Board, participating in a topical debate concerning Slovene-Italian relations, issued a special statement with which it expressed its concernrelating to the position taken by the Italian political circles on Memorial Day forFoibe Victims; it also drew the attention to the disproportionate destruction ofthe natural environment and produced kilowatts of electric energy in case of constructionof a wind power plant at Volovja reber. Two sections, of Medical Sciencesand of Arts, prepared a statement concerning the possible detrimental effects ofconstructing a mega amusement park in the Gorica area.After more than a year the debate with prof. Han Steenwijk, from the PadovaUniversity, has been brought to a close. His intention was to include the Resianlanguage, as an independent language, into the ISO language code. On the basis ofthe polemics, involving mainly the Section of Philological and Literary Sciences,prof. Steenwijk abandoned this objective.Also our numerous committees, councils and the Cabinet of academicianFrance Bernik were quite active. The Commission on Slovenian in Public use,attached to the Committee for the Slovenian Language, organized a resoundingone-day meeting concerning the status, difficulties, perplexities and treasures ofour language today and tomorrow, here and abroad. Many SASA members, otherSlovenian language scholars and participants who appreciate this language enrichedthe program of this meeting with their lectures thus contributing to thediscussion concerning the National Language Policy Program. We published abook of proceedings, comprising all the discussions. The Committee for EthnicMinorities Studies organized a two-day scientific symposium on the topic of PannonianSpace and Peoples Between Two Tri-Border Areas, the discussion coveredthe topics of co-existence and interculturalism in the Pannonian area and as suchit is a welcome part of the intercultural dialogue representing one of the values ofthe European Union. The Council for Energetics discussed the national projectconcerning the comprehensive use of renewable sources of energy in Slovenia,which are not negligible in view of the growing concern for a clean environment.The SASA Library acquired approximately 7,700 units of library material,so that now the entire book fund totals 513,000 units. What’s more, we also tookover the legacy of late dr. Stanislav Hafner , a Slovenian from Carinthia and correspondingmember of SASA, who left us a library collection of approximately 5000books, mainly scientific publications. During a low-key ceremony the son of thedeceased, dr. Gerhard Hafner, formally handed over the books to the Academy.The publication of Fran Wiesthaler’s exceptional manuscript of the Latin-SlovenianDictionary, which was 110 years in the making and is stored in the SASALibrary, has been completed with the sixth and final volume in November 2007.290

Much effort was invested in the preparation of Academy’s collection of Slovenepost-war graphic art and in the acquisition of some additional works of art. Withinthe framework of the Janez Vajkard Valvasor Foundation we are continuing thework for the publication of the collection Iconotheca Valvasoriana. Moreover, theFoundation gave financial support to the publication of an interesting book »Valvasorand Astronomy«. The Dr. Bruno Breschi Foundation has undertaken the draftingof shorter texts by Primož Trubar and Tomaž Hren, accompanied by commentariesin two languages. This is an important work for the Slovene literary history.As in the previous years the Printing Committee adopted a set of criteria forthe distribution of budgetary funds earmarked for the issuing of periodical publicationsand monographs. We published the editions under the title »Treatisesof Sections II and IV« plus seven other works; we also co-financed at least threebooks together with SASA SRC and fifteen other publications. Among the booksmention should be made at least of the book Slovenian Poets and Writers Academicianspublished in English. We also published the collection of facsimile ofthe Holy Scriptures, under the title Biblia Slavica, representing the oldest Slovenetranslations of the Holy Scriptures. A German publisher, F. Schöningh issued thecollection, but academician Jože Krašovec headed the multi-annual project fromthe initial idea to the publication.In this year also the Academy’s website was completed and up-dated.Throughout the year 2007 the Academy’s members participated in the workof the SRC Scientific Council and the Management Board, thus fulfilling thefounder’s rights and obligations related to the scientific policy, personnel andmanagement policy. In the budget of the Republic of Slovenia we ensured fundsfor the continuation of the program »Natural and Cultural Heritage of the SlovenianNation« and investment funds too.Furthermore, we were actively involved in the successful financial recovery ofthe Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, fully aware that this is an institutionthat fosters and safeguards the identity of the nation at the linguistic level.We are also involved in resolving the financial problems of the Jovan Hadži Instituteof Biology, which faced the problem of survival. This struggle for the mere financialsurvival is linked to the fact that the SASA SRC institutes represent a supreme networkof expert researchers who are working on the natural and cultural heritage ofthe Slovenian nation, however their research cannot be covered by commercial contracts.Namely, the research is not attractive for the market, but it is essential. That isthe reason that the state should be more generous in supporting these endeavors.In the sector of international cooperation, at the end of 2007, the Slovenian ResearchAgency became a member, in addition to SASA and the Slovenian ScienceFoundation, of the European Science Foundation (ESF). Via this Agency and its financialbacking it will become possible for Slovenia to be involved more actively inEuropean research projects. The admission of the new member was followed by the291

visit of dr. John Marks, ESF Chief Executive, to Slovenia, when he met the leadershipsof all three institutions. After the visit of academician Branko Stanovnik to the RoyalSociety of Edinburgh we established mutual cooperation within the framework ofthe 7 th research program, the coordinator of which is the said institution in Scotland.At present the SRC Karst Research Institute and the Forestry Institute of Slovenia areparticipating in the program with their respective projects. In December, togetherwith the Croatian Academy of Sciences and Arts we organized a two-day symposiumconcerning the Paris Peace Conference and the Peace Treaty with Italy, theprimary objective being to confirm and reassert the validity of the said treaties.We also expressed our support for the position of EASAC concerning bioterrorism,ethics in the area of research and the threat posed by the ever-greaterantibacterial resistance of infectious diseases. We signed an agreement of cooperationwith the Romanian Academy and renewed the agreement with the BulgarianAcademy of Sciences, while the letter of intent with the Royal Netherlands Academyof Arts and Sciences is still waiting to be signed. Within the framework of inter-academycooperation thirty foreign scholars visited Slovenia and nine Slovenescholars went abroad. On the basis of our mutual agreement the Croatian Academyof Sciences and Arts reciprocated with an exhibition, organized at the venueof Cankarjev dom, offering a review of graphic art in the 16 th and 17 th centuries.We were also active in the work of the International Human Rights Networkof the Academies and Scholarly Societies, which responds to violations of the humanrights of scientists.The year 2007 was rich in awards and signs of recognition: academician JanezMatičič was the recipient of the Prešeren Award, academician Janez Orešnik wasthe recipient of the Zois Award for Lifetime Achievements for his work in linguistics;academician Ivan Bratko received the Zois Award for the topmost achievementsin science and research; associate member Jože Pirjevec has been appointedAmbassador of RS for Science; academician Branko Stanovnik received a prize,awarded by the Lomonosov University in Moscow, in memory of A.N. Kost. Therecipient of the highest French decoration i.e. the Knight of the Legion of Honorwas Boris Pahor , the doyen among Slovene writers and our corresponding member.Also prof. Sergio Tavano , our corresponding member in Italy, was conferreda high Italian decoration the Commendatore.The report will conclude with the mention of our members who passed away inthe course of the year. These are: full members Ljubo Golič and Andrej O. Župančičand corresponding members Donald Michie , Zoran Konstantinović , LeopoldKretzenbacher , Anne McLaren , Milan Maceljski , Marton Pesci and Slavko Mihalić .At the end of the year the Academy had 77 full members, 27 associate membersand 83 corresponding members.292Boštjan Žekš

THE PRESIDENCYPresident:Vice-Presidents:Secretary-General:SECTION ONESecretary:Boštjan ŽekšAlenka ŠelihJože TronteljMatija GogalaHistorical and Social SciencesRajko BratožSECTION TWOPhilological and Literary SciencesSecretaries: Matjaž Kmecl , until July 1, 2007Primož Simoniti , since July 1, 2007SECTION THREESecretary:SECTION FOURSecretary:SECTION FIVESecretary:SECTION SIXSecretary:Mathematical, Physical, Chemical and Technical SciencesPeter FajfarNatural SciencesIvan KreftArtsAndrej JemecMedical SciencesJanez SketeljMembers of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA:Jože Maček ,Tone Pavček ,Saša Svetina .Branko Stanovnik , Head of Department for International Relations and ScientificCoordination, is also invited to the Presidency meetings.293

MEMBERSOF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTSSECTION ONEFull MembersHistorical and Social SciencesBratož, Rajko , D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History,Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995,Full Member since June 7, 2001.Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-15.Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail:rajko.bratoz@guest.arnes.si.Gabrovec, Stane , D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the ArchaeologicalDepartment of the National Museum in Ljubljana, retired. AssociateMember since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.Home: SI-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16.Hribar, Valentin , D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor ofPhenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University ofLjubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member sinceJune 7, 2001.Home: SI-1292 Ig, Tomišelj 31 a, Phone: +386 059-939-439, E-mail:valentin.hribar@guest.arnes.si.Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37.Majer, Boris , Ph. D., born on February, 15, 1919. Professor of Philosophy, Facultyof Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25,1975, Full Member since April 24, 1981.Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/252-64-40.Melik, Vasilij , Ph. D., born on January 17, 1921. Professor of History, Faculty ofArts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993,Full Member since May 27, 1997.Home: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: +386 1/ 252-25-44.Mlinar, Zdravko , Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of SpatialSociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. AssociateMember since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987Home: SI-1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: +386 1/ 059-965-763.295

Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax:+386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si.Mlinarič, Jože , Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History ofFeudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Membersince June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: +386 2/ 331-13-94.Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroškac. 160, Phone: +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80.Pleterski, Janko , D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty ofArts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989,Full Member since May 27, 1993.Home: SI-1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 1/ 251-91-62.Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax:+386 1/ 425-34-23.Rus, Veljko , Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of IndustrialSociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University ofLjubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,1995.Home: SI-1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.Office: Institute of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1,Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13, E-mail:ljuba.valic@guest.arnes.si.Šelih, Alenka , Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of CriminalLaw, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute ofCriminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts sinceMay 5, 2005.Home: SI-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 1/ 283-47-01 orSI-4260 Bled, Grič 7a.Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanskinasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-93, 420-32-46, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail:alenka.selih@pf.uni-lj.si, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +3861/470-61-27, Fax: +386 1/425-64-92, irena.sbil@sazu.si.Teržan, Biba , D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology,Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member sinceJune 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, SI-1000 Ljubljana, Zavetiška 5,Phone: +386 1/241-15-58, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ff.uni-lj.si.Vratuša, Anton , Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers’ Self-Management in296

the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. AssociateMember since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985.Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88.Office: ICPE, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax:+386 1/ 568-27-75.Associate MembersPavčnik, Marijan , D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theoryand Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. AssociateMember since June 12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, Phone: +386 1/ 232-26-90 or+386 1/ 232-58-62.Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si.Pirjevec, Jože , Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History atthe Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. CorrespondingMember since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005.Home: SI-6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, E-mail: pirjevec@alice.it.Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, SI-6000 Koper,Glagoljaška 8, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail:info@fhs-kp.si or joze.pirjevec@fhs.upr.si.Splichal, Slavko , D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Fa culty ofSocial Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail:slavko.splichal@guest.arnes.si.Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5,Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail:slavko.splichal@fdv.uni-lj.si.Štih, Peter , Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History andAssociate Historical Sciences, Facilty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since June 1, 20007.Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, Phone: +386 1/059-018-908,E-mail: peter_stih@t-2.net.Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +3861/241-11-10, Fax:+386 1/425-13-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si.Žižek, Slavoj , Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and TheoreticPsychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana.Associate Member since May 5, 2005.Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7 B, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail:szizek@yahoo.com.297

Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-10-00.Corresponding MembersFeil, Arnold , born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musicologyof the University of Tübingen, retired. Corresponding Member sinceMay 30, 1991.Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: +49 70/71-791289.Flotzinger, Rudolf , born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology,University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985.Home: AT-8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81.Gombocz, Wolfgang L. , born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy,University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001.Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302-324.E-mail: wum@utanet.at.Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010Graz, Heinrichstrasse 26. Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705,E-mail: gombocz@kfunigraz.ac.at.Kahl , Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Instituteof History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June12, 2003.Home: D-35396 Giessen, Sandfeld 13.Office: Historisches Institut, Justus-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Otto-Behaghel-Str.10 C 2, E-mail: elke.klaus@geschichte.uni-giessen.de.Luckmann, Thomas , born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology,University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University ofLinköping, National Technical University of Trodheim, University of Trierand University of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997.Home: CH-8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg2, AT-9551 Bodensdorf.Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10.Menis, Gian Carlo , born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeologyand Art History. Corresponding Member since May 27, 1997.Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179.Müller-Karpe , Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory andAntiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Membersince May 27, 1993.Home: D-5330 Königswinter 41, Am Limperichtsberg 30, Phone: +49 22/44-22-85.298

O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturerin Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University,retired. Corresponding Member since June 1, 2007.Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB – Leicestershire, LE 11 ZRD,E-mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk.Pavičević, Branko , born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts,University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10,1977.Home: CRG-81000 Podgorica, Rista Stijovića 5, or: SER-11000 Beograd,Sindjelićeva 36/VII, Phone: +381 11/ 439-096.Perović, Slobodan , born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law,Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April23, 1987.Home: SER-11000 Beograd, Miročka 6/25, Phone: +381 11 / 324-48-15.Office: Udruženje pravnika Srbije, SER-11000 Beograd, Krunska 74, Phone+381 11/ 244-69-10, E-mail: upj@eunet.yu or: jperovic@beotel.yu.Pusić, Eugen , born on July 1, 1916. Professor of Administrative Science, Facultyof Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7,2001.Home: HR-10000 Zagreb, Vramčeva 1, Phone: +385 1/ 481-78-32, E-mail:epusic@hazu.hr.Rumpler, Helmut , born on September 12, 1935. Professor of Modern and AustrianHistory, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May27, 1993.Home: AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/281-782.Stefanović, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musicology,retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences andArts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987.Home: SER-11000 Beograd, Džordža Vašingtona 28 a, Phone: +381 11/3221-985.Office: SANU, SER-11000 Beograd, Knez Mihailova 35, Phone: +381 11/3342-400, E-mail: dimitr@eunet.yu.Straus, Jože , born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., ScientificMember and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property,Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University ofLjubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Professorof International and Comparative Law, George Washington UniversityLaw School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of theFoundation for the German Science. Corresponding Member since June 6,1995.299

Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and TaxLaw, D-80539 München, Marstallplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax:+49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de.Stuhlpfarrer, Karl , born on September 23, 1941. Professor of History, Universityof Klagenfurt. Corresponding Member since June 1, 2007.Office: Universität Klagenfurt, Institut für Geschichte, Abt. Zeitgeschichte,Universitätsstrasse 65–67, A-9020 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 2700-2241,Fax: +43 463/ 2700-2297, E-mail: karl.stuhlpfarrer@uni-klu.ac.at.Supičić, Ivan , born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, Universityof Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, CroatianAcademy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member sinceApril 24, 1981.Home: HR-10000 Zagreb, Boškovičeva 9, Phone: +385 1/ 487-32-73.Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinskitrg 11, Phone: +385 1/ 489-51-11.Tavano, Sergio , born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and ByzantineArchaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June7, 2001.Home: IT-34170 Gorizia, Via Margotti 9.Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Università degli studi di Trieste,IT-34123 Trieste, Via Economo 4, Phone: +39 040/ 676-7617.Teune, Henry , born on March 19, 1936. Sociologist and Professor of PoliticalSciences, University of Pennsylvania. Corresponding Member since June 1,2007.Home: 6100 Henry Ave. 6F, US- Philadelphia, PA 19128, E-mail:hteune@ssc.upenn.edu.SECTION TWOFull MembersPhilological and Literary SciencesBernik, France , Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927.Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences,SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member sinceJune 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the SlovenianAcademy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, HonoraryMember of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12,2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, Phone: +386 1/ 425-03-65.Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax:+386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@sazu.si.300

Gantar, Kajetan , Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of LatinLanguage and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice - Presidentof the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5,2005.Home: SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail:kajetan.gantar@siol.net.Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax:+386 1/ 425-64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si; Faculty of Arts, SI-1000Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37.Kermauner, Taras , Ph. D., born on April 13, 1930. Professor of Dramaturgy,retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,1995.Home: SI-6210 Sežana, Avber 8.Kmecl, Matjaž , D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian LiteraryHistory, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Membersince May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537-40-14.Kos, Janko , Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of ComparativeLiterature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983.Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: +386 1/ 436-80-99.Krašovec, Jože , Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944.Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana.Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.Home: SI-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax:+386 1/ 433-04-05.Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si.Matičetov, Milko , Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at theInstitute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. AssociateMember since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86.Moravec, Dušan , B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of theTheatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25,1976, Full Member since April 24, 1981.Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92.Orešnik, Janez , Ph. D., born on December 12, 1935. Professor of Germanic ComparativeGrammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University ofLjubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May27, 1993.301

Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail:janez.oresnik@sazu.si.Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si.Paternu, Boris , Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature,Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23, 1985.Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail:mpirjevec@units.it.Simoniti, Primož , Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of LatinLanguage and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, Phone: +386 1/ 283-10-60, E-mail: primoz.simoniti@guest.arnes.si.Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: primoz.simoniti@ff.uni-lj.si.Stanonik, Janez , Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and AmericanLiterature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. AssociateMember since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 1/ 251-66-92.Toporišič, Jože , D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian LiteraryLanguage and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana,retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27,1997.Home: SI-1000 Ljubljana, Šarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97.Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37.Zadravec, Franc , Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of SlovenianLiterary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20.Associate MembersInkret, Andrej , D. Sc., born on April 24, 1943, Professor of Dramaturgy and Historyof Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University ofLjubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1/ 251-67-19, E-mail:andrej.inkret@sedmica.net.Office: AGRFT, SI-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 251-04-12,Fax: +386 1/ 251-04-50.302

Zorko, Zinka , D. Sc., born on February 26, 1936, Emeritus Professor of Historyand Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, Universityof Maribor. Associate Member since June 12, 2003.Home: SI-2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 2/ 671-91-18.Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroškacesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80, E-mail:zinka.zorko@uni-mb.si.Corresponding MembersCooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Departmentof Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana.Corresponding Member since June 6, 1995.Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067.Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures,Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail:cooper@indiana.edu.Flaker, Aleksandar , born on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Facultyof Arts, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April23, 1987.Home: HR-10000 Zagreb, Voćarska 110, Phone: +385 1/ 468-39-00.Giesemann, Gerhard , born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages andLiterature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen.Corresponding Member since May 18, 1989.Home: D-35415 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 6403-63802.Grickat-Radulović , Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Instituteof Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, retired.Corresponding Member since June 6, 1983.Home: SER-11000 Beograd, Molerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203.Hannick, Christian , born on September 3, 1944. Head of Department of SlavicPhilology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. CorrespondingMember since June 1, 2007.Home: D-54296 Trier, Am Trimmelter Hof 70.Office: Institut für Slavistik, Lehrstuhl für Slavische Philologie, UniversitätWürzburg, Domerschulstrasse 13, D-97070 Würzburg, Phone +49 931/312-863, Fax: +49 931/ 312-107, E-mail: hannick@mail.uni-wuerzburg.de.Ivić, Milka , born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages,Faculty of Arts, University of Novi Sad, retired. CorrespondingMember since June 6, 1983.Home: SER-11000 Beograd, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501.303

Lauer, Reinhard , born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic philologyand Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Membersince June 12, 2003.Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen,D-37073 Göttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax:+49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de.Martinović, Juraj , born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Facultyof Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23,1985.Home: BA-71000 Sarajevo, Bolnička 30.Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sarajevo,E-mail: jumar@bih.net.ba.Moskovich, Wolf , born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russianand Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. CorrespondingMember since May 5, 2005.Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com.Neuhäuser, Rudolf , born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Instituteof Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. CorrespondingMember since June 6, 1995.Home: AT-9500 Villach, Italienerstrasse 39/10.Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, AT-9010 Klagenfurt, Universitätsstrasse65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22.Pohl, Heinz Dieter , born on September 6, 1942. Professor of General and DiachronicLinguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member sinceMay 5, 2005.Home: AT-9073 Klagenfurt, Limburggasse 21, Phone: +43 463/ 913-001, +43664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at.Office: Universität Klagenfurt, AT-9020 Klagenfurt, Universitätsstrasse65-67, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99.Prunč, Erich , born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at theUniversity of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007.Home: Untertal 613, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818.Office: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Theoretische und AngewandteTranslationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone:+43316/ 380-26-67, E-mail: erich.prunc@uni-graz.at.Svane, Gunnar Olaf , born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languagesand Literature, University of Århus. Corresponding Member since May 18,1989.Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4.Woschitz , Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology,University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.304

Home: AT-9064 Pischeldorf, Treffelsdorf 28, Phone: +43 4224/29-569 or:AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28.Office: AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft,Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/380-9315.SECTION THREEFull MembersMathematical, Physical, Chemical and Technical SciencesBlinc, Robert , D. Phys. Sc., born on October 31, 1933. Professor of Physics, Facultyof Mathematics and Physics, University of Ljubljana, Dean of the J. StefanInternational Postgraduate School. Associate Member since February 7, 1969,Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academyof Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999.Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13.Office: Jožef Stefan Institute, SI-1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/477-33-44, 477-32-81, Fax: +386 1/ 477-31-91, E-mail: robert.blinc@ijs.si.Bratko, Ivan , D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and InformationScience, Faculty of Computer and Information Science, Universityof Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-11.Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana,SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax:+386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si.Fajfar, Peter , D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and EarthquakeEngineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Universityof Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May27, 1993.Home: SI-1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52.Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, SI-1000 Ljubljana, Jamova2, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail:peter.fajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si.Forstnerič, Franc , D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of MathematicalAnalysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. AssociateMember since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005.Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/561-17-87.Office: FMF, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-56,476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si.305

Globevnik, Josip , D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of MathematicalAnalysis, Faculty of Mathematics and Physics, University ofLjubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May18, 1989.Home: SI-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/ 283-50-11.Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/251-72-81, E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si.Gosar, Peter , D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics,Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. AssociateMember since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976.Home: SI-1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: +386 1/ 426-55-57.Grabec, Igor , D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty ofMechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Membersince June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: SI-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18.Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6,Phone: +386 1/ 477-12-00, 477-16-05, Fax: +386 1/ 425-31-35, E-mail:igor.grabec@fs.uni-lj.si.Hadži, Dušan , D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Professorof Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology,University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967,Full Member since March 21, 1974.Home: SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/ 425-47-59.Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +3861/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si.Kernel, Gabrijel , D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor ofPhysics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. AssociateMember since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61.Office: Faculty of Mathematics and Physics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19,Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail:gabrijel.kernel@ijs.si.Kralj, Alojz , D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of BiomedicalEngineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering,University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Membersince May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences andArts from May 6, 1999 to April 25, 2002.Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 563-12-03, E-mail: alojz.kralj@guest.arnes.si.Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25,306

Phone: +386 1/ 476-82-37, 476-84-11, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail:alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si.Levec, Janez , D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering,Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana.Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51.Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana,Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 1/241-95-30, E-mail: janez.levec@fkkt.uni-lj.si or janez.levec@ki.si.Peklenik, Janez , D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Controland Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, Universityof Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Membersince March 29, 1979.Home: SI-1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: +386 1/ 534-85-00.Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6,Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail:janez.peklenik@fs.uni-lj.si.Stanovnik, Branko , D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of OrganicChemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University ofLjubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,1995. Head of the SASA Department for International Relations and ScientificCoordination since September 21, 1999.Home: SI-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: +386 1/ 755-11-40.Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana,Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail:branko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone:+386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si.Tišler, Miha , D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18,1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry andChemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February5, 1970, Full Member since March 10, 1977.Home: SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom32, Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail:miha.tisler@fkkt.uni-lj.si.Vidav, Ivan , Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics,Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. AssociateMember since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962.Home: Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, Phone: +386 1/234-74-31.Žekš, Boštjan , D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty ofMedicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987,307

Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciencesand Arts since April 25, 2002.Home: SI-1360 Vrhnika, Poštna 4, Phone: +386 41/741-898.Office: Institute of Biophysics, SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/543-76-18, 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail:bostjan.zeks@biofiz.mf.uni-lj.si, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone:+386 1/ 470-61-20, Fax: +386 1/ 425-34-39, E-mail: predsednik@sazu.si.Associate MembersBajd, Tadej , D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty ofElectrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, Phone: +386 1/ 256-23-80.Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone:+386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si.Emri, Igor , D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of MechanicalEngineering, University of Ljubljana. Associate Member since May5, 2005.Home: SI-1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, Phone: +386 1/ 257-27-52.Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mechanics,SI-1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 85, Phone: +386 1/ 477-16-60, Fax:+386 1/ 477-16-70, E-mail: ie@fs.uni-lj.si.Gubenšek, Franc , D. Sc., born on October 31, 1937, Professor of Biochemistry, MolecularBiology and Genetic Technology, Faculty of Chemistry and ChemicalTechnology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, Phone: +386 1/ 534-53-84.Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Chair of Biochemistry,SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5 or. Jožef Stefan Institute, SI-1000 Ljubljana,Jamova 39, Phone: +386 1/ 241-94-88, Fax: +386 1/ 257-35-94, E-mail:franc.gubensek@ijs.si.Pirc, Raša , D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcherat the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. AssociateMember since June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana, Jamova 52, Phone: +386 1/ 256-57-20.Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics SI-1000 Ljubljana,Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.pirc@ijs.si.Tomaževič, Miha , D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of EarthquakeEngineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engi-308

neering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001.Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 1/ 541-59-80.Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI-1000Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280-44-84,E-mail: miha.tomazevic@zag.si.Turk, Vito , D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. ScientificAdviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and MolecularBiology. Associate Member since May 5, 2005.Home: SI-1000 Ljubljana, Lamutova 4, Phone: +386 1/ 519-96-51.Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology,SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25,Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si.Zupančič, Črtomir , D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professorof the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member sinceMay 5, 2005.Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-33-62.Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail:crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik.unimuenchen.de.Corresponding MembersBergles, Arthur E. , born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics, RensselaerPolytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since June7, 2001.Home: 180 River View Lane, US-Centerville, M.A. 02632-3236, E-mail:abergles@aol.com.Borisevič, Nikolaj A. , born on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics,University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981.Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F.Scoryna Av. 66.Bratos, Savo , born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor ofPhysics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierreand Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987.Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physicsof Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 ParisCedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952.Grdenić, Drago , born on August 31, 1919. Professor of General and AnorganicChemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member sinceMarch 25, 1976.309

Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/ 485-51-69.Hahn, Erwin Louis , born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Barkeley,California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California94720.Hajdin, Nikola , born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering,University of Beograd, retired. Corresponding Member since April23, 1987.Home: SER-11000 Beograd, Tetovska 72, Phone: +381 11/ 304-60-48.Katritzky, Alan R. , born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of HeterocyclicCompounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Membersince June 7, 2001.Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville,FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail:katritzky@chem.ufl.edu.Lehn, Jean-Marie Pierre , born on September 30, 1939. Director of Laboratory ofsupramolecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg andof Laboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France inParis. Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June12, 2003.Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourgcedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail:lehn@isis.u-strasbg.fr.Mansfield, Peter , born on October 9, 1933. Emeritus Professor of Physics, Universityof Nottingham. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. CorrespondingMember since June 1, 2007.Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University ofNottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/951-5151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E. pošta: pamela.davies@nottingham.ac.uk.Mardešić, Sibe , born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Analysisand Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Universityof Zagreb. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. CorrespondingMember since June 12, 2003.Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail:smardes@math.hr.Mavretič, Anton , born on December 11, 1934. Professor and Researcher at theCenter for Space Physics at Boston University. Corresponding Member sinceJune 1, 2007.Home: D: 34 Liberty St., US-Natick, MA 01760, Phone: +1 508/ 655-6579, E-mail: anton.mavretic@comcast.net.Office: E-mail: mavretic@bu.edu.310

Müller, Karl-Alexander , born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics,University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Membersince April 23, 1987.Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190,CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04.Povh, Bogdan , born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium,and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg,and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Membersince March 10, 1977.Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f. 103980,Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan.povh@ampr-hd.mpg.de.Rao, Chintamani Nages Ramachandra , born on June 30, 1934. Professor of Chemistry,President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research,Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981.Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail:cnrrao@incasr.ac.in.Severn, Roy Thomas , born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engineeringand Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University ofBristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. CorrespondingMember since June 12, 2003.Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engineering,University of Bristol, Queen's Building, University Walk, GB-BristolBS81TR, E-mail: r.t.severn@bristol.ac.uk.Stankowski, Jan , born on January 1, 1934. Professor of Molecular Physics, Institutefor Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland.Corresponding Member since May 27, 1993.Office: Institute of Molecular Physics of PAN, ul. Smoluchowskiego 17/19,PL-60-179 Pozńan.Villadsen, John , born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, TechnicalUniversity of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001.Home: Phone: +45 49/ 707-709.Office: BioCentrum-DTU, Søltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby,Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail:jv@biocentrum.dtu.dk.Waugh, John S. , born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at theMassachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Membersince May 18, 1989.Office: MIT 6-235, US-Cambridge, MA 02139, E-mail: jswaugh@mit.edu.311

SECTION FOURFull MembersNatural SciencesDrovenik, Matija , D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy,Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty ofNatural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Membersince March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-General ofthe Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999.Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-34-35.Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax:+386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.Gams, Ivan , D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Facultyof Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, FullMember since May 23, 1985.Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/ 534-18-46,E-mail: ivan.gams@guest.arnes.si.Gogala, Matija , D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviserand Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professorof Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. AssociateMember since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002.Home: SI-1351 Brezovica, Pot na Tičnico 6, Phone: +386 1/ 756-55-39.Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax:+386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si.Grafenauer, Stanko , D. Tech. Sc., born on May 13, 1922. Professor of Crystallography,Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology,University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17,1973, Full Member since April 24, 1981.Home: SI-4294 Križe, Senično 84, Phone: +386 4/ 595-79-83, in the monthsincl. May to August: 5230 Bovec, Trenta 56 F, Mobile: +386 41/ 812-648.Kranjc, Andrej , D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser at the KarstResearch Institute, SASA Scientific Research Centre, Assistant Professor ofPhysical Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Membersince June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: SI-6230 Postojna, Rožna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10, E-mail:makranjc@siol.net.Office: The Karst Research Institute, SI-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone:+386 5/ 700-19-07, Fax: +386 5/ 700-19-99, E-mail: kranjc@zrc-sazu.si.Kreft, Ivan , D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, BiotechnicalFaculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997,Full Member since June 12, 2003.312

Home: SI-1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax:+386 1/ 517-14-88.Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone:+386 1/ 423-11-61, +386 1/ 423-12-01, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si,SASA: Phone: +386 1/ 470-61-46, Fax: +386 1/ 425-34-23.Maček, Jože , D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. EmeritusProfessor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty,University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Membersince June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Lawon the SASA since November 27, 2003.Home: SI-1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, Phone: +386 1/ 512-35-31.Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone:+386 1/ 423-11-61, +386 1/ 256-37-70, Fax: +386 1/ 423-10-88.Mayer, Ernest , Ph. D., born on November 10, 1920. Botanist-Taxonomist, Professorof Botany, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASAScientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuantto Art. 22 of the Law on the SASA from November 23, 2000 to November 22,2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59.Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-45, Fax:+386 1/ 425-34-23.Pleničar, Mario , D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostratigraphyand Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology,University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, FullMember since May 30, 1991.Home: SI-4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12.Šercelj, Alojz , D. Sc., born on December 8, 1921. Palynologist, Scientific Adviserat the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre,Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member sinceMay 27, 1997.Home: SI-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 1/ 256-32-24.Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone:+386 1/470-63-19.Turnšek, Dragica , D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, ScientificAdviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific ResearchCentre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, FullMember since May 27, 1993.Home: SI-1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, Phone: +386 1/ 505-59-17.Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2,Phone: +386 1/ 470-63-73.313

Vrišer, Igor , D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geographyand Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98.Zorec, Robert , D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology,Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana.Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256-13-84.Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana,Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail:robert.zorec@mf.uni-lj.si.Zupančič, Mitja , D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, ScientificAdviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific ResearchCentre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Membersince June 7, 2001.Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 432-41-66.Office: SRC SASA, Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novitrg 2, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/425-33-24.Associate MembersAvšič-Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiologyand Immunology, Head of Laboratory at the Institute of Microbiology andImmunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Membersince June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana, Močilnikarjeva 4, Phone: +386 1/ 529-20-87.Office: Institute of Microbiology and Immunology, University of Ljubljana,Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax:+386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si.Kiauta, Boštjan , D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotaxonomyand Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, theNetherlands. Associate Member since June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana, Murnikova 5, Phone: +386 1/ 425-87-73.Office: P. O. Box 256, NL-3720 AG Bilthoven, mbkiauta@gmail.com.Corresponding MembersBosák , Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist,Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005.Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute,Prague, E-mail: bosak@gli.cas.cz.314

Elsner, Norbert , born on October 11, 1940. Head of Institute of Zoology, Universityof Göttingen. Specialist in neuroethology of acoustic communication insinging insects. Corresponding Member since June 12, 2003.Office: Institut für Zoologie und Anthropologie, Georg-August-Universität,D-37073 Göttingen, Berliner Strasse 28, E-mail: nelsner@gwgd.de.Herak, Milan , born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of NaturalSciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. CorrespondingMember since May 30, 1991.Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 465-59-15.Hottinger, Lukas Conrad , born on February 25, 1933. Professor of Palaeontology,Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993.Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, CH-4001 Basel, Phone:+41 61/ 266-55-22.Ilijanić, Ljudevit , born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany,Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciencesand Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member sinceJune 12, 2003.Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a.Karamata, Stevan , born on September 26, 1926. Professor of Petrogenesis, Facultyof Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May30, 1991.Home: 11080 Zemun, Karamatina 17.Neher, Erwin , Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director ofthe Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prizefor Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1,2007.Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11,D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E-mail: eneher@gwdg.de.Nicod, Jean , born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geographyand Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of SilesianUniversity. Corresponding Member since June 12, 2003.Office: FR-13012 Marseille, Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33491/ 930-026.Pignatti , Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoenologist,Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. CorrespondingMember since May 5, 2005.Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail:sandro.pignatti@gmail.com.Poldini, Livio , born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, Universityof Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995.315

Office: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, IT-34127 Trieste,Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855.Popov, Andrej Vladimirovič , born on October 24, 1939. Head of Department forNeuroetology of Insects at the Sechenov Institute of Evolutionary Physiologyand Biochemistry, Russian Academy of Sciences in St. Petersburg. CorrespondingMember since June 7, 2001.Home: RU-188680 St. Petersburg, Koltushi, ul. Bikova 21, kv. 2, Phone: +7812/ 70 72 308.SECTION FIVEFull MembersArtsBernard, Emerik , painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting,Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. AssociateMember since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.Home: SI-1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1/ 754-26-78.Bernik, Janez , painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professorof Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana.Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI-4274Žirovnica, Breznica 41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05.Jančar, Drago , writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief ofSlovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member sinceJune 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 1/ 283-50-31.Office: Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: +386 1/422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net.Jemec, Andrej , painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing andPainting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired.Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: SI-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66,Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail:andrej.jemec@siol.net.Kovič, Kajetan , poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. AssociateMember since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone & Fax: +386 1/ 436-86-52,E-mail: kajetan.kovic@guest.arnes.si.Krek, Uroš , composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Compositionand Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. AssociateMember since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.316

Home: SI-4248 Lesce, Na vrtači 5, Phone: +386 4/ 531-80-91.Lebič, Lojze , composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of MusicTheory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana,retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June6, 1995.Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/ 518-31-55.Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax:+386 1/ 425-34-23.Matičič, Janez , composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms andHarmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. CorrespondingMember since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001,Full Member since June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +38631/ 401-531.Mihelič, Milan , architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24,1981, Full Member since April 23, 1987.Home: SI-1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: +386 1/ 436-26-87.Office: Studio AB, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/436-14-48.Minatti, Ivan , poet and translator, born on March 22, 1924, retired. AssociateMember since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09.Mušič, Marko Marijan , architect, born on January 30, 1941. Associate Membersince June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E-mail: info@ateljemarkomusic.si.Pavček, Tone , poet, essayist and translator, born on September 29, 1928. Editor-inchiefof the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Membersince June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Member of the Presidencypursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 27, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35.Tršar, Drago , sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture,Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Membersince May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio:SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1.Zlobec, Ciril , poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor.Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law onthe SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002.317

Home: SI-1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76.Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax:+386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.Associate MembersGrafenauer, Niko , poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired.Associate Member since June 12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, Phone: +386 1/ 534-26-27,Mobile: +386 41/ 632-072.Office: Nova revija, SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 10B, Phone: +386 1/244-45-60, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-mail: info@nova-revija.si.Kristl, Stanko , architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architectureat the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Membersince May 5, 2005.Home: SI-1000 Ljubljana, Borsetova 19, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail:s.kristl@biro-arcus.si.Simčič, Zorko , writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May5, 2005.Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile:+386 1/ 31-200-866.Šalamun, Tomaž , born on July 4, 1941. Poet and translator, Associate Membersince May 5, 2005.Home: SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail:metka.krasovec@siol.net.Vuga, Saša , born on February 8, 1930. Writer and playwright. Associate Membersince June 1, 2007.Home: SI-1230 Domžale, Slamnikarska 1B, Phone: +386 1/ 724-43-52, SI-2516Most na Soči, E. mail: sasa.vuga@siol.net.Corresponding MembersBrajdić, Ivan , born on June 16, 1924. Writer and translator of Slovenian literature,Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989.Home: HR-10000 Zagreb, Dalmatinska 12.Globokar, Vinko , born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Membersince June 1, 2007.Home: F-77019 Paris, 82 Rue de Crimée, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail:vinkoglobokar@wanadoo.fr.Handke, Peter , born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator,318

Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987.Home: AT-5020 Salzburg, Mönchsberg 17/A.Hrymyč, Vil , born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretaryof the Kiev Chapter of the Writers’ Union of Ukraine, Kiev. CorrespondingMember since May 30, 1991.Home: UA-Kyjiv-01054, ul. Oles Hinchar 52/49, Fax: +380-44/ 490-07-72.Konstantinovski, Georgi , born on July 29, 1930. Architect. Professor at the Facultyof Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1,2007.Home: MK-1000 Skopje, Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, Phone: +389 2/ 309-5864,GSM: + 389 70-338269; e. pošta: g.konstantinovski@yahoo.com.Kos, Božidar , born on May 3, 1934. Composer, Professor of Composition at theUniversity of Adelaide. Corresponding Member since June 12, 2003, E-mail:bozidar.kos@bigpond.com.Home: 62 Grand Boulevard, Craigburn Farm SA 5051 Australia, Phone: +628/ 8370-04-19.Lipuš, Florjan , born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May23, 1985.Home: AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52.Matevski, Mateja , born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. CorrespondingMember since June 1, 2007.Home: MK-1000 Skopje, Partenija Zografski 49, Phone: +389 2/ 31-77-829, e.pošta: lidija@manu.edu.mk.Merkù, Pavle , born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. ProgrammeDirector of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May23, 1985.Home: IT-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477.Pahor, Boris , born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenianand Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. CorrespondingMember since May 27, 1993.Home: IT-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: +39 040/ 410-880.Paljetak, Luko , born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editorin-chiefof the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7,2001.Home: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/332-490.Podrecca, Boris , architect, born on January 30, 1940. Director of the InstituteRaumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. CorrespondingMember since April 23, 1987.Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, Jörgerbadgasse 8, Phone:+43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@podrecca.at.319

Rebula, Alojz , born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor ofSecondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27,1993.Home: IT-34016 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: +39 040/213-687.Ugljen, Zlatko , born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor atthe Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. CorrespondingMember since June 1, 2007.Home: BA-71000 Sarajevo, Hazima Šabanovića 3, Phone: +387 33/ 212-413,E-mail: nnug5@bih.net.ba.SECTION SIXFull MembersMedical SciencesDolenc, Vinko V. , D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Facultyof Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 27, 1993.Home: SI-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 1/ 282-18-00.Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, SI-1525 Ljubljana,Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si.Ferluga, Dušan , D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty ofMedicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, FullMember since May 27, 1997.Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, Phone: +386 1/ 232-21-36.Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Korytkova2, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si.Horvat, Matija , D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medicine,Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member sinceMay 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail: matija.horvat@mf.uni-lj.si.Kordaš, Marjan , D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology,Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Membersince June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96.Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana,Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.uni-lj.si.Sketelj, Janez , D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of320

the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, FullMember since June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, Phone: +386 1/ 427-56-26.Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana,Zaloška 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.sketelj@mf.uni-lj.si.Svetina, Saša , D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty ofMedicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, FullMember since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 ofthe Law on the SASA since November 4, 2004.Home: SI-1000 Ljubljana, Gradišče 6, Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +38641/ 778-235.Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana,SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/431-51-27, E-mail: sasa.svetina@biofiz.mf.uni-lj.si.Trontelj, Jože , D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professor ofNeurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Membersince May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of theSlovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002.Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +38641/ 576-218.Office: Clinic of Neurophysiology, University Medical Centre, SI-1525 Ljubljana,Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33,E-mail: joze.trontelj@kclj.si.SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +3861/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si;Associate MembersČerček, Bojan , Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at theUniversity of California, Los Angeles, and Director of the Coronary CareUnit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June1, 2007.Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA.Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division ofCardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel. + 1/ 310-423-38-36,faks: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org.Lamovec, Janez , D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncologyin Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.Home: SI-1000 Ljubljana,Ul. Bratov Učakar 132.Ofifice: Onkološki inštitut, SI-1000 Ljubljana, Zaloška 2, Phone: +386 1/587-97-19, E-mail: jlamovec@onko-i.si.321

Peterlin, Matija , D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiologyand Immunology, University of California, San Francisco. Associate Membersince May 5, 2005.Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/665-2071.Office: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3 rd andParnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902,+1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu.Rozman, Blaž , MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine,Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member sinceMay 5, 2005.Home: SI-1235 Radomlje, Dermastjeva 17, Phone: +386 1/ 534-65-66.Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology,SI-1000 Ljubljana, Vodnikova 62, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/522-55-98. E-mail: kc.lj.rozman@siol.net.Skalerič, Uroš , D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseasesof oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University ofLjubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. AssociateMember since June 12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Ul. bratov Jančar 25, Phone: +386 1/ 510-82-28.Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana,Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail:uros.skaleric@mf.uni-lj.si.Strle, Franc , D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of infectology, Faculty ofMedicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseasesand Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the UniversityMedical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.Home: SI-1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, Phone: +386 1/ 517-12-91.Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, SI-1525 Ljubljana,Japljeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail:franc.strle@kclj.si.Corresponding MembersCardesa, Antonio , born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University ofBarcelona. Corresponding Member since June 7, 2001.Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail:acardesa@clinic.ub.es.Dimitrijević, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Headof Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of322

Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981.Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza,US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@cs.com.Lajtha, Abel , born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York UniversitySchool of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S. KlineInstitute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989.Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg,US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-55-31,E-mail: lajtha@nki.rfmh.org.Milič, Emili , Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and ExperimentalMedicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGillUniversity, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983.Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS.Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. UrbainStreet, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/398-7483.Prokop, Otto , born on September 29, 1921. Professor of Forensic Medicine, HumboldtUniversity, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halleand the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. CorrespondingMember since April 23, 1987.Office: Institut für gerichtliche Medizin, D-104 Berlin, Hannoverische Strasse6, Phone: +49 30/ 2827-725.Stålberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology,University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May27, 1997.Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-75185 Uppsala.Unger, Felix , born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of CardiacSurgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea.Corresponding Member since June 6, 1995.Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10,AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail:felix.unger@european-academy.at.Wernig, Anton , born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, Universityof Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001.Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31,D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail:anton.wernig@ukb.uni-bonn.de.323

LIBRARY(Summary)The SASA Library worked intensively on its programme and has implementedit in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel)due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of theLibrary staff and management.The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts,works as library and technical service for SASA as well. It is organised as centrallibrary, working also for 17 smaller library-units of Research Centre of the SlovenianAcademy of Sciences and Arts.Publications and duplicate stock exchange established with 1.425 institutionsthroughout the world represents the most significant and active sphere of the Library'sactivities.In 2007, the Library collection was increased for 7.919 units, 3.262 on the basisof exchange, 1.595 donations, 1.580 purchases and 1.482 obligatory editions.At the end of the year, the Library collections comprised 512.949 units, recordedin an alphabetical order in various catalogues (according to authors in asystematic way (UDC).).In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called CO-BISS.SI. We are creating our local data base, which is on-line connected with hostdata base of the Institute of Information Science (IZUM, Maribor).In 2007, our local data base as a part of shared cataloguing system was increasedfor 7.797 entries, precisely for 4.050 entries created by our library, and3.747 copied and revised entries.At the end of the year, our local data base holds a total of 138.285 entries,precisely for 102.938 entries created by our library, and 35.347 copied and revisedentries.Since 2003, the Library in cooperation with the Research Centre of the SlovenianAcademy of Sciences and Arts has been a part of the Central SpecializedInformation Centre for Humanities, organized and directed by the Slovenian ResearchAgency.In 2007, our Library started with a new activity - the digitization of Slovenskibiografski leksikon (Slovenian biographical lexicon) – in cooperation with the ResearchCentre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts.The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its ownactivity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessibleto one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library324

has lent out 35.008 works to 5.042 readers, and has recorded 8.704 visits. Since2003, our library took part in the Elsevier Consortium ScienceDirect, so that userscould search e-publications too. In 2007 our users sent 2.164 requests for full-textdocuments and 12.214 requests for all pages.The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensivedata base of the addressees the Library sends the SASA publications to,was revised in 2007 too. It comprises 1.425 addressees for regular exchange (1.286from abroad and 139 from Slovenia), 47 for reviews, 187 addressees receiving publicationsas gifts and 100 addressees receiving publications as compulsory copies.At the end of the year, its staff consisted of 20 employees, 15 of them enlistedas the professionals.325

IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZUAndolšek-Jeras, Lidija 15, 170Andrić, Ivo 170Apostolski, Mihailo 170Avšič-Županc,Tatjana 9, 44, 139, 141,222ABBajd, Tadej 9, 30, 45, 230, 308Bajec, Anton 170Bajt, Aleksander 170Balenović, Krešimir 170Barton, Derek Harold Richard 170Bartoš, Milan 170Batis, Janez 15, 170Bedjanič, Mirko 170Beier, Friedrich-Karl 171Belić, Aleksandar 171Benac, Alojz 171Benhart, František 171Bergles, Arthur E. 9, 32, 309Berkopec, Oton 171Bernard, Emerik 9, 37, 45, 145, 146,222, 255, 316Bernik, France 9, 11, 14, 23, 45, 46,128, 236, 237, 246, 255, 290, 300Bernik, Janez 9, 37, 47, 146, 316Bevk, France 171Bezlaj, France 171, 281Blinc, Robert 9, 12, 14, 27, 47, 134, 230,241, 255, 305Bogdanović, Milan 171Bole, Jože 171Borisevič, Nikolaj A. 9, 32, 309Boršnik, Marja 171Bosák, Pavel 9, 36, 250, 314Brajdič, Ivan 9, 40, 318Brajković, Vladislav 171Bratko, Ivan 9, 27, 51, 216, 230, 255,292, 305Bratos, Savo 9, 32, 309Bratož, Rajko 9, 11, 19, 52, 119, 221,227, 247, 293, 295Bravničar, Matija 171Brecelj, Bogdan 171Breznik, Anton 172Brodar, Srečko 172Broz-Tito, Josip 172Brzin, Miroslav 172Bujas, Zoran 172Butozan, Vaso 172CCankar, Izidor 172Cardesa, Antonio 9, 43, 322Cevc, Emilijan 172Cigoj, Stojan 172Cilenšek, Johann 172Cooper, Henry R. Jr. 9, 26, 303Cvetko, Dragotin 172ČČamo, Edhem 172Čelešnik, Franc 173Čerček, Bojan 9, 42, 162, 163, 164, 223,235, 321Černigoj, Avgust 173Čop, Bojan 173Čubrilović, Vasa 173327

DDeanović, Mirko 173Demus, Otto 173Despić, Aleksandar 173Dimitrijević, Milan R. 9, 43, 322Djordjević, Jovan 173Djurdjev, Branislav 173Djuričić, Ilija 173Dolar, Davorin 173Dolenc, Metod 173Dolenc, Vinko V. 9, 40, 53, 320Dolinar, Lojze 173Drovenik, Matija 9, 15, 33, 255, 312Drujan, Boris 174Dyggve, Ejnar 174EElsner, Norbert 10, 36, 315Emri, Igor 9, 30, 54, 230, 308FFajfar, Peter 9, 11, 27, 59, 221, 229, 231,293, 305Feil, Arnold 10, 22, 298Ferluga, Dušan 9, 41, 60, 167, 320Fettich, Janez 174Finžgar, Alojzij 174Finžgar, Fran Saleški 174Fischer, Kurt von 174Flaker, Aleksandar 10, 26, 303Flotzinger, Rudolf 10, 22, 298Forstnerič, Franc 9, 28, 61, 305Franchini, Aldo 174Frangeš, Ivo 174Fučić, Branko 174GGabrovec, Stane 9, 19, 116, 282, 295Gams, Ivan 9, 33, 61, 202, 312Gantar, Kajetan 9, 12, 15, 24, 61, 126,244, 248, 301Gaspari, Maksim 174Gavazzi, Milovan 174Geršković, Leon 174Gestrin, Ferdo 174Geyer, F. Otto 174Giesemann, Gerhard 10, 26, 255, 303Gligorić, Velibor 175Globevnik, Josip 9, 28, 61, 229, 306Globokar, Vinko 10, 40, 153, 223, 318Gogala, Matija 9, 11, 15, 33, 62, 139,143, 219, 223, 242, 245, 246, 255,279, 293, 312, 336Golia, Pavel 175Goli, Ljubo 175, 195, 216, 229, 255, 292Gombocz, Wolfgang L. 10, 22, 298Goričar, Jože 15, 81, 82, 175Gosar, Peter 9, 28, 133, 306Grabec, Igor 9, 28, 63, 229, 306Grad, Anton 175Gradnik, Alojz 175Grafenauer, Bogo 175Grafenauer, Ivan 175Grafenauer, Niko 9, 39, 234, 255, 318Grafenauer, Stanko 9, 34, 255, 312Grdenić, Drago 10, 32, 309Grickat-Radulović, Irena 10, 26, 255, 303Grošelj, Milan 175Gubenšek, Franc 9, 31, 66, 255, 308Gušić, Branimir 175Gyergyek, Ludvik 175H328Hadži, Dušan 9, 28, 134, 196, 230, 255,306

Hadži, Jovan 175, 291, 313, 314Hafner, Stanislav 176, 290Hahn, Erwin Louis 10, 32, 310Hajdin, Nikola 10, 32, 310Handke, Peter 10, 40, 255, 318Hannick, Christian 10, 26, 126, 127, 303Hauptman, Ljudmil 176Hegedušić, Krsto 176Herak, Milan 10, 36, 255, 315Hieng, Andrej 176Horvat, Matija 9, 41, 162, 164, 320Hottinger, Lukas Conrad 10, 36, 315Hribar, Valentin 9, 19, 295Hrymyč, Vil 10, 40, 319Ibrovac, Miodrag 176Ilešič, Svetozar 176Ilijanić, Ljudevit 10, 36, 315Ingolič, Anton 176Inkret, Andrej 9, 26, 67, 302Ivić, Milka 10, 26, 303Ivić, Pavle 176Jakac, Božidar 176Jakopič, Rihard 176Jakopin, Franc 176Jama, Matija 176Jančar, Drago 9, 37, 67, 153, 234, 242,255, 266, 279, 316Jemec, Andrej 9, 11, 37, 69, 146, 149,153, 234, 293, 316Jovčić, Dimitrije 176Jurančić, Janko 176IJKKahl, Hans-Dietrich 10, 22, 298Kalin, Boris 176Kalin, Zdenko 177Kambič, Vinko 177Karamata, Stevan 10, 36, 315Kardelj, Edvard 177Katritzky, Alan R. 10, 32, 310Kenk, Roman 177Kermauner, Taras 9, 24, 70, 109, 301Kermavner, Dušan 177Kernel, Gabrijel 9, 29, 70, 230, 255, 306Kiauta, Boštjan 9, 36, 71, 141, 142, 223,314Kidrič, Boris 177, 186Kidrič, France 14, 177Klopčič, Mile 177Kmecl, Matjaž 9, 11, 12, 24, 71, 221,244, 293, 301Koblar, France 177Kochansky-Devidé, Vanda 177Kogoj, Franjo 177Koneski, Blaže 177Konstantinović, Zoran 178, 191, 216,227, 292Konstantinovski, Georgi 10, 40, 155,223, 319Kordaš, Marjan 9, 41, 72, 162, 164, 167,320Korošec, Viktor 178Kos, Božidar 10, 40, 319Kos, Gojmir Anton 178Kos, Janko 9, 24, 72, 301Kosmač, Ciril 178Kos, Milko 15, 178Kossack, Georg 178Kostrenčić, Marko 178Košir, Alija 178Kovačič, Lojze 178Kovič, Kajetan 9, 38, 204, 221, 234,255, 279, 316Kozak, Juš 178Kozina, Marjan 178, 233329

Koželj, Venčeslav 178Kralj, Alojz 9, 15, 29, 73, 137, 255, 306Kranjc, Andrej 9, 34, 73, 202, 282, 312Kranjec, Miško 110, 178, 284Krašovec, Jože 9, 24, 74, 75, 76, 215,255, 281, 282, 291, 301Krašovec, Stane 178Kratochvíl, Josef 178Kravar, Miroslav 179Krbek, Ivo 179Kreft, Bratko 14, 179Kreft, Ivan 9, 11, 34, 76, 221, 232, 255,293, 312Krek, Gregor 15, 179Krek, Uroš 9, 38, 76, 255, 316Kretzenbacher, Leopold 179, 192, 216,227, 292Kristl, Stanko 9, 39, 77, 255, 318Krklec, Gustav 179Krleža, Miroslav 179Kuhelj, Anton 14, 179Kühn, Othmar 180Kumbatovič, Filip Kalan 179Kuret, Niko 179Kušej, Gorazd 15, 179Kušej, Rado 179Kyovsky, Rudi 180LLajovic, Anton 180Lajtha, Abel 10, 43, 255, 323Lamovec, Janez 9, 42, 78, 165, 167, 223,235, 321Laroche, Emmanuel 180Lauer, Reinhard 10, 26, 304Lavrač, Ivan 180Lavrič, Božidar 14, 180, 206Lavrin, Janko 180Lebič, Lojze 9, 38, 78, 121, 148, 221,284, 317Leeming, Henry 180Lehn, Jean-Marie Pierre 10, 32, 310Lenček, Rado L. 180Levec, Janez 9, 29, 79, 204, 307Lipuš, Florjan 10, 40, 87, 255, 319Lobe, Feliks 180Logar, Janez 180Logar, Valentin 180Lorković, Zdravko 181Luckmann, Thomas 10, 22, 255, 298Lukić, Radomir 181Lukman, Franc Ksaver 181Lunaček, Pavel 181MMaceljski, Milan 181, 198, 200, 216,231, 292Maček, Jože 9, 11, 34, 79, 80, 200, 255,283, 293, 313Majer, Boris 9, 19, 295Maksimović, Desanka 181Mansfield, Peter 10, 32, 133, 134, 223,229, 310Mardešić, Sibe 10, 32, 255, 310Martinović, Juraj 10, 26, 304Matevski, Mateja 10, 40, 156, 157, 223,319Matičetov, Milko 9, 24, 80, 194, 301Matičič, Janez 9, 38, 81, 146, 147, 154,216, 222, 256, 292, 317Matjašič, Janez 181Mavretič, Anton 10, 32, 135, 223, 229,310Mayer, Ernest 9, 34, 313McLaren, Anne 181, 196, 209, 210, 216,235, 255, 292Mekuli, Esad 181Melik, Anton 46, 181Melik, Vasilij 9, 19, 295Menart, Janez 181330

Menis, Gian Carlo 10, 22, 255, 298Merchant, Mylon Eugene 181Merhar, Boris 181Merkù, Pavle 10, 40, 255, 319Micevski, Kiril 182Michie, Donald 182, 196, 197, 216, 229,292Mihajlović, Mihajlo Lj. 182Mihalić, Slavko 182, 216, 232, 292Mihelič, France 182, 233Mihelič, Milan 9, 38, 160, 317Milčinski, Janez 14, 46, 182Milčinski, Lev 182Milič, Emili Joseph 10, 43, 323Minatti, Ivan 9, 38, 81, 204, 317Mlinarič, Jože 9, 20, 82, 296Mlinar, Zdravko 9, 19, 81, 125, 226,242, 256, 266, 295Mohorovičić, Andre 182Molè, Vojeslav 182Moravec, Dušan 9, 24, 46, 83, 284, 301Moskovich, Wolf 10, 27, 304Moszyski, Leszek 182Müller, Karl-Alexander 10, 32, 255,311Müller-Karpe, Hermann 10, 22, 298Murko, Matija 182Mušič, Marjan 182, 217, 220Mušič, Marko Marijan 9, 38, 83, 148,156, 222, 317Mušič, Zoran 182NNahtigal, Rajko 14, 182Negovski, Vladimir A. 183Neher, Erwin 10, 36, 143, 144, 223, 315Nejedly, Zdenek 183Neubauer, Robert 183Neuhäuser, Rudolf 10, 27, 304Nicod, Jean 10, 37, 315Nitsch, Kazimierz 183Nougayrol, Jean 183Novak, Franc 183Novak, Grga 183OOcvirk, Anton 183O'Loughlin, Niall 10, 22, 119, 223, 225,233Olszak, Waclaw 183Orešnik, Janez 9, 25, 87, 216, 218, 242,256, 263, 292, 301Oštir, Karel 183PPahor, Boris 10, 40, 68, 216, 292, 319Paljetak, Luko 10, 40, 319Panteleev, Dimitar 183Paternu, Boris 9, 25, 87, 302Paulin, Alfonz 183Pavček, Tone 9, 11, 12, 38, 88, 110, 149,204, 216, 222, 242, 243, 256, 293,317Pavčnik, Marijan 9, 21, 88, 220, 226,297Pavičević, Branko 10, 22, 255, 299Pavlov, Todor 184Pavšič, Vladimir - Bor Matej 184Pécsi, Márton 184, 200, 202, 216Peklenik, Janez 9, 12, 29, 89, 230, 231,238, 256, 307Perović, Slobodan 10, 23, 255, 299Persianinov, Leonid Semenovič 184Peterlin, Anton 184Peterlin, Matija 9, 42, 90, 255, 322Pignatti, (Sandro) Alessandro 10, 37,315Pirc, Raša 9, 31, 90, 130, 131, 132, 133,222, 229, 308331

Pirjevec, Jože 9, 12, 21, 91, 122, 216,226, 227, 239, 256, 279, 292, 297Pitamic, Leonid 184Plečnik, Jože 184, 233Plemelj, Josip 184Pleničar, Mario 9, 35, 313Pleterski, Janko 9, 20, 279, 296Podrecca, Boris 10, 40, 86, 319Pogačnik, Jože 184Pohl, Heinz Dieter 10, 27, 304Poldini, Livio 10, 37, 315Polec, Janko 184Popov, Andrej Vladimirovič 10, 37,316Potrč, Ivan 184Povh, Bogdan 10, 32, 255, 311Prelog, Vladimir 184Pretnar, Stojan 184Prevoršek, Dušan C. 185Prokop, Otto 10, 43, 323Prunč, Erich 10, 27, 223, 304Pusić, Eugen 10, 23, 124, 299RRajičić, Stanojlo 185Rakovec, Ivan 185, 313Rammelmeyer, Alfred 185Ramovš, Fran 14, 15, 185, 291Ramovš, Primož 67, 185, 284Rant, Zoran 185Rao, Chintamani Nages Ramachandra10, 32, 311Ravnikar, Edvard 185, 233Rebula, Alojz 10, 40, 320Rechinger, Karl Heinz 185Regen, Ivan 185Rigler, Jakob 185Rozman, Blaž 9, 42, 92, 322Rumpler, Helmut 10, 23, 299Rus, Veljko 9, 20, 226, 296SSaeverud, Harald 186Safar, Peter 186Salopek, Marijan 186Samec, Maks 186Savić, Pavle 186Seidl, Ferdinand 186Severn, Roy Thomas 10, 33, 311Sever, Savin, 186Simčič, Zorko 9, 39, 93, 220, 242, 318Simoniti, Primož 9, 11, 25, 93, 125,222, 228, 243, 244, 256, 283, 293,302Sirotković, Jakov 186Skalerič, Uroš 9, 42, 94, 220, 322Sketelj, Janez, 9, 11, 41, 94, 160, 162,209, 210, 222, 235, 236, 247, 293,320Skok, Petar 186Slodnjak, Anton 186Sodnik-Zupanc, Anica 186Sovrè, Anton 186Spacal, Lojze Luigi 186Splichal, Slavko 9, 21, 94, 226, 227,242, 247, 255, 297Stålberg, Erik Valdemar 10, 43, 323Stanković, Siniša 186Stankowski, Jan 10, 33, 311Stanonik, Janez 9, 25, 95, 255, 302Stanovnik, Branko 9, 11, 29, 95, 216,230, 245, 246, 248, 256, 292, 293,307Stefanović, Dimitrije 10, 23, 299Stelè, Franc 186Stern, Pavel 187Stevanović, Petar 187Straus, Jože 10, 23, 299Strle, Franc 9, 43, 98, 322Stuhlpfarrer, Karl 10, 23, 121, 223, 225,300332

Stupica, Gabrijel 187Supičić, Ivan 10, 23, 300Svane, Gunnar Olaf 10, 27, 255, 304Svetina, Saša 9, 11, 41, 99, 221, 293, 321Szentágothai, János 187Šalamun, Tomaž 9, 39, 99, 256, 318Šašel, Jaroslav 187Šeligo, Rudi 187Šelih, Alenka 9, 11, 15, 20, 103, 222,245, 246, 247, 283, 293, 296Šercelj, Alojz 9, 35, 104, 313Šidak, Jaroslav 187Škerjanc, Lucijan Marija 187Škerlj, Milan 187Škerlj, Stanko 187Šlebinger, Janko 187Šnuderl, Makso 187Štampar, Andrija 187Štih, Peter 9, 22, 117, 118, 222, 297Šuklje, Lujo 187Tavano, Sergio 10, 23, 216, 227, 292,300Tavčar, Alois 188Tavčar, Igor 188Taylor, Alan John Percival 188Teržan, Biba 9, 21, 104, 105, 115, 116,222, 227, 248, 255, 296Tesnière, Lucien 188Teune, Henry 10, 23, 123, 223, 225,300Tišler, Miha 9, 30, 105, 307Todorović, Kosta 188Tolstoj, Nikita Iljič 188Tomaževič, Miha 9, 31, 105, 255, 308Tomović, Rajko 188ŠTToporišič, Jože 9, 12, 25, 106, 130, 241,242, 280, 281, 302Trofenik, Rudolf 188Trontelj, Jože 9, 11, 15, 41, 106, 162,164, 167, 293, 321Trstenjak, Anton 46, 75, 108, 188, 225,279Tršar, Drago 9, 39, 107, 255, 317Turk, Vito 9, 31, 107, 255, 256, 309Turnšek, Dragica 9, 35, 255, 313UUdovič, Jože 188, 285Ugljen, Zlatko 10, 40, 158, 159, 223,320Unger, Felix 10, 43, 45, 323Ušeničnik, Aleš 188VVavilov, Sergej Ivanovič 188Vavpetič, Lado 188Veber, Franc 189Vidav, Ivan 9, 30, 307Vidmar, Josip 14, 189Vidmar, Milan 14, 189, 237Vilfan, Sergij 53, 189, 226, 283Villadsen, John 10, 33, 311Vodovnik, Lojze 189Volkov, Mstislav Vasiljevič 189Vouk, Vale 189Vratuša, Anton 9, 21, 108, 226, 296Vrišer, Igor 9, 35, 314Vučenov, Dimitrije 189Vuga, Saša 9, 39, 109, 151, 153, 223,233, 234, 318WWaugh, John S. 10, 33, 311333

Wernig, Anton 10, 43, 323Wollman, Frank 189Woschitz, Karel Matej 10, 27, 255, 304Wraber, Maks 189ZZadnikar, Marijan 189Zadravec, Franc 9, 25, 110, 192, 284,302Zajc, Dane 190Závada, Vilem 190Ziherl, Boris 14, 190Zlobec, Ciril 9, 15, 39, 77, 110, 151, 158,204, 232, 242, 285, 317Zorec, Robert 9, 35, 110, 138, 141, 144,222, 256, 314Zorko, Zinka 9, 26, 111, 220, 221, 227,242, 303Zupančič, Črtomir 9, 31, 309Zupančič, Mitja 9, 35, 114, 220, 222,281, 314Zupančič, Rihard 190Zwitter, Fran 190ŽŽekš, Boštjan 9, 11, 14, 30, 114, 216,217, 220, 230, 233, 239, 245, 246,247, 248, 256, 266, 292, 293, 307Žižek, Slavoj 9, 22, 297Župančič, Andrej O. 190, 204, 216,235, 292Župančič, Oton 190334

ISSN 0374–0315LETOPISSLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI58. KNJIGA2007Glavni in odgovorni urednik:akad. prof. dr. Matija GogalaJezikovni pregledMarjeta HumarSlikeMarko Zaplatil, Igor Lapajne in Arhiv SAZUIzdalaSlovenska akademija znanosti in umetnostiv LjubljaniPrelomMedija GraphicsTiskLittera pictaLjubljana, 2008

337