letopis sazu 2011

ISSN 0374-0315LETOPISSLOVENSKE AKADEMIJEZNANOSTI IN UMETNOSTI62/2011THE YEARBOOKOF THE SLOVENIAN ACADEMYOF SCIENCES AND ARTSVOLUME 62/2011ANNALESACADEMIAE SCIENTIARUMET ARTIUM SLOVENICAELIBER LXII (2011)

SLOVENSKEAKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI62. KNJIGA2011THE YEARBOOKOF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTSVOLUME 62/2011LJUBLJANA2012

SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVASLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTIDNE 27. FEBRUARJA 2012Naslov - AddressSLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTISI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323,telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: sazu@sazu.sispletna stran: www.sazu.si

VSEBINA / CONTENTSI. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ...........................................9Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members,Associate Members and Corresponding Members ..................................................11II. POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA ............19Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2011 .........................................21Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2011 .....................................21Delo skupščine ..............................................................................................................31Razred za zgodovinske in družbene vede ................................................................. 47Razred za filološke in literarne vede ......................................................................... 50Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede ...............................51Razred za naravoslovne vede .......................................................................................53Razred za umetnosti .................................................................................................... 54Razred za medicinske vede ......................................................................................... 57Kabinet akademika Franceta Bernika ...................................................................... 58Svet za varovanje okolja ............................................................................................... 58Svet za energetiko ......................................................................................................... 59Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije ........................................................61Odbor za preučevanje narodnih manjšin ..................................................................61Odbor za trajnostni razvoj ......................................................................................... 62Odbor za slovenski jezik ............................................................................................. 63Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika .............................................. 63Komisija za tisk in publikacije ................................................................................... 63Komisija za statutarna vprašanja ............................................................................... 64Komisija za človekove pravice .................................................................................... 64Fundacija dr. Bruno Breschi ....................................................................................... 65Fundacija Janez Vajkard Valvasor ............................................................................. 65Uredniški odbor za zbornik ob 75-letnici SAZU .................................................... 66Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo ..................... 66Mednarodna izmenjava raziskovalcev .......................................................................71Jubileji .............................................................................................................................76Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja .........................................76Znanstvena srečanja / Scientific Meetings ............................................................... 79

Tiskovne konference .................................................................................................... 84Predavanja na SAZU ................................................................................................... 86Srečanje akademikov ..................................................................................................101III. ČLANI / MEMBERS ...........................................................................................103Razred za zgodovinske in družbene vede ............................................................... 105Razred za filološke in literarne vede ....................................................................... 109Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede .............................113Razred za naravoslovne vede .....................................................................................118Razred za umetnosti .................................................................................................. 122Razred za medicinske vede ....................................................................................... 126BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2011 /2011 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS ....................................................... 130Znanstveni delavci in svetovalci SAZU .................................................................. 206NOVI ČLANI ............................................................................................................ 207I. razredJože Mencinger ........................................................................................................... 207Marija Wakounig ....................................................................................................... 208II. razredMartin Dimnik ............................................................................................................211III. razredČrtomir Zupančič .......................................................................................................213James Floyd Scott ........................................................................................................216IV. razredBoris Sket ......................................................................................................................217Denis Noble ..................................................................................................................219V. razredStanko Kristl ............................................................................................................... 221Zorko Simčič ............................................................................................................... 222Milček Komelj ............................................................................................................. 224Tonko Maroević ......................................................................................................... 226POKOJNI ČLANI / DECEASED MEMBERS ...................................................... 229UMRLI V 2011 / DEPARTED IN 2011 ................................................................... 255Henry Teune ............................................................................................................... 256Milka Ivić .................................................................................................................... 259Robert Blinc ................................................................................................................ 260

Norbert Elsner ............................................................................................................ 264Lukas Conrad Hottinger ........................................................................................... 266Tone Pavček ................................................................................................................. 268IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE /SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS ............................................................... 271BIBLIOTEKA V LETU 2011 .................................................................................... 273PUBLIKACIJE SAZU V LETU 2011 ....................................................................... 281V. SUMMARY ............................................................................................... 289SASA ORGANIZATION ...........................................................................................291MEMBERS ................................................................................................................. 293Section I. – Historical and Social Sciences ............................................................. 293Section II. – Philological and Literary Sciences .................................................... 298Section III. – Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences ......... 302Section IV. – Natural Sciences ................................................................................. 309Section V. – Arts ..........................................................................................................313Section VI. – Medical Sciences .................................................................................317Library ......................................................................................................................... 322IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU /MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER ........................................................... 324

IORGANIZACIJA SAZUSASA ORGANIZATION

SKUPŠČINA SAZUIZVRŠILNI ODBORPredsednik:Podpredsednika:Glavni tajnik:ČASTNI ČLAN:Jože TronteljMatija Gogala do 5. maja, Tadej Bajd od 5. maja,Marko Marijan MušičAndrej KranjcFrance BernikREDNI ČLANI (84):Tadej Bajd , Emerik Bernard , France Bernik , Janez Bernik , Ivan Bratko , RajkoBratož , Vinko V. Dolenc , Matija Drovenik , Peter Fajfar , Dušan Ferluga ,Franc Forstnerič , Stane Gabrovec , Ivan Gams , Kajetan Gantar , Josip Globevnik, Matija Gogala , Peter Gosar , Igor Grabec , Niko Grafenauer , DušanHadži , Matija Horvat , Valentin Hribar , Andrej Inkret , Drago Jančar , AndrejJemec , Gabrijel Kernel , Matjaž Kmecl , Marjan Kordaš , Božidar Kos , JankoKos , Kajetan Kovič , Alojz Kralj , Andrej Kranjc , Jože Krašovec , Ivan Kreft ,Stanko Kristl , Lojze Lebič , Janez Levec , Jože Maček , Milko Matičetov , JanezMatičič , Milan Mihelič , Ivan Minatti , Zdravko Mlinar , Jože Mlinarič , DušanMoravec , Marko Marijan Mušič , Janez Orešnik , Boris Pahor , Boris Paternu ,Marijan Pavčnik , Janez Peklenik , Jože Pirjevec , Mario Pleničar , Janko Pleterski, Alojz Rebula , Veljko Rus , Zorko Simčič , Primož Simoniti , Uroš Skalerič ,Janez Sketelj , Slavko Splichal , Janez Stanonik , Branko Stanovnik , Franc Strle ,Saša Svetina , Alenka Šelih , Biba Teržan , Miha Tišler , Miha Tomaževič , JožeToporišič , Jože Trontelj , Drago Tršar , Dragica Turnšek , Ivan Vidav , AntonVratuša , Igor Vrišer , Franc Zadravec , Ciril Zlobec , Robert Zorec , Zinka Zorko, Črtomir Zupančič , Mitja Zupančič , Boštjan ŽekšIZREDNI ČLANI (16):Tatjana Avšič-Županc , Bojan Čerček , Igor Emri , Boštjan Kiauta , Milček Komelj, Janez Lamovec , Jože Mencinger , Matija Peterlin , Raša Pirc , Blaž Rozman, Boris Sket , Tomaž Šalamun , Peter Štih , Vito Turk , Saša Vuga , SlavojŽižekDOPISNI ČLANI (79):Arthur E. Bergles , Nikolaj A. Borisevič , Pavel Bosák , Savo Bratos , AntonioCardesa , Henry R. Cooper Jr., James W. Cronin, Milan R. Dimitrijević , Mar-11

tin Dimnik , Arnold Feil , Rudolf Flotzinger , Manfred Geiger , Gerhard Giesemann, Vinko Globokar , Wolfgang L. Gombocz , Drago Grdenić , Vill Grimič ,Erwin Louis Hahn , Nikola Hajdin , Peter Handke , Christian Hannick , PhilipG. Haydon , Milan Herak , Ljudevit Ilijanić , Hans-Dietrich Kahl , Stevan Karamata, Alan R. Katritzky , Georgi Konstantinovski , Silvin Košak , Abel Lajtha ,Reinhard Lauer , Jean-Marie Pierre Lehn , Florjan Lipuš , Thomas Luckmann ,Peter Mansfield , Sibe Mardešič, Tonko Maroević , Juraj Martinović , MatejaMatevski , Anton Mavretič , Gian Carlo Menis , Pavle Merkù , Joseph Milič-Emili , Wolf Moskovich , Karl-Alexander Müller , Hermann Müller-Karpe ,Erwin Neher , Rudolf Neuhäuser , Jean Nicod , Denis Noble , Niall O'Loughlin ,Luko Paljetak , Branko Pavičević , Slobodan Perović , Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca , Heinz Dieter Pohl , Livio Poldini , Bogdan Povh , ErichPrunč , Chintamani Nages Ramachandra Rao , Hans Rothe , Helmut Rumpler ,James Floyd Scott , Roy Thomas Severn , Yehuda Shoenfeld , Dimitrije Stefanović, Erik Valdemar Stålberg , Jože Straus , Ivan Supičić , Gunnar Olaf Svane ,Sergio Tavano , Zlatko Ugljen , Felix Unger , John Villadsen , Marija Wakounig ,John S. Waugh , Anton Wernig , Karl Matej Woschitz12

ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2011A) PREDSEDSTVOPredsednik:Podpredsednika:Glavni tajnik:Jože TronteljMatija Gogala do 5. maja, Tadej Bajd od 5. maja,Marko Marijan MušičAndrej KranjcTajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede): Marijan Pavčnik do 31. maja,Peter Štih od 1. junijaTajnik II. razreda (filološke in literarne vede):Andrej InkretTajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede):Josip GlobevnikTajnik IV. razreda (naravoslovne vede):Ivan KreftTajnik V. razreda (umetnosti):Niko GrafenauerTajnik VI. razreda (medicinske vede):Janez Sketelj do 30. aprila,Franc Strle od 1. majaČlani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU:Kajetan Gantar do 5. maja, Matija Gogala od 5. maja, Andrej Jemec in Alenka ŠelihIZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVAPredsednik:Podpredsednika:Glavni tajnik:Jože TronteljMatija Gogala do 5. maja, Tadej Bajd od 5. maja,Marko Marijan MušičAndrej KranjcNa seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednikBoštjan Žekš , predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in koordinacijoBranko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg.B) POSEBNE ENOTE SAZU1. BIBLIOTEKA SAZUVodila jo je mag. Petra Vide Ogrin.13

2. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KO-ORDINACIJOVodil ga je akademik Branko Stanovnik .3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKAVodil ga je akademik France Bernik , častni član SAZU.C) SVETI, ODBORI IN KOMISIJE1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJAPredsednik: doc. dr. Davorin TomeČlani akademiki: Matija Gogala , Janez Levec (okoljske tehnologije), Mitja Zupančič(varstvo narave, gozdarstvo)Člani iz ožjega sestava: prof. dr. Mitja Brilly, FGG (vodno gospod., hidrotehnika),dr. Vida Hudnik, SVO RS (kemija, kemizacija okolja), prof. dr. FrancLobnik, SVO RS (okolje, pedologija, okoljska politika), Janja Leban, GZS (gospodarstvoin okolje), prof. dr. Peter Novak, SVO RS (energetika, okoljsketehnologije), Nada Pavšer, Upravna akademija (izobraževanje, ekošole), prof.dr. Anton Prosen, FGG (urejanje podeželja), prof. dr. Anton Strojin, ZVOS(pravni vidiki okolja), prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Kazimir Tarman,prof. dr. Dušan Plut, dr. Jože Verbič2. SVET ZA ENERGETIKOPredsednik: akademik Janez PeklenikTajnik: prof. Alojz PoredošČlani: Marko Avšič, prof. Maks Babuder, prof. Ferdinand Gubina, prof. dr.Janez Krč, prof. Borut Mavko, dr. Milan Medved, mag. Janez Možina, prof.Miha Tomšič, prof. Matija Tuma, prof. Jože Vižintin, dr. Franc Žlahtič3. SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJEPredsednik: akademik Marko Marijan MušičSodelujejo: akademiki Zdravko Mlinar , Marijan Pavčnik , Biba Teržan , BorisPaternu , Primož Simoniti , Jože Toporišič , Peter Fajfar , Josip Globevnik , BrankoStanovnik , Miha Tomaževič , Matija Gogala , Andrej Kranjc , Mario Pleničar ,Mitja Zupančič , Andrej Jemec , Stanko Kristl , Lojze Lebič , Milan Mihelič , CirilZlobec , Marjan Kordaš in Jože Trontelj ter izredni član Tomaž Šalamun .4. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠINPredsednik: akademik Jože PirjevecČlani akademiki: Matjaž Kmecl , Janko Pleterski , Anton Vratuša , Ciril Zlobecin Valentin Hribar14

Ostali člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. MarinaLukšič-Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha,prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nećak, dr. Vera Klopčič5. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJPredsednik: akademik Robert Blinc (†)Člani akademiki: Boštjan Žekš , Mitja Zupančič , Janez Levec , Anton Vratuša ,Ciril Zlobec , Saša SvetinaOstali člani: izredni član Vito Turk , prof. dr. France Lobnik, prof. dr. LojzeSočan, Anita Pirc-Velkavrh, prof. dr. Aleksander Zidanšek6. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIKKOMISIJA ZA STROKOVNA VPRAŠANJA SLOVENSKEGA JEZIKAVodil jo je akademik Jože Toporišič .Članica: dr. Helena Dobrovoljc7. KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJEVodil jo je akademik Kajetan Gantar .Člani: akademiki Rajko Bratož , Andrej Inkret , Igor Grabec , Mitja Zupančič ,Niko Grafenauer in Marjan Kordaš8. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJAVodil jo je akademik Marijan Pavčnik .Člana: akademik Peter Gosar in akademikinja Alenka ŠelihSodelavka: Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU9. KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICEVodila jo je akademikinja Alenka Šelih .Člani: akademiki Janez Bernik , Valentin Hribar , Drago Jančar , Marijan Pavčnik, Jože Pirjevec in Jože TronteljD) FUNDACIJI1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHIPredsednik: akademik Kajetan Gantar , podpredsednik: akademik Primož Simoniti, tajnik: prof. Jože Faganel2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASORPredsednik: akademik Matjaž Kmecl , člani: dr. Lojze Gostiša, Zoran Mezeg,Anton Majzelj, Miloš KovačičE) UPRAVA SAZUUpravni direktor je bil Zoran Mezeg.15

POSEBNE ENOTE1. Biblioteka2. Oddelek za mednarodno sodelovanje inznanstveno koordinacijo3. Kabinet akademika Franceta BernikaSVETA, ODBORI IN KOMISIJE1. Svet za varovanje okolja2. Svet za energetiko3. Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije4. Odbor za preučevanje narodnih manjšin5. Odbor za trajnostni razvoj6. Odbor za slovenski jezikKomisija za strokovna vprašanja slovenskegajezika7. Komisija za tisk in publikacije8. Komisija za statutarna vprašanja9. Komisija za človekove praviceFUNDACIJI1. Fundacija dr. Bruno Breschi2. Fundacija Janez Vajkard ValvasorSKUPŠČINA SAZUPREDSEDSTVORAZREDII. razred za zgodovinske in družbene vedeOddelek za družbene vedeOddelek za zgodovinske vedeII. razred za filološke in literarne vedeIII. razred za matematične, fizikalne, kemijskein tehniške vedeOddelek za matematične, fizikalne inkemijske vedeOddelek za tehniške vedeIV. razred za naravoslovne vedeV. razred za umetnostiVI. razred za medicinske vedeUPRAVAKabinet predsednikaUpravna pisarnaSekretariat predsedstvaPisarna predsedstvaTajništvo razredovOddelek za tisk in publikacijeFinančno-računovodska službaTehnično-nabavna in investicijska služba

KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVAAKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938–1949)SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949)Predsedniki:Nahtigal, RajkoVidmar, MilanKidrič, FranceRamovš, FranVidmar, JosipMilčinski, JanezBernik, FranceŽekš, BoštjanTrontelj, Jože(1939–1942), član filozofsko-filološko-historičnega razreda(1942–1945), član matematično-prirodoslovnega razreda(1945–1950), član razreda za zgodovinske in zemljepisnevede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član razreda zazgodovinske in družbene vede (1948–1950)(1950–1952), član razreda za filološke in literarne vede(1952–1976), član razreda za filološke in literarne vede(1976–1992), član razreda za medicinske vede(1992–2002), član razreda za filološke in literarne vede(2002–2008), član razreda za matematične, fizikalne, kemijskein tehniške vede(2008–), član razreda za medicinske vedePodpredsedniki:Lavrič, BožidarKuhelj, AntonZiherl, BorisKreft, BratkoBlinc, RobertZlobec, CirilGantar, KajetanKralj, Alojz(1950–1961), član razreda za prirodoslovne in medicinskevede(1961–1980), član razreda za matematične, fizikalne intehniške vede(1975–1976), član razreda za zgodovinske in družbene vede(1976–1992), član razreda za umetnosti(1980–1999), član razreda za matematične, fizikalne intehniške vede (1980–1994), član razreda za matematične,fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994)(1992–1999), član razreda za umetnosti(1999–2005), član razreda za filološke in literarne vede(1999–2002), član razreda za matematične, fizikalne, kemijskein tehniške vede17

Trontelj, Jože (2002–2008), član razreda za medicinske vedeŠelih, Alenka (2005–2008), članica razreda za zgodovinske in družbene vedeGogala, Matija (2008–2011), član razreda za naravoslovne vedeMušič, Marko Marijan (2008–), član razreda za umetnostiBajd, Tadej(2011–), član razreda za matematične, fizikalne in tehniškevedeGlavni tajniki:Krek, Gregor (1939–1942), član pravnega razredaRamovš, Fran (1942–1950), član filozofsko-filološko-historičnega razreda(1942–1945), član razreda za zgodovinske in zemljepisnevede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član razredaza filološke in literarne vede (1948–1950)Kos, Milko(1950–1972), član razreda za zgodovinske in družbene vedeKušej, Gorazd (1972–1980), član razreda za zgodovinske in družbene vedeGoričar, Jože (1980–1985), član razreda za zgodovinske in družbene vedeBatis, Janez(1985–1992), član razreda za medicinske vedeDrovenik, Matija (1992–1999), član razreda za naravoslovne vedeAndolšek-Jeras , Lidija (1999–2002), članica razreda za medicinske vedeGogala, Matija (2002–2008), član razreda za naravoslovne vedeKranjc, Andrej (2008–), član razreda za naravoslovne vedeČlani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU:Batis, Janez(1996–2002), član razreda za medicinske vedeRamovš, Primož (1996–1999), član razreda za umetnostiVodovnik, Lojze (1996–2000), član razreda za matematične, fizikalne, kemijskein tehniške vedeZlobec, Ciril (1999–2002), član razreda za umetnostiMayer, Ernest (2000–2003), član razreda za naravoslovne vedeAndolšek-Jeras , Lidija (2002–2003), članica razreda za medicinske vedeMaček, Jože (2003–2008), član razreda za naravoslovne vedePavček, Tone (2003–2008), član razreda za umetnostiSvetina, Saša (2004–2008), član razreda za medicinske vedeGantar, Kajetan (2008–2011), član razreda za filološke in literarne vedeJemec, Andrej (2008–), član razreda za umetnostiŠelih, Alenka (2008–), članica razreda za zgodovinske in družbene vedeGogala, Matija (2011–), član razreda za naravoslovne vede18

IIPOROČILO O DELU SAZUREPORT ON THE WORK OF SASA

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2011Predsednikovo poročilo na skupščini SAZU 28. februarja 2012Spoštovane akademikinje in akademiki, izredni člani, častni član akademikFrance Bernik , gospe in gospodje, komaj smo dobro obesili na steno nove koledarje,je za nami že šestina novega leta. Po tradiciji je februarska, tako imenovana finančnaskupščina dan ne samo za gospodarsko-finančno poročilo in načrt našegaupravnega direktorja, ampak tudi za vsebinsko in delovno poročilo predsednikaza preteklo leto.Slovenija in svet sta lani šla skozi razgiban čas, in podobno lahko rečemo tudio Akademiji. Dela in dogodkov ni bilo malo, o njih smo članstvo obveščali sprotis poročili s sej izvršilnega odbora in sej predsedstva. Zadnje čase prejemate tudiobvestila o naših objavah in odmevih iz izbranih medijev javnega obveščanja. Nakratko bom nekaj teh dogajanj povzel v prihodnjih minutah.Najprej naj se ustavim ob pietetnem spominu na naše kolege, od katerih smose morali posloviti v lanskem letu. To sta akademika Robert Blinc in Tone Pavčekter dopisni člani prof. dr. Norbert Elsner , prof. Milka Ivić , prof. Henry Teune indr. Lukas Conrad Hottinger . Bili so plemeniti ljudje, vrhunski in neprekosljivi vsvojih dosežkih, zvesti prijatelji. Pogrešamo jih in pogrešali jih bomo.Vzdrževali smo stike s sestrskimi akademijami. Delegacija vodstva se jeudeležila prazničnih slovesnosti ob 150-letnici Hrvaške akademije znanosti inumetnosti, sam pa sem sprejel vabilo na praznovanje 170-letnice Srbske akademijeznanosti in umetnosti. Udeležil sem se tudi prazničnega zasedanja Avstrijskeakademije znanosti na Dunaju. Omenim naj tudi stike s Črnogorsko akademijoznanosti in umetnosti.Akademija je bila tudi v preteklem letu dejavna v javnem življenju. Nadaljevalismo svojo vlogo pri delu vladnih organov. Omenim naj Svet za znanostin tehnologijo in Svet za visoko šolstvo, v katerih smo sodelovali pri nastajanjudokumentov o dolgoročni viziji slovenskega visokega šolstva in znanosti. Našepoglede na državno politiko upravljanja in financiranja znanosti smo predstavilitudi mednarodni javnosti. Dobili smo zagotovila, da se podpora temeljnim raziskavamne bodo zmanjšala.Še naprej smo opozarjali na obsojanja vredno uničevanje naše kulturne dediščine.Obžalujemo, da nam ni uspelo odvrniti mestnih oblasti od projekta garažepod Vodnikovim trgom niti ustaviti rušenja Kolizeja. Prav tako nam ni uspelo preprečitinezakonite in tudi z drugih vidikov sporne odpovedi projekta graditve novegaNUK-a po odobrenem projektu arhitekta akademika Marka Mušiča. SAZU21

je prejšnjo Vlado večkrat opozorila na nedopustne poteze njenih organov, žal brezuspeha. O svojem stališču je zdaj obvestila tudi pristojnega ministra nove Vlade.Še naprej smo si prizadevali za izboljšanje pouka na ravni osnovnih in srednjihšol. V organizaciji III. razreda smo imeli uspešen posvet o pouku matematike,fizike in kemije. Prihodnji mesec bo sledil posvet o pouku tehnike. Začelo seje tudi snovanje posveta o umetnostni vzgoji. Načrtujemo, da bomo v doglednemčasu nekaj podobnega opravili še za humanistiko in družboslovje. Ta prizadevanjase zdijo dobro sprejeta in koristna; menim, da Akademija s tem izpolnjujepomemben del svojega poslanstva. Med drugim se vključuje v projekt ALLEA oposodobljanju pouka naravoslovja v Evropi, pri katerem sodeluje kot član jedrneskupine naš glavni tajnik, akademik Andrej Kranjc .Splošno je sprejeta ocena, da je globalno človeštvo zašlo v krizo, ki ni samogospodarska in okoljska, ampak tudi vrednotna. Vse bolj prodira spoznanje, da jeza reševanje tudi na lokalnih ravneh potrebna obnova etičnih vrednot. Posebnoboleče jih primanjkuje v šolski vzgoji, kjer je primanjkljaj tudi najbolj dolgoročnousoden. Na Akademiji smo se že pred časom odločili, da podpremo prizadevanjaza vpeljevanje vrednotnih in etičnih vsebin v slovensko šolstvo na vseh ravneh,od vrtca do univerze. Ob sodelovanju Zavoda Žiga Zois, ustanove civilne družbe,in rektorata ljubljanske univerze, pa tudi ostalih slovenskih univerz smo zasnovaliprojekt Razvijanje kompetenc za privzgojo kulture znanja, vrednot in etike odpredšolske ravni do univerze. Del tega projekta je tudi ustanovitev Inštituta za bioetikopri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na včerajšnji seji predsedstvasem prosil za soglasje k pokroviteljstvu nad tem projektom in Inštitutom (brezfinančnih obveznosti). Razmišljamo o ustanovitvi fundacije za zbiranje finančnihsredstev zanj. Poimenovali bi jo po naših pokojnih kolegih, zdravnikih in velikihavtoritetah na področju etike, Janezu in Levu Milčinskem.Tudi v lanskem letu smo morali pomagali reševati zaplete s Slovenskim znanstveniminštitutom na Dunaju. Naj spomnim, da je SAZU njegova soustanoviteljica.Zaradi različnih nasprotujočih si zamisli je prihajalo do nepotrebnih, težkorazumljivih nesporazumov med državnimi uradniki in inštitutom, ki so se kazalitudi v neurejenem financiranju. Prepričani smo, da je Inštitut kljub težavam inskromnim sredstvom deloval pohvalno, in prizadevali si bomo, da se bodo razmerekljub nedavni hujši zaostritvi vendarle uredile in da bo mogoče izbrisati madežna našem ugledu med izobraženci v Avstriji, ki jim ni vseeno za Slovenijo.Imeli smo nekaj posvetovanj v zvezi z rabo slovenščine in tujih jezikov naslovenskih univerzah. Ugotavljamo, da sicer neizogibna internacionalizacija visokošolskegaštudija lahko prinese tudi neugodne posledice. Predvsem mislimo naneupravičeno omejevanje pravic slovenskih študentov in zaostajanje pri razvojuslovenskega strokovnega in znanstvenega izrazja. Veliko tega je mogoče z ustreznopolitiko preprečiti. Ključno vlogo pri varovanju jezikovnih pravic in legitimnihinteresov pa morajo opravljati univerze oz. njihove fakultete same. Razprave,22

katerih cilj je izdelava neke vrste memoranduma o rabi slovenščine v strokah inznanosti, se bodo še nadaljevale.Lani smo imeli volilno leto. Žal je bilo prostih mest manj, kot je bilo potreb.Vseeno pa z veseljem pozdravljamo tri nove izredne, tri nove redne in pet novihdopisnih članov. Naj ponovno spomnim na institut svetovalcev Akademije,ki lahko pomagajo reševati kadrovske zadrege pri naših projektih, predvsem pas svojim znanjem in izkušnjami dodajo bistvene kvalitete in prispevajo k ugledustrok in Akademije.Začeli smo pogovore o možni notranji preureditvi Akademije. Zastavili smosi časovni okvir, ker želimo morebitne premike v strukturi razredov opraviti predzačetkom opravil za naslednje volitve, torej v prihodnjih osmih mesecih. Kot veste,je naš načrt, da se omejimo na takšne preureditve, ki jih lahko dosežemo sspremembami statuta. V zakon o SAZU za zdaj ne želimo posegati. Za to nalogosmo razširili obstoječo statutarno komisijo, v kateri so zastopniki vseh razredov.Delo bo koordiniralo predsedstvo, kjer se tudi zbirajo pisni predlogi za spremembe.Nekaj razprav po razredih je že bilo, dobili smo prva obvestila o stališčih.V prihodnjem letu, točneje 12. novembra 2013, bomo priredili praznično slovesnostob 75-letnici SAZU. Lani smo imenovali odbor za pripravo, ki je že začelz delom.Kot je znano, smo predlani zamrznili načrt, da pripravimo izjavo o kršitvahčlovekovih pravic v prejšnji državi. Vsem akademikom to ni bilo prav. Lani sembil povabljen kot govornik na slovesnosti ob Evropskem dnevu žrtev totalitarnihin avtoritarnih režimov. Podobno sem se odzval tudi na prošnjo za sodelovanjena mednarodni konferenci o možnostih in pomenu sprave pod pokroviteljstvomEvropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Govora, ki sem ju sevedaimel v lastnem imenu, sta natisnjena. Kljub prizadevanjem za doseganje sprave, vkatera se vključujejo številni ugledni posamezniki različnih provenienc, je ozračjezaradi nerazčiščenih, neovrednotenih dejanj oblasti še vedno enako, če ne celobolj nelagodno kot pred leti. Ni dvoma, da je tako stanje državi in narodu, patudi posameznikom v škodo. Morda bo prav, da Akademija razmisli, ali ne bi bilodobro poskusiti še enkrat in pripraviti nov osnutek izjave, v kateri bi bil v ospredjudobrohoten poziv k pomiritvi, pravični spravi in medsebojnemu odpuščanju.Marsikdo ga od nas pričakuje, gotovo bi bil odmeven. Če bi bil sporočen z dovoljtaktnosti, bi bil sprejemljiv mnogim ljudem na obeh straneh črte, ki nas že takodolgo usodno ločuje. Nadvse pomembno pa se zdi, da prihajajočim rodovom zapustimoresnico brez olepševanja in zgodovinska dejstva brez opravičevanja zločinov,kdorkoli jih je že zagrešil. Med etičnimi in pravnimi sporočili mora biti tudinedvoumna moralna obsodba vseh preteklih in prihodnjih oblasti, ki si namestopravičnega kaznovanja izberejo maščevanje. Vabim k razmisleku.Lansko leto je bilo plodno tudi glede izdajateljske dejavnosti. SAZU je samazaložila tri knjige, v sozaložništvu pa so izšle nadaljnje štiri. Založila je tudi sedem23

številk periodičnih publikacij in sofinancirala nadaljnje tri. Izšli so trije zbornikis posvetov, ki smo jih imeli na Akademiji, v sozaložništvu pa še štirje zvezkiZbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Nadaljuje se delo pri digitalizacijiliterarne zapuščine Tarasa Kermaunerja.Med posebno lepimi dogodki v življenju Akademije so tradicionalni sprejeminaših članic in članov ob osebnih jubilejih. Lani so imeli okrogle obletnice akademikiTine Hribar , Marko Marijan Mušič , Zinka Zorko , Janko Kos , Janez Matičič ,Boris Paternu , Ivan Bratko , Janez Peklenik , Marjan Kordaš , Dušan Hadži , MihaTišler , Jože Toporišič , Kajetan Kovič , Zorko Simčič , Ivan Kreft , Marijan Pavčnik ,Mitja Zupančič , Primož Simoniti in izredna člana Janez Lamovec in Tomaž Šalamun.Tudi lani smo imeli na SAZU vrsto simpozijev, pogovorov o novih knjižnihizdajah in drugih srečanj. Večina pomembnih dogodkov je objavljenih na našispletni strani.Vabil na prireditve s prošnjami za nagovore ali predavanja je vse več; 35 takimprošnjam, lani naslovljenim na predsednika, je bilo ustreženo. Na Akademijose pogosto obračajo za mnenja, komentarje ali intervjuje različni mediji javnegaobveščanja ali o našem delu poročajo na svojo pobudo. Mediji nam nastavljajozrcalo – neredko sicer skrivenčeno in popačeno, a vendar zrcalo. Kot že rečeno,je večji del objav te vrste prikazan v naših tedenskih poročilih. Teh ni malo intudi to priča, da se Akademija vse bolj vključuje v javno znanstveno, kulturno inpolitično življenje.Akademija je dostojno zaznamovala 20-letnico samostojne države Slovenijez odmevnim simpozijem, ki ga je s sodelovanjem zunanjih predavateljev priredilprvi razred. V počastitev obletnice in oceno uspehov in neuspehov prvih dvehdesetletij samostojnosti pa lahko štejemo tudi vrsto predavanj, člankov in drugihobjav naših članov.SAZU je lani izstopila iz Evropske znanstvene fundacije (še naprej pa našeinterese v tej zvezi zastopata ALLEA in ARRS). Načeloma ne pristopamo k novimmedakademijskim asociacijam, v katere nas vabijo. Teh je že danes preveč; če bivse jemali resno, bi to terjalo veliko časa, pa tudi denarja za članarine in potovanjna seje in zasedanja. Vodstvo ocenjuje, da je razvoj v to smer nepotreben, če ne celoškodljiv. Odločili smo se, da vzdržujemo delovne stike predvsem s Svetovalnimodborom za znanost evropskih akademij (European Academies Science AdvisoryCouncil, EASAC) in Združenjem evropskih akademij (All European Academies,ALLEA). Na bolj majhnem ognju imamo sodelovanje z Mednarodnim združenjemakademij (Union Académique Internationale, UAI), Medakademijskimforumom za mednarodne zadeve (InterAcademy Panel on International Issues,IAP), Mednarodno mrežo za človekove pravice (International Human Rights Network,IHRN) in Zvezo mediteranskih akademij (Euro-Mediterranean AcademicNetwork, EMAN). Seveda bomo v okvirih možnosti še naprej gojili bilateralne24

znanstvene in kulturne stike z akademijami, s katerimi imamo pogodbe o sodelovanju.Posebno veliko stikov imamo z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti.Več boste našli v poročilu oddelka za mednarodno sodelovanje.V lanskem letu smo podarili dva izvoda Valvasorjeve grafične zbirke. Enegasmo namenili Avstrijski narodni knjižnici (Österreichische Nationalbibliothek)na Dunaju, kjer imamo Slovenci zastopanega veliko svojega knjižnega bogastva,med drugim edini znani ohranjeni izvod prve slovenske tiskane knjige, TrubarjevegaKatekizma, in kjer o zgodovinski slovenski navzočnosti še vedno pričataportret in ravnateljska soba Jerneja Kopitarja. Drugi izvod faksimila Valvasorjevezbirke pa je šel v največjo skandinavsko knjižnico, Carolino Redivivo v Uppsalina Švedskem, ki med mnogimi zakladi hrani tudi izvirnik Valvasorjeve Slavevojvodine Kranjske. Obe obdarovanki sta pokazali, da naše darilo visoko cenita.Carolina se je naši Akademiji za prijazno gesto oddolžila s sijajnim faksimilomizjemno ohranjenega rokopisa na pergamentu Codex Caesareus Upsaliensis, Svetegapisma iz 11. stoletja v latinščini.Naj končam z ugotovitvijo, da kljub težavam in nekaterim neuspehom z lanskimakademijskim letom ne smemo biti nezadovoljni. Dano nam je bilo opazovati,razmišljati, ustvarjati in tudi sicer živeti in delovati v miru. Lahko verjamemooceni, da naša ustanova še naprej uživa ugled, čeprav naša opozorila niso vednoslišana. Imamo dobre načrte za prihodnost. Ne dvomim, da jih bo sčasoma večinauresničenih.Jože Trontelj , predsednik25

SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2011President's Address to SASA Assembly, 28 th February 2012Dear Members of the Academy, Honorary Member Dr. France Bernik , Ladiesand Gentlemen,We have scarcely hung the new calendar on the wall, but one sixth of theNew Year is already behind us. By tradition the February, the so-called financialassembly is not only the day for the economic-financial report and the plan ofour Administrative Director, but also for the President’s substantive and workingreport for the last year.Last year Slovenia and the world went through a time of important changes,which were felt in every corner of the society, hence also in the Slovenian Academyof Sciences and Arts (SASA). There was plenty of activities and numerous events,of which members were notified by reports from meetings of the Executive committeeand meetings of the Presidency. As of late, you have been receiving informationon public appearances of the Academy members and different echoes andreflections in select mass media. I will summarize some of these events briefly inthe following minutes.First of all, I must pause in reverent memory of our colleagues, to whom wehad to bid farewell in the past year. They are Academy members Robert Blincand Tone Pavček and corresponding members Prof. Dr. Norbert Elsner , Prof.Milka Ivić , Dr. Lukas Conrad Hottinger and Prof. Henry Teune . They were distinguishedpeople, eminent in their achievements, faithful friends. They are andwill be sorely missed.We have maintained relations with sister Academies. SASA’s executive delegationparticipated in the festive ceremony on the 150 th anniversary of theCroatian Academy of Sciences and Arts, while I accepted an invitation to thecelebration of the 170 th anniversary of the Serbian Academy of Sciences andArts. I also participated in the festive session of the Austrian Academy of Sciencesin Vienna.In the past year the Academy was also active in public life. We continuedour role in the work of government bodies. I will make mention of the Councilfor science and technology and the Council for higher education, in which wecooperated in the formation of documents on the long-term vision for Slovenianhigher education and science. We also presented our views on the state policy ofadministration and financing of science to the international public. We receivedassurances that funds for basic research will not be decreased.26

Again, we called attention to the deplorable destruction of national culturalheritage. We regret that we were not successful in dissuading the city authoritiesfrom the project of construction of a garage under the Vodnik Square, or instopping the demolition of the Kolizej. Similarly, we were unable to prevent thehighly controversial cancellation of construction of the new National UniversityLibrary after the project of the Academy member, architect Marko Mušič, hadbeen approved. SASA repeatedly warned the previous government of the intolerablemoves of its bodies, unfortunately without success.We continued our endeavours in the area of primary and secondary education.In the organization of SASA’s Section Three we had a successful consultationon teaching the natural sciences. Preparations are underway for a conference onteaching of technical sciences. Planning for a conference on art education has alsobegun. We hope that in the foreseeable future we will also do something similarfor the humanities and the social sciences. These efforts seem to be well receivedand beneficial; I think that in this way the Academy fulfils an important part ofits mission. Among other things it is involved in the ALLEA project on modernizationof teaching science in Europe. In this project our Secretary-General, Dr.Andrej Kranjc is a member of the core group.It is an accepted fact that humanity has sunk into a global crisis, not onlyeconomic and environmental, but also a crisis of values. More and more pervasively,the realization is dawning that for a solution at both global and local levelsas well the revival of ethical values is necessary. Particularly painful is their lackin the school system, where their absence causes long-term ill effects. At the Academy,some time ago, we decided to support efforts to re-introduce ethical contentsinto the Slovenian educational system at all levels, from preschool to university.With the cooperation of the Žiga Zois Institution, institutions of civil society andthe Chancellery of Ljubljana University we designed a project Competence buildingin teaching and education for the culture of knowledge, values and ethics frompreschool level to university. Part of that project is also the establishment of theInstitute for Bioethics at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana.The Presidency at its yesterday’s meeting agreed that the Academy should acceptpatronage over the project and the Institute. There is also an initiative to establisha Foundation for collecting financial resources for both.Last year, the Academy was also called to help in resolving complicationswith the Slovenian Science Institute in Vienna. Let me remind you that SASA isits cofounder. Various conflicting ideas and interests led to unnecessary and difficultto understand disagreements (occurred) between government officials andthe Institute. This was also reflected in disordered funding. We believe that theInstitute, despite difficulties and modest resources, functioned in a commendableway, and we will endeavour to resolve the misunderstandings despite recentworsening of tensions. We hope to preserve the hard earned good name of the27

Institute among our Austrian colleagues who care about friendly relations withSlovenia.We held some consultations in connection with the use of Slovenian and foreignlanguages in Slovenian universities. We are discovering that the otherwiseunavoidable internationalization of tertiary studies may also bring unfavourableconsequences. We are concerned about the unjustified restriction of the rightsof Slovenian students and the risk of lag in the development of Slovenian professionaland scientific terminology. It is possible to prevent much of this by appropriatepolicies. The universities or their faculties themselves must play a key rolein safeguarding language rights and legitimate interests. Discussions, the aim ofwhich is to produce some kind of memorandum on the use of Slovenian in professionsand science, (will) continue.2011 was an election year. Unfortunately, there were fewer openings than required.Nevertheless, it is a pleasure to greet three new Associate, three new Fulland five new Corresponding Members. Let me again remind you of our (new)possibility to elect advisers, who can offer valuable assistance in our projects.With their knowledge and experience, they add essential qualities; their associationwith the Academy can give them additional authority in their own specialfield of expertise and at the same time enhance the influence of the Academy.We have begun discussions on possible internal reorganization of the Academy.We have set a time framework because we wish to agree on possible changesin the structure of the Sections before the start of procedures for the next election,i.e., in the next 8 months. As you know, our plan is to restrict ourselves to such reorganizationsas can be achieved by modifications of the statute. For the time beingwe do not want to touch upon the Law on SASA. For this task, we have expanded theexisting statutory commission, which now includes representatives of all Sections.Next year, more precisely on 12 th November 2013, we are organising a festiveceremony on the 75 th anniversary of SASA. Last year, a working group for preparativearrangements was appointed. The group has already started working.As you may recall, two years ago we froze our plan to prepare a statement onhuman rights violations in the former State. Not all Academy members seemed tobe pleased with the decision. Last year, I was invited to speak at the European Dayof Remembrance of Victims of Totalitarian and Authoritarian Regimes. I also respondedto a request to take part in an international conference on the possibilitiesand meaning of reconciliation in Celje and Ljubljana. The speeches, which I gavein my own name, have been printed. Despite efforts to achieve reconciliation, inwhich numerous distinguished individuals from various parts of the society tookpart, the atmosphere, because of unclarified, unevaluated actions of the authorities,remained unchanged, or appears even more uneasy than in previous years.There is no doubt that such a situation is to the detriment of the country and thenation, as well as individuals. Perhaps it would be right for the Academy to con-28

sider trying again and preparing a new statement, in which a benevolent appealfor just reconciliation and mutual forgiveness would be at the forefront. Manyexpect it of us; certainly it would attract attention. If it were communicated withsufficient consideration and respect for the highly sensitive issues, it might be acceptableto many people on both sides of the divide, which for such a long time hasso painfully stood between us. It would seem of utmost importance that we leaveto the upcoming generations the truth without embellishment, and historical factswithout apology for crimes, whoever may have committed them. Among the ethicaland legal messages, there must also be unequivocal moral condemnation of allpast and future authorities who choose revenge instead of just punishment.Last year was also fruitful with regard to publishing activities. SASA independentlypublished 4 books, while a further 4 were published jointly. Seven issuesof periodicals were published and a further 3 jointly financed. Three collections ofpapers from conferences (which were) held at the Academy, were published, whilean additional 4 issues of Collected Works of Slovenian Poets and Writers werejointly published. The work of digitalizing the literary legacy of Taras Kermaunercontinues.Among the particularly fine events in the life of the Academy are the traditionalreceptions for our members on their personal jubilees. Last year Full MembersTine Hribar , Marko Marijan Mušič , Zinka Zorko , Janko Kos , Janez Matičič ,Boris Paternu , Ivan Bratko , Janez Peklenik , Marjan Kordaš , Dušan Hadži , MihaTišler , Jože Toporišič , Kajetan Kovič , Zorko Simčič , Ivan Kreft , Marijan Pavčnik ,Mitja Zupančič , Primož Simoniti and Associate Members Janez Lamovec andTomaž Šalamun celebrated their round anniversaries.Last year, the Academy also hosted a series of symposia, discussions on newliterary editions and other meetings (at SASA). Most of the important events arepublished on our website.There are an ever-increasing number of invitations to various conferences,symposia and festive gatherings with requests for addresses or lectures; 35 suchrequests addressed to the President last year were accepted. Various mass mediaoften approach the Academy for opinions, comments or interviews or they reporton our work upon their own initiative. The media holds up a mirror to us – theimage often bent and distorted, but nevertheless a mirror. As has already beensaid, a large part of our appearances in the press and other media is presentedin our weekly reports. That is no small amount, and this also bears witness tothe Academy becoming more and more involved in public scientific, cultural andpolitical life.The Academy properly marked the 20 th anniversary of Slovenia’s independencewith a high-profile symposium, organized by Section One with the cooperationof external lecturers. In addition, a number of lectures, articles andother publications of our members discussing the successes and failures of the29

first two decades of independence can also be considered contributions to thecelebration of the anniversary.Last year, SASA resigned from the European Scientific Foundation (ALLEAand ARRS will continue to represent our interests in that association). In principle,we will not accept invitations to join new inter-academy associations. Nowadays,there are a great many; taking all of them seriously would demand a lot oftime, and also money for membership fees and travel to meetings and sessions.In our view, this development is unnecessary, perhaps even counter-productive.We remain committed to maintaining working relations particularly with theEuropean Academies Science Advisory Council (EASAC) and the All EuropeanAcademies (ALLEA). On a smaller scale, we cooperate with the Union AcadémiqueInternationale (UAI), the Inter Academy Panel on International Issues (IAP),the International Human Rights Network (IHRN) and the Euro-MediterraneanAcademic Network (EMAN). Of course, within the limits of possibility, we willcontinue to foster bilateral scientific and cultural contacts with academies withwhich SASA signed (we have) contracts on cooperation. We maintain particularlyactive contacts with the European Academy of Sciences and Arts. You will findmore in the report of the Department for International Cooperation.Last year, we donated two copies of Valvasor’s (Graphic) collection of printsand drawings Iconotheca Valvasoriana. One was presented to the Austrian NationalLibrary (Osterreichische Nationalbibliothek) in Vienna, which houses asubstantial part of Slovenia’s literary wealth, including the only preserved copyof the first Slovenian printed book, Trubar’s Catechism. Iconotheca Valvasorianawill be placed in proximity of the portrait of Jernej Kopitar, one of the headmastersof the library, still a witness to the historical Slovenian presence. The othercopy of the facsimile of Valvasor’s collection went to the largest Scandinavian library,Carolina Rediviva in Uppsala, Sweden, which, among many treasures, isalso home to the original of Valvasor’s Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Bothrecipients showed that our gift was highly appreciated. Carolina reciprocated witha friendly gesture of presenting our Academy with a magnificent facsimile of theexceptionally well preserved manuscript on parchment, Codex Caesareus Upsaliensis,a 11 th century Latin Bible.Let me finish by saying that despite difficulties and some failures in the lastAcademy year, we must not be dissatisfied. We had the opportunity to observe,deliberate, create, and also live and work in peace. We can be confident that ourinstitution enjoys respect, although our voice is not always heard. We have goodplans for the future. I do not doubt that the majority of these will come to fruitionin due time.Jože Trontelj , President30

DELO SKUPŠČINE SAZUSkupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 22. februarja in 5. maja.Skupščina SAZU 22. 2.Predsednik je odprl zasedanje skupščine, pozdravil navzoče in predlagal dnevnired, ki je bil soglasno potrjen:- potrditev zapisnika skupščine z dne 23. 2. 2010,- poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2010,- obravnava in potrditev poročila o poslovanju v letu 2010,- obravnava in potrditev finančnega načrta SAZU za leto 2011,- soglasje k predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZRC SAZU,- razno.K točki 1:Predsednik je navzoče člane Akademije prosil za morebitne pripombe k dnevnemuredu in zapisniku zadnje seje.SKLEP:Zapisnik skupščine z dne 23. februarja 2010 je bil soglasno potrjen.K točki 2:Predsednik je svoje poročilo, ki ga je ob prihodu na skupščino v tiskani oblikipredhodno prejel vsak član, začel z besedami:»Pozdravljeni na redni februarski skupščini Akademije, ki bo v letu praznovanja20. obletnice samostojnosti države Slovenije stara 73 let. To leto je tudi 318.obletnica naše predhodnice, Akademije operozov. Našo prednico omenjam zaradidveh razlogov, ki ju bom navedel v nadaljevanju.Moja dolžnost ob tej priložnosti je, da se nekoliko ozrem nazaj. Lansko leto namje bilo razmeroma naklonjeno. Vseeno pa naj se najprej spomnim naših kolegov inprijateljev akademikov, ki so nas v tem letu zapustili. Aprila je odšel Boris Mayer,maja Alojz Šercelj , avgusta Franc Gubenšek in Stanko Grafenauer , septembra dopisničlan Evgen Pusić, oktobra pa dopisni član Aleksander Flaker.Sit illis terra levis, naj jim bo zemlja lahka.Volitve 2011Čas od zadnje skupščine so na SAZU zaznamovale priprave na letošnje volilnoleto. Novici razredom sta bili dve, ena dobra in ena slaba. Zdravje in medicina staveliki večini članstva služila dobro in večina nas še vedno lahko sledi priporočilu31

starega Horacija, da se veselimo vsakega novega dne. Ta dobra okoliščina zasenčiono drugo, da izpraznjenih sedežev skorajda ni. Danes imamo v Akademiji 83rednih in 16 izrednih članov, obojih skupaj torej 99. Dopisnih članov imamo 78.Kot veste, smo se odločili za tri mesta za nove izredne člane, za tri napredovanjav redno članstvo in za pet novih dopisnih članov. Želje in potrebe pa so mnogovečje. Nekateri razredi so precej postarani, nekateri so v zadnjih letih utrpeli hudeizgube. Nekateri razredi ostajajo brez novih mest. Žal ni bila kandidirana nobenaženska niti noben slovenski znanstvenik ali umetnik iz tujine. Ugotavljam pa, daje bilo kljub tem senčnim stranem letošnjih volitev dogovarjanje zgledno gentlemansko,brez hude krvi. Za to sem kolegicam in kolegom iskreno hvaležen.Razprava o možnih vsebinskih in strukturnih spremembahOb volilnih razmišljanjih je znova oživela razprava o nekaterih strukturnih značilnostihSAZU. Resno moramo vzeti že večkrat izrečeno opozorilo, da v SAZUmanjka teorija, kritika in zgodovina umetnosti, z izjemo literarnih ved. Nimamotorej teoretikov glasbe, likovnih umetnosti, arhitekture. Nekoč smo jih imeli, sijajneznanstvenike. Danes pa smo v zadregi celo glede tega, v kateri razred naj bibili izvoljeni. Poudarjeno je bilo, da taki člani ne sodijo v razred umetnikov. Dozdaj smo umetnostne zgodovinarje in teoretike imeli v prvem, enega pa tudi vdrugem razredu. Prvi in drugi razred prihajata v poštev tudi v prihodnje. V razredu,ki bi se odločil za takšno ponovno vsebinsko obogatitev, bi lahko ustanovilioddelek za vede o umetnostih, od upodabljajočih umetnosti prek muzikologije doarhitekture – tudi ta v svoji vrhunski pojavnosti sodi med umetnosti –, in če bibil to drugi razred, bi v tak oddelek sodile tudi literarne vede. Potrebne dogovore,ob vsej občutljivosti za avtonomijo razredov, vključno z njihovo notranjo ureditvijo,morebitno dopolnitvijo imena, vsekakor pa tudi z ustreznim povečanjemštevila članskih mest bi morali opraviti pravočasno, tako da bi spremembe veljaleže za prihodnje volitve. To pomeni, da moramo do dogovorov priti v dobrem letudni. Drugo tehtno opozorilo pa je, da se Akademija stara in da moramo nekakoposkrbeti za pomladitev. Dogovorjeno je, da z razmišljanjem in zbiranjem mnenjzačnemo že spomladi, takoj po volitvah, razprave pa bodo stekle jeseni.V nedavnih razpravah je bilo ponovno odprto staro vprašanje o vlogi Akademijev družbi. Ali izpolnjujemo pričakovanja družbe? In ali smo sami s svojim delovanjemzadovoljni? Z več strani je prišla pobuda, morda najbolj artikulirano iztretjega razreda, da ponovno pregledamo vsebino našega dela, cilje, ki jih želimodosegati v prihodnosti, in pričakovanja, ki jih ima do nas družba. Nazadnje smoto storili pred desetimi leti. Živimo pa v času naglih sprememb. Predsedstvo jepobudo sprejelo in namerava sprožiti razpravo že letošnjo pomlad. Glede na vsebinskepredloge bi presojali tudi morebitne potrebe po preoblikovanju strukture.Kolikor bo le mogoče, bi pri tem pazili na ohranjanje tradicije, vsega tistega, karse je doslej obneslo. Pomembno bi bilo ostati znotraj okvira zakona o Akademiji,32

ki je na srečo širok, po zaslugi vodstva v času, ko se je zakon ustvarjal in sprejel.Daljnovidnim kolegom smo danes morda še bolj hvaležni kot nekoč, za sedaj zakonane želimo spreminjati. Nedvomno pa lahko veliko novega uredimo v statutu.Še tretje pa je, da bolj izkoristimo možnosti, ki so v obstoječih okvirih že zdaj narazpolago.O mestu Akademije v slovenski družbiO tem, kako nas vidi javnost, kako naši znanci in drugi ljudje, imamo seveda zelonepopolno podobo. V družbi civiliziranih, vljudnih ljudi človek navadno dobi večpohval, kot si jih zasluži. Tako ni vedno lahko uganiti, kaj si ljudje pravzaprav vresnici mislijo. Ne glede na to se vseeno zdi, da si je naša ustanova skozi desetletjapridobila precejšen ugled, ki ga uživa še danes. Ta ugled je povezan z vplivom, jemnogokrat edini adut, s katerim lahko kaj dosežemo. Tudi takrat, ko želimo leto, da se kako naše stališče sliši, da je opaženo. Zato je ta ugled nadvse dragocen.Ugled Akademije je seveda tolikšen, kot je ugled njenih članov. V razpravah obletošnjih volitvah je bilo izrečeno, da mora biti ena od lastnosti kandidata tudimoralna integriteta. To je, rekel bi, nevidno merilo, ki ga ni treba niti razglašati.A prav je imeti pred očmi, da je enako pomembno kot znanstvena ali umetniškaodličnost. Nedotaknjene javne podobe ni lahko obdržati, v današnjem času ljudjene varčujejo z obdolžitvami, ki jih s posebnim veseljem povzemajo mediji javnegaobveščanja, čeprav so velikokrat nepreverjene, pogosto krivične. Med Slovenci jihni malo, ki uživajo v kamenjanju in se presenetljivo lahkotno odločajo za vlogoprvega metalca. Nenapisano, modro vodilo pravi, da je v takih primerih dobro počakati,da se zadeve razčistijo, prah poleže in dejstva pridejo na svetlo. Če se s temzamudi ena volilna perioda, to ni nesprejemljivo. Prosim, ne ugibajte. Kar semrekel, se ne nanaša na nobenega od kandidatov, evidentiranih za letošnje volitve.Akademijo mnogi vidijo kot moralno avtoriteto. Nekateri menijo, da je ena redkihustanov, ki je to podobo v javnosti ohranila. To pa je nedvomno ena najzahtevnejšihvlog v današnjem svetu in času, ko mnogi kar tekmujejo, kdo bo komu prejvzel moralni ugled.Prav zato pa SAZU večkrat razočara, ko se v javnosti ne oglasi takrat, ko bi sepo mnenju mnogih morala. Na to imamo svoj odgovor, da se ne moremo vtikativ zadeve dnevne politike. Vendar je v javni razpravi vse več vprašanj, ki presegajookvire tega pojma. Akademija se ni oglasila pri sprejemanju družinskega zakona,ni se opredelila ob pripravah na pokojninsko reformo, ni se odzvala na izziv, dapove svoje mnenje o malem delu. Dileme niso majhne, pripravljavci zakonodajepa večkrat ne izbirajo rešitev, ki bi se zdele modre, daljnovidne, državljanom sprejemljive.Kdaj je poseg v razpravo o vladnih ukrepih ali splošnih velikih vprašanjihlegitimen? Še najbolj takrat, ko Akademija lahko svetuje na podlagi spoznanj znanosti.Seveda SAZU nima na vseh področjih dovolj vrhunske izvedenosti. Vse-33

kakor si lahko pomaga s svojimi ekspertnimi sveti, v katerih imamo zunanje sodelavcein svetnike. Izkazali so se tudi svetovalci. To možnost bi lahko izkoristilimnogo bolj, kot smo jo do sedaj. Zares, če se želimo s tehtnimi mnenji pogostejepojavljati v javnosti, imamo malo boljših možnosti, kot da se opremo na zunanjesodelavce. Vrata za nova imenovanja so odprta, razredi so tu povsem samostojni,upam, da bomo kmalu obogatili našo dejavnost tudi na ta način.Kdaj naj Akademija stopi z mnenjem pred javnost? Umestna je zadržanost,varčnost, inflacija takih nastopov bi našim mnenjem odvzela težo. Nadvse slabobi bilo, priti na dan prezgodaj, s premalo premišljenimi izjavami, ki jim je mogočeoporekati. Enako velja za zadeve, ki se še razvijajo, kjer novi podatki, ki utegnejospremeniti končno sliko, še prihajajo.Treba je upoštevati, da imamo na razpolago vrsto različnih načinov, ki soprimerni za različne potrebe in priložnosti.SAZU se v javnosti oglaša z izjavami posameznih članov, posameznih razredov,predsedstva ali izvršilnega odbora. Poleg tega imamo tudi svete in odbore,naposled pa prirejamo javne razprave, posvete in simpozije. Naši kolegi so članivrste pomembnih teles in organov, ki usmerjajo delovanje raznih institucij države.Imamo tudi ministra v aktualni vladi. Kot zadnji, najredkeje uporabljeni način paje na razpolago še izjava Akademije kot celote. Imamo torej bogastvo oblik in načinov,ki jih uporabljamo bolj ali manj pogosto, bolj ali manj učinkovito. Gotovoni mogoče zanikati, da smo zaznavno navzoči v javnosti.Seveda je treba opozoriti, da so akademiki in akademikinje poleg vsega šedeloholično aktivni vsak na svojem ožjem poklicnem področju. Tako bi rekel, dasmo vredni tradicije naših starosvetnih predhodnikov, operozov. In to je prvi razlog,da sem jih omenil v uvodu.Vendar sem lani prejel pismo kolega, ki je nezadovoljno omenil, da je Akademijapreveč pasivna, da se preveč ukvarja s preteklostjo in sama s seboj. Pismome je presenetilo. Vsaj vtis o tem, ali drži očitek o pasivnosti, je mogoče dobiti izletopisov. O vsakdanjem delu se je mogoče prepričati iz zapisnikov tedenskih sejizvršilnega odbora. Priloga vsakemu zapisniku je kratek povzetek naše navzočnostiv medijih javnega obveščanja. Ne enega ne drugega ni malo, tako da ne bipritrdili niti omenjeni kritiki ne že pred časom zapisani oceni, da se SAZU vedekot dremajoča stara gospa. Gotovo pa se lahko začnemo pogovarjati o tem, alise bomo načrtno in poglobljeno, z dolgoročnimi, morda tudi večdisciplinarnimiprojekti lotili posameznih načelnih, tudi globalnih vprašanj, ki so pomembna zaprihodnjo orientacijo naše družbe. Časi so taki, da to skoraj zahtevajo.Delo Akademije v preteklem letuPreteklo in prihodnje delo je glavna tema mojega današnjega poročila. Vsega nemorem našteti in pravično opisati, bom pa vsaj bežno omenil nekaj nalog, ki smosi jih zadali sami ali pa smo se jih lotili na prošnjo drugih.34

Veliko pozornosti smo posvetili vprašanjem šolskega izobraževanja. SAZU sodelujev jedrni skupini evropskih akademij, ki razvija novo strategijo poučevanjanaravoslovja. Istemu vprašanju se posvečamo doma. Lanski posvet v organizacijitretjega razreda je sodeč po odzivih izredno lepo uspel. Snujemo projekt krepitvevrednot v šolski vzgoji. Odpiramo večletni projekt podpore etičnim vsebinam vizobraževanju od vrtcev do podiplomskega univerzitetnega študija.Sodelovali smo v javnih razpravah o novi raziskovalno-razvojni strategijiSlovenije. Njene dobre in šibke strani smo komentirali tudi za mednarodno javnost.Zavzemamo se za ohranitev temeljnih raziskav in za ustrezno svobodo inavtonomijo znanosti. Med drugim tudi v novi raziskovalni politiki opozarjamona potrebno etiko raziskovalnega dela, na moralno integriteto znanstvenikov inna dobro prakso v znanosti. Vključili smo se v jedrno skupino Stalnega odbora zaetiko v znanosti pri Allei. Za priznanje si lahko štejemo imenovanje predsednikav 36-članski IBC, ugledni Mednarodni odbor za bioetiko pri Unescu.Med deseterico simpozijev in posvetov, ki jih je priredila Akademija v preteklemletu ali pri njih vsaj aktivno sodelovala, naj spomnim vsaj na nekatere: nasimpozij ob 100-letnici rojstva Milana Vidmarja, znanstveni posvet ob 35. obletnicipodpisa osimskega sporazuma, že omenjeni posvet o poučevanju matematike,fizike in kemije v srednjih šolah, simpozij ob 10. obletnici smrti akad. AleksandraBajta, simpozij v spomin Frana Bezlaja, 4. Memorial Leva Milčinskega, simpozijob 90. obletnici rojstva akademika Emilijana Cevca, mednarodni posvet Biološkaznanost in družba – organizmi kot živi sistemi in Etika v znanosti (na Dunaju).Akademija je v tem letu založila oz. prispevala k stroškom objave 20 tehtnihknjig. Kot vedno pa so mnoge knjige naših članov seveda izšle pri drugih domačihin tujih založbah. Na Akademiji smo imeli tudi predstavitve sedmih novihpublikacij.Vodstvo je opravilo obisk pri naših zamejcih v Benečiji, v Špetru Slovenov,Reziji in Ukvah v Kanalski dolini. Naši novi prijatelji so nam ga vrnili. Rezultat jenačrtovanje sodelovanja pri nekaterih etnološko-jezikovnih projektih. Na povabiloSlovencev v Kanadi sem se s predavanjem o etiki v medicini udeležil slavnostnegasrečanja Slovenskega kanadskega kongresa v Torontu ob njegovi 20-letnici.SAZU se je tudi v preteklem letu zavzemala za ohranjanje slovenske kulturnein naravne dediščine. Še naprej smo se potegovali za ohranitev arheoloških dragocenostipod Vodnikovim trgom, tako pri Nacionalnem svetu za kulturo kot priDržavnem zboru. Nadaljujemo z zavzemanjem za ustanovitev regijskega parka naožjem območju Krasa, kjer nas skrbi divja industrializacija in množično poseljevanjez neavtohtonim prebivalstvom. Podprli smo ohranitev naravnih in kulturnihvrednot Goričkega. Zagovarjali smo zamisel o muzeju koliščarske naselbinein situ na Špici ob Botaničnem vrtu. SAZU je pri Vladi RS vložila protest zopernjeno nerazumljivo in obžalovanja vredno odločitev, da ustavi in odpove že začetiprojekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, NUK 2. Uspeh teh35

pobud je bil doslej pod pričakovanji, vendar smo z njimi izboljšali vsaj poučenostjavnosti o ogroženih vrednotah naše dediščine. Ocenjujemo, da je tudi ta vlogaAkademije dolgoročno pomembna, da je vredna truda.Poleg že omenjenih medakademijskih stikov moram navesti še vzpostavitevsodelovanja s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti v Beogradu. PredsednikNikola Hajdin in podpredsednik Stanovčić sta k nam prišla podpisat sporazum,sam pa sem pred tem obiskal SANU, kjer sem bil izredno prijazno sprejet. Imelismo pogovore o preteklem in možnem prihodnjem sodelovanju, predaval sem onalogah akademije v znanosti in družbi.Na obisku smo imeli tudi predsednika Črnogorske akademije, profesorjaMomira Djurovića.Spremljal sem predsednika Republike pri obisku Royal Society v Londonu,ob izročitvi slovenskega darila, faksimilne izdaje Valvasorjeve Ikonoteke. Udeležilsem se tudi slovesnosti ob 350-letnici Royal Society, najstarejše neprekinjenodelujoče akademije na svetu. Spoštovanje starožitnih začetkov Royal Society me jeopomnilo, da se pri nas preredko spomnimo naše lastne predhodnice, Akademijeoperozov. Res pa je, da smo primerno zaznamovali njeno 300-letnico leta 1993.Danes bi bila stara 318 let, in je med 10, če ne med 5 najstarejšimi evropskimiakademijami, žal brez kontinuitete z današnjo SAZU. Spomnil pa sem se tudi narimsko Academio dei Lincei, ki je še starejša od Royal Society in uveljavlja svetovniprimat, čeprav je bilo tudi njeno delovanje trikrat prekinjeno, vsega za več kot160 let. To, kolegi in kolegice, pa je drugi razlog za mojo obuditev rodoljubnegazgodovinskega spomina.Na medakademijskem posvetu TWAS v Trstu sem sodeloval s predavanjemo vlogi akademij v današnji družbi – to srečanje akademij jugovzhodne Evrope vokviru globalne zveze akademij IAP je bilo posvečeno regionalnemu sodelovanjuna področju znanosti, tehnologije in inovacij. Udeleženci so ocenili sodelovanjeslovenske akademije z vlado pri upravljanju področij znanosti, kulture in izobraževanjakot vizionarski zgled, vreden posnemanja. Z odobravanjem je bil sprejet pogledv prihodnja desetletja, z opozorili na globalne in lokalne probleme in možnosti,s katerimi bodo morale vlade računati. Posebej je imponirala skrb za šolstvo navseh ravneh, za pridobivanje znanja kot vrednote in poudarek na privzgoji vrednot.SAZU je v preteklem letu nadaljevala sodelovanje v istih medakademijskihzdružbah kot prej. Podrobnosti bodo navedene v letnem poročilu oddelka zamednarodno sodelovanje. Odločili pa smo se izstopiti iz Evropske znanstvenefundacije (ESF). Koristi od članstva v tej organizaciji niso bile sorazmerne s članarino.Poleg tega je ESF ta čas v reorganizaciji, verjetno bodo izstopile tudi drugeakademije, ki nimajo lastnih raziskovalnih skladov.SAZU se je vključila v reševanje zapleta med vlado in Slovenskim znanstveniminštitutom na Dunaju. Zaplet je po našem mnenju nepotreben. SAZU jeocenila, da je inštitut glede na skromna sredstva zelo dobro opravljal svoje po-36

membno poslanstvo, predstavljanje slovenske znanosti, umetnosti in kulture naDunaju. SAZU se zavzema, da bi inštitut to delo v isti obliki in s podobno vsebinoneovirano nadaljeval. V tej oceni in priporočilu pristojnima ministroma se nambrez pridržkov pridružujejo druge članice oz. ustanoviteljice, vse štiri slovenskeuniverze in ZRC SAZU.SAZU je skušala v sodelovanju z ministrstvoma za znanost in kulturo prispevatik bolj dolgoročni ureditvi financiranja Slovenske matice. Tudi tu do končnihdogovorov še ni prišlo.Odmevnost ustvarjalnega dela akademikov v javnosti na svoj način kažejotudi priznanja. Omeniti moram visoka odlikovanja iz tujine, ki so jih prejeli akademikiFrance Bernik , Andrej Jemec in Boris Pahor . Zoisovo nagrado za življenjskodelo je prejel akademik Kajetan Gantar . Tu pa je še cela vrsta stanovskih indrugih priznanj, ki bodo zapisana v Letopisu.Več umetnikov se je predstavilo z uspelimi razstavami doma in v tujini,znanstveniki pa kot vedno z bogato bibliografijo.Člani vodstva in ostali člani SAZU smo pogosto ustregli prošnjam, da z uvodnimnagovorom ali predavanjem odpremo znanstvena in kulturna srečanja vLjubljani in drugod po Sloveniji.Članice in člani SAZU smo se tudi v lanskem letu odzvali na humanitarniklic in poleti darovali otrokom in revnim družinam, jeseni pa prizadetim v poplavah.Oboje je bilo sprejeto z veliko hvaležnostjo.Zelo prijetno se je spomniti sprejemov ob jubilejih naših kolegic in kolegov.Okrogle obletnice so v letu 2010 praznovali Vinko Dolenc , Stane Gabrovec , KajetanGantar , Josip Globevnik , Niko Grafenauer , Matija Horvat , Milan Mihelič ,Dušan Moravec , Jože Mlinarič , Janez Orešnik , Raša Pirc , Jože Pirjevec , UrošSkalerič , Saša Svetina , Peter Štih , Anton Vratuša , Igor Vrišer , Saša Vuga , FrancZadravec , Ciril Zlobec in Boštjan Žekš . Velik privilegij predsednika je, da v nagovorihob teh prazničnih sprejemih lahko pregleda in navzočim predstavi sijajnedosežke, ki so njihovim ustvarjalcem odprli vrata v najvišjo ustanovo slovenskihrazumnikov in umetnikov. Tu moram izraziti priznanje in hvaležnost našemunekdanjemu predsedniku, častnemu članu akademiku Francetu Berniku, ki je taimenitni običaj vpeljal.O slovenski samostojnosti, vrednotah in človekovih pravicahSpoštovani, v letošnjem letu je težko govoriti ob takih priložnostih, ne da bi sevsaj bežno dotaknili dveh stvari. Ena je 20-letnica samostojne slovenske države,druga pa trojna – gospodarska, okoljska in moralna stiska. Mnogi omenjajo vseskupaj kar v istem stavku. Kako smo mogli ta sad večstoletnih sanj, truda in žrtevštevilnih rodov Slovenk in Slovencev, pridobljen s precejšnjo pomočjo čudovitegadaru usode, ki je poskrbela za ugodne okoliščine, tako zavoziti v vsega 20 letih? Filozofi,družboslovci in zgodovinarji bodo najbrž odkrivali zakonitosti, ki so tako37

ekoč morale pripeljati do sedanjega nezadovoljivega položaja. Vsi pa v takšnopredestiniranost zgodovine ne verjamemo.Mnoge ljudi slišite govoriti o krizi vrednot. Res se zdi, da je med ljudmi večzmede v pojmovanju vrednot kot na primer pred dvema desetletjema, ko smo sipridobivali novo državo. To je bil poseben trenutek v zgodovini Slovencev, ki gasvojevrstno zaznamuje markantni zobec navzdol v statistični krivulji pogostnostisamomorov. Bila je renesansa vrednot: upanja in zaupanja, domoljubja, dobrohotnenaklonjenosti sočloveku v stiski, ne le prijatelju, tudi neznancu.A v teh 20 letih kot da se je velik del tega pozabil, kot da so na vrh prišle drugereči. Tekmovalnost, prizadevanje za materialno blaginjo, celo tudi za premoženje,ki bistveno presega potrebe lastnika, so danes priznane kot vrednote. Prav.Ampak – ali so na pravem klinu prednostne lestvice vrednot? Mnogi se bolečezavedamo velikosti in teže teh vprašanj.Gotovo so na višjem klinu človekove pravice. Akademija je članica Mednarodnemreže za človekove pravice; prek svoje Komisije za človekove pravice je laniintervenirala v 4 primerih, ko so bili zaradi verbalnih deliktov, izražanja svojegamnenja, zaprti znanstveniki v Siriji in Turčiji.S predsednico komisije za človekove pravice sva se zavzela za ustavno presojozakona o arhivih, na podlagi katerega je bila sprejeta in od Upravnega sodiščapotrjena absurdna zahteva, da se popisi bolezni pacientov Psihiatrične klinike kotpomemben del kulturne dediščine slovenskega naroda izročijo javnemu arhivuSlovenije. S tem anahronizmom bi poteptali pravico do varovanja izjemno občutljivihosebnih podatkov najranljivejše manjšine, ljudi z duševno motnjo, povozilibi pa tudi eno temeljnih, svetih dolžnosti iz deontološkega kodeksa zdravnikov.Slovenski narod pa še vedno živi v senci mračnih dogodkov med drugo svetovnovojno in po njej. Mnogi med nami menimo, da bi bilo tisočem nesrečnihmoških, žensk in otrok, okrutno usmrčenih v zunajsodnih povojnih pobojih, trebaposvetiti sočuten spomin, brez pridržkov obsoditi zločine, storjene nad njimi,naposled pa skesanim krivcem odpustiti. Gotovo je bilo marsikaj storjenega, pravtako gotovo pa je bilo spravnih dejanj premalo. Dokler to ne bo dovolj dobro opravljeno,dokler tega ne bo razumelo in sprejelo dovolj Slovencev, narod ne bo imelzdravih temeljev, na katerih je mogoče varno graditi prihodnost. V Akademijismo si zadnji dve leti prizadevali sprejeti izjavo o povojnih kršitvah človekovihpravic, katere osnutek je pripravila Komisija za človekove pravice. Najhujša spozabaso bili seveda zunajsodni poboji, predmet izjave pa je bilo tudi nadaljevanjeneetičnih ravnanj oblasti skozi naslednja desetletja. Mnogim med nami ni vseeno,ker se to prizadevanje končuje brez uspeha. Pokazalo se je, da nismo zmoglizbrati dovolj soglasja, da bi pripravljeno besedilo – táko, kot je, ali s popravki –lahko objavili v imenu Akademije. Večina se zaveda, kako pomembno bi bilo, čebi ustanove z javnim ugledom, kot je naša, pripomogle k splošnemu sprejetju vsajminimalnih etičnih standardov, pod katere ne sme nihče, ne glede na okoliščine.38

Naj izpostavim enega samega: državi in družbi ne more biti dovoljeno poravnavatiračune za hudodelstva, resnična ali namišljena, s slepim maščevanjem, mimo pravosodnegasistema. A tu je še vrsta drugih, še posebej zunaj vojnega časa povsemnesprejemljivih ravnanj, ki pomenijo grobo kršitev minimalne etike. To danesjavnosti (in medijem, ki jo obvladujejo) še ni jasno. Zdi se, da ostaja sporno celovprašanje, česa nikakor ne sme storiti oblast, ki je prisegla, da bo varovala zakonitostin človekove pravice. Predlog izjave bo po sklepu komisije skupaj z ostalimgradivom spravljen v arhiv. Podrobnejše poročilo o stališčih in odzivih akademikovpa je na razpolago tistim, ki so že ali še bodo izrazili željo.Tu se želim dotakniti še enega vprašanja, s katerim se ukvarja svet v zadnjihletih in se mu ni mogla izogniti niti Akademija. Kaj storiti s človeškim dostojanstvom?Pojavili so se novi etiki, ki nas prepričujejo, da je to ničvreden koncept, kiga je treba izgnati iz medicine in znanosti in ki ne more biti podlaga za odločanjev pravu, zakonodaji in etiki. V napoto je libertarnemu pogledu na svet. Uporabljennaj bi bil namreč za vrsto »napačnih« opredelitev na podlagi tradicionalneetike, kot je vztrajanje pri prepovedi evtanazije in proste trgovine s človeškimiorgani, izrezanimi iz teles živih ljudi, do odrekanja pravice do svobodnega pridelovanjačloveških zarodkov za raziskave in ustvarjanja križancev med človekomin živalmi. Po mnenju nekaterih libertarnih etikov te zvrsti je treba zdravnikomprepovedati odločanje po vesti in odpraviti tudi pravico do ugovora vesti, saj sta vnajboljšem primeru izraz kaprice ali lenobe, v najslabšem pa hudodelska prestopka.Etiko naj bi vrnili filozofom, saj je to filozofska disciplina.Ti ljudje govorijo o potrebi po prenovi družbe na podlagi novih vrednot. Temeljninesporazum pa je v tem, da v resnici ne gre za nove vrednote, ampak za noveinterese. Tako s skrbjo gledamo, poslušamo in beremo o tem, kako bi nekatere vejeznanosti in stroke, pravilneje nekateri njihovi zastopniki želeli priti do pooblastil,s katerimi bi dali posameznikom v roke nevarno novo moč, nove svoboščine inkoristi, uveljavljene brezobzirno proti legitimnim pravicam drugih. Tu ne gre samoza neposredno oškodovane. Gre za izpodkopavanje temeljev, na katerih stoji današnjacivilizacija. Saj vemo, da ta civilizacija ne deluje najbolje, vendar je neskončnoboljša kot nič. Razdiralne težnje ne morejo na mah narediti orjaške škode. Prekpočasne erozije obstoječega sistema vrednot pa delujejo enako usodno. Znana zakonitostgovori o varljivi varnosti malih korakov, ki se zdijo nedolžni tudi na robuprepada. Kam lahko pripeljejo, o tem pa imamo mnogo pretresljivih zgledov.Nekateri se ozirajo na Akademijo v upanju, da bo storila kaj prepričljivega,kaj odmevnega v obrambo vrednot, ki so nekoč vodile vsaj čut za prave izbire, čeže samih izbir mnogokrat niso mogle. V današnjih kriznih časih so pred to nalogoakademije vsega sveta.SAZU se bo tega lotila s prizadevanjem, da vpliva na šolsko vzgojo. Pri otrocihin mladih ljudeh je za vrednostno orientacijo in sprejem etičnih meril mogočestoriti največ. Do mladih imamo tudi največjo odgovornost. A kot pri učenju39

nasploh je tudi tu treba upoštevati spoznanja nevrobioloških znanosti, predvsemono o kritičnih časovnih obdobjih rasti in dozorevanja, ko so možgani za posameznevrste učenja dojemljivi.Če želimo kaj spremeniti, se moramo ozreti tudi v nekoliko bolj oddaljenoprihodnost. Zato se je zdelo prav, odzvati se vabilu v skupino, ki je razmišljala ourejanju prihodnjega sveta in naše države v prihajajočih desetletjih. V dokumentuKam po krizi iz predlanskega decembra je nekaj naših pogledov na etiko družbeprihodnosti, ki jih je skupina avtorjev lani še dodatno pojasnila Državnemu zboruin širši javnosti.Del prihodnjih nalog in aktivnosti SAZU je torej predvidljiv. Čar prihodnostipa je v onem drugem delu, ki je nenapovedljiv. Negotovosti je danes kljub vsemposkusom znanosti in raznih strok, da bi pogledale v prihodnost, več kot nekoč. Zradovednostjo čakamo, upam, da ne povsem nepripravljeni. Zagotovo pa ne samokot pasivni, dremajoči opazovalci. Tudi ne gre samo za čakanje. Akademija želiprispevati svoj delež k izbiram prihodnosti.«Vabilu k razpravi se je najprej odzval akad. Janez Orešnik , ki se je zahvalil zaizčrpno poročilo. Zaveda se, da poleg objektivnih dejstev o delu Akademije vsebujetudi osebne poglede predsednika na poslovanje v preteklem letu. Opozoriti želipredvsem na to, da bo treba razmišljati o delu in reorganizaciji razredov. Čepravrazpravo o tem podpira, pa je na današnji skupščini še ne namerava začeti. V zveziz organizacijo želi omeniti le nekaj splošnega: nerazumevanje med naravoslovnimin humanističnim delom Akademije ima za posledico, da v nekaterih stvareh nimogoče priti do enotnega mnenja. Zato predlaga, da bi v isti skupini akademikovimeli naravoslovce in humaniste.K točki 3:O finančnem poslovanju v letu 2010 je poročal upravni direktor Zoran Mezeg.Akademija je za svoje delovanje in za delovanje ZRC SAZU prejela 4,038.382 EUR.Večino sredstev, 97,6 % je prispeval proračun Republike Slovenije, 1 % Javna agencijaza knjigo, ostalo pa je Akademija ustvarila sama: s prodajo publikacij, najemninamiin oddajanjem Prešernove dvorane ter počitniških apartmajev.Odhodki v letu 2010 so znašali 4,023.579 EUR in so bili za 14.803 EUR nižjiod prihodkov. Pozitivna razlika se je prenesla v leto 2011 in je namenjena plačiluračunov iz preteklega leta. V primerjavi s preteklim letom so bili odhodki za 3,5 %nižji. So se pa povečala sredstva za tisk, in sicer za 10, 6 %. Skladno s politiko varčevanjav javni upravi so se sredstva za plače znižala za 3,5 %, ker sta nagrajevanjedelovne uspešnosti in napredovanje zamrznjeni. Tudi investicije so se v primerjaviz letom 2009 znižale za 33 %, kar gre pripisati dejstvu, da se obnova stavb v lastiAkademije počasi zaključuje.SKLEP:Skupščina je brez pripomb sprejela finančno poročilo za leto 2010.40

K točki 4:Upravni direktor je predstavil tudi finančni načrt proračunskih sredstev za leto2011, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel konec prejšnjega leta, objavljenpa je v Uradnem listu št. 96/10.Delovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti je namenjenih4,323.282 EUR. Pri pregledu posameznih postavk razveseljuje dejstvo, da sredstvaza tisk, fond upokojenih akademikov in nakup knjig, čeprav počasi, naraščajo. Zanadaljevanje projekta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda je predvidenih538.188 EUR. Akademija se je uspešno vključila tudi v reševanje finančnihtežav Slovenske matice, tako da ji bo v obliki finančnega transferja nakazala 80.000EUR. Sredstva so namenjena za izvajanje skupnega programa znanstvenih prireditevin izdajanja publikacij. Akademija bo sofinancirala uredniško in organizacijskodelo ter znanstvena srečanja filozofskega, naravoslovnega in založniškegaodseka Slovenske matice. Več sredstev je namenjenih za mednarodno sodelovanjein materialne stroške biblioteke, ostale postavke pa so v okviru nivoja za leto 2010.Glede porabe sredstev za mednarodno sodelovanje je na vprašanje izr. članaPetra Štiha upravni direktor pojasnil, da tuji gostje prejmejo dnevnico in plačanoprenočišče, če gre za obisk v okviru pogodbeno urejenega medakademijskegasodelovanja; če sporazuma ni, pa tujim gostom običajno lahko ponudimo hotelin kosilo ali večerjo z gostiteljem. Plačilo potnih stroškov in honoriranje predavateljevni možno. Možnost brezplačne nastanitve pa imajo gostje tudi v akademijskemapartmaju.Akad. Boštjana Žekša so skrbele predvidene postavke v načrtu za leto 2012,ki so nižje kot za letošnje leto, vendar je upravni direktor povedal, da so številkezgolj planske, in je velika verjetnost, da bodo z rebalansi med letom spremenjene.Akad. Janez Orešnik je sprožil razpravo o gradnji NUK II in izrazil mnenje,da se problematika nanaša tudi na Akademijo kot najvišjo znanstveno in umetnostnoustanovo v državi. Na prostoru, predvidenem za gradnjo, bi se lahko združiloveč knjižnic, tudi fakultetnih in teoretično celo biblioteka SAZU, kar bi pripomoglok znižanju stroškov delovanja.Akad. Marko Mušič, avtor projekta NUK II, ki ga je Vlada v preteklem leturazveljavila, je razložil, da je bil natečaj razpisan izključno za gradnjo stavbe NUKII. V skladu s kasnejšimi zahtevami je bil projekt noveliran s priključitvijo CTKin knjižnice Filozofske fakultete. Pri združitvi knjižnic na eni lokaciji in z razporeditvijogradiva po strokah se doseže zahtevana kompleksnost in racionalizacija,kar je v skladu s svetovnimi trendi. V načrtu je že predvidena podzemna povezavamed obema knjižnicama in tudi nadzemni hodnik preko Slovenske ceste doFilozofske fakultete. Namera Vlade, da se iz novega koncepta NUK II ponovnoizključita obe omenjeni knjižnici, ni modra.Akad. France Bernik je opozoril na vsebino predsednikovega poročila, na kateregase bodo člani morali odzvati, in svetoval previdnost pri prestrukturiranju41

Akademije. Glede porabe sredstev pa se zavzema, da se jih več nameni nakupu inohranjanju knjižničnega fonda Biblioteke.SKLEP:Skupščina je brez pripomb sprejela finančni načrt za leto 2011.K točki 5:Glavni tajnik je predstavil predlog sprememb in dopolnitev Statuta ZRC SAZU, kijih je na seji predsedstva že pojasnil direktor prof. dr. Oto Luthar. Spremembe senanašajo na dodatni sedež izpostave (nova Raziskovalna postaja v Mariboru) inna raziskovalni sklad ZRC SAZU, ki se na predlog pooblaščene revizorke ukinja.Tako se v statutu spremenijo vsi členi, ki omenjajo raziskovalni sklad, in črtajomerila za dodelitev prostorov.SKLEP:Na predlog predsedstva skupščina potrjuje spremembe in dopolnitve Statuta ZRCSAZU v 5., 51., 54., 55. in 56. členu.Pripravila:Lucija GoričkiGlavni tajnik:akad. Andrej KranjcSkupščina SAZU 5. 5.Zasedanje skupščine je s pozdravom navzočih odprl predsednik Akademije. Vuvodnih besedah je poudaril pomembnost volitev, saj bodo novoizvoljeni člani innovo vodstvo v naslednjih treh letih oblikovali delo in ugled Akademije. Predlagalje naslednji dnevni red:- potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2011,- izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine,- razrešitev predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika ter treh članovpredsedstva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU,- predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU,- predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnikater tri člane predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU,- poročilo verifikacijske komisije,- volitve,- odmor za kavo in ogled razstave v mali galeriji SAZU in Prešernovi dvorani,- razglasitev volilnih rezultatov in zaključek skupščine.K točki 1:Ker ni bilo pripomb ne na zapisnik februarske skupščine ne na predlagani dnevnired, je bil sprejet42

SKLEP:Skupščina je soglasno potrdila zapisnik seje z dne 22. februarja 2011 in soglašala spredlaganim dnevnim redom.K točki 2:Predsednik je predlagal še dva sklepa, in sicer izvolitev verifikacijske komisije indelovnega predsedstva, ki bo skrbelo za pravilen potek volitev.SKLEP:Skupščina je v verifikacijsko komisijo soglasno izvolila akad. Dragico Turnšek inakad. Zinko Zorko.SKLEP:V delovno predsedstvo je skupščina soglasno izvolila akad. Marijana Pavčnika zapredsednika, za člana pa akad. Alojza Kralja in akad. Cirila Zlobca.Novoizvoljeni člani delovnega predsedstva so se zahvalili za zaupanje in predlagaliv izvolitev še člane volilne komisije.SKLEP:V volilno komisijo, katere naloga bo štetje glasovnic, je skupščina soglasno izvolilaakad. Franca Forstneriča za predsednika, akad. Uroša Skaleriča, izr. člana PetraŠtiha in akad. Roberta Zorca pa za člane.K točki 3:Predsednik delovnega predsedstva je predlagal, da se zaradi poteka mandata zaobdobje 2008–2011 glasuje za razrešitev vodstva Akademije ter članov predsedstva,izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU.SKLEP:Skupščina je soglasno razrešila dosedanjega predsednika akad. Jožeta Trontlja,oba podpredsednika akad. Matijo Gogalo in akad. Marka Mušiča ter glavnegatajnika akad. Andreja Kranjca.Soglasno razrešeni so bili tudi člani predsedstva, izvoljeni po 22. členu zakona oSAZU: akad. Alenka Šelih , akad. Kajetan Gantar in akad. Andrej Jemec .K točki 4:Predsednik delovnega predsedstva je prosil tajnike razredov, da predstavijo kandidateza nove redne, izredne in dopisne člane.Razred za zgodovinske in družbene vedeAkad. Marijan Pavčnik je predstavil prof. dr. Jožeta Mencingerja, kandidata zaizrednega člana, izr. član Peter Štih pa prof. dr. Marijo Wakounig, kandidatko zadopisno članico.Razred za filološke in literarne vedeKandidata za dopisnega člana prof. dr. Martina Dimnika je predstavil akad. JožeKrašovec .43

Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vedeTajnik razreda Josip Globevnik je prebral utemeljitev za izr. člana prof. dr. ČrtomirjaZupančiča, ki kandidira za rednega člana, in utemeljitev za prof. dr. JamesaFloyda Scotta, ki kandidira za dopisnega člana.Razred za naravoslovne vedeAkad. Ivan Kreft je predstavil kandidata za novega izrednega člana prof. dr. BorisaSketa, akad. Robert Zorec pa kandidata za dopisnega člana prof. dr. Denisa Nobla.Razred za umetnostiTajnik razreda akad. Niko Grafenauer je prebral utemeljitev za izrednega članaprof. dr. Milčka Komelja in dopisnega člana prof. dr. Tonka Maroevića, izr. članSaša Vuga pa je predstavil prof. dr. Stanka Kristla in gospoda Zorka Simčiča kotkandidata za redna člana.Vabilu k razpravi o kandidatih se ni odzval nihče.K točki 5:Predsednik delovnega predsedstva je povabil še k predstavitvi kandidatov za članevodstva in predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU, za obdobje 2011do 2014.Kandidata za predsednika akad. Jožeta Trontlja je predstavil akad. Franc Strle .Akad. Tadeja Bajda, kandidata za podpredsednika, je predstavil akad. Josip Globevnik, akad. Marka Mušiča, kandidata za drugega podpredsednika, pa je predstavilakad. Niko Grafenauer . Utemeljitev za akad. Andreja Kranjca, kandidata zaglavnega tajnika, je podal akad. Ivan Kreft .Kandidate za člane predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU, akad. MatijoGogalo, akad. Andreja Jemca, akad. Branka Stanovnika in akad. Alenko Šelihso (v tem vrstnem redu) predstavili akad. Ivan Kreft , izr. član Saša Vuga , akad.Josip Globevnik in akad. Marijan Pavčnik .K točki 6:Akad. Dragica Turnšek je prebrala poročilo verifikacijske komisije. Akademijaima trenutno 99 članov, od tega 83 rednih in 16 izrednih članov. Na današnjiskupščini je navzočih 67 članov, predčasno pa je pisno volilo 17 članov. Skupno botorej na današnji seji volilo 84 upravičencev oz. 84,8 odstotkov.Predčasno so pisno glasovali: akad. Ivan Bratko , akad. Matija Drovenik , akad.Stane Gabrovec , akad. Igor Grabec , akad. Dušan Hadži , akad. Drago Jančar , akad.Andrej Kranjc , akad. Gabrijel Kernel , akad. Lojze Lebič , akad. Jože Maček , akad.Milko Matičetov , akad. Janez Matičič , akad. Jože Mlinarič , akad. Primož Simoniti, akad. Tomaž Šalamun , akad. Ivan Vidav in akad. Anton Vratuša .K točki 7 in 8:Akad. Marijan Pavčnik se je zahvalil za predstavitve kandidatov in za poročilo44

verifikacijske komisije. Glede na ugotovljeno sklepčnost je udeležence skupščineprosil, da pristopijo k volitvam, nato pa se srečajo ob kavi in si ogledajo razstavov Prešernovi dvorani.K točki 9:Po prekinitvi zaradi štetja glasov je predsednik volilne komisije akad. Franc Forstneričpodal poročilo o rezultatih volitev. Volilo je 84 volilnih upravičencev, pritem pa volijo nove redne in dopisne člane samo redni člani, nove izredne člane paredni in izredni člani Akademije.Za izvolitev v izrednega člana je bilo potrebnih najmanj 50 glasov, predlagani kandidatipa so prejeli:prof. dr. Jože Mencinger68 glasov,prof. dr. Boris Sket73 glasov inprof. dr. Milček Komelj70 glasov.Za izvolitev v rednega člana je bilo potrebnih najmanj 42 glasov, posamezni kandidatipa so prejeli:izr. član Črtomir Zupančič74 glasov,izr. član Stanko Kristl68 glasov inizr. član Zorko Simčič67 glasov.Za izvolitev v dopisnega člana je prav tako potrebnih najmanj 42 glasov, kandidatipa so prejeli:prof. dr. Marija Wakounig70 glasov,prof. dr. Martin Dimnik69 glasov,prof. dr. James F. Scott73 glasov,prof. dr. Denis Noble72 glasov inprof. dr. Tonko Maroević69 glasov.Predsednik volilne komisije je ugotovil, da so vsi predlagani kandidati za noveizredne, redne in dopisne člane Akademije izvoljeni.Akad. Franc Forstnerič je sporočil tudi podatke o glasovih, ki so jih prejeli kandidatiza vodstvo Akademije v obdobju 2011 do 2014:akad. Jože Trontelj (kandidat za predsednika)77 glasov,akad. Tadej Bajd (kandidat za podpredsednika)78 glasov,akad. Marko Mušič (kandidat za podpredsednika) 75 glasov inakad. Andrej Kranjc (kandidat za glavnega tajnika) 79 glasov.Glede na to, da je za izvolitev potrebnih najmanj 50 glasov, je predsednik ugotovil,da so bili vsi predlagani kandidati za vodstvo Akademije izvoljeni.45

Kandidati za člane predsedstva, izvoljeni po 22. čl. zakona o SAZU, pa so prejeli:akad. Matija Gogala59 glasov,akad. Andrej Jemec61 glasov,akad. Alenka Šelih62 glasov inakad. Branko Stanovnik53 glasov.V skladu z 22. členom zakona o SAZU izvoli skupščina Akademije tri člane predsedstva;za današnjo izvolitev je bilo potrebnih najmanj 50 glasov. Glede na volilniizid je predsednik volilne komisije ugotovil, da so bili v predsedstvo izvoljeni prvitrije kandidati, ki so prejeli največ glasov.Predsednik je poročilo zaključil s čestitko vsem izvoljenim članom in vodstvu,čestitki pa so se pridružili tudi člani delovnega predsedstva in prosili novoizvoljeno vodstvo Akademije, da prevzame vodenje skupščine.Predsednik Akademije se je v svojem imenu in imenu ostalih članov vodstvazahvalil za priznanje, ki so jim ga člani pokazali s ponovno izvolitvijo. Izrazil jeupanje, da bo tudi v prihodnje lahko izpolnil vsa pričakovanja tako v okviru Akademijekot zunaj nje. Nazadnje se je zahvalil še sodelavcem iz strokovnih služb, kiso volitve pripravili in zagotovili nemoten potek glasovanja.Akad. Jože Trontelj je udeležence povabil na slovesno podelitev članskih listin,ki bo 14. junija.P. S.:Vsem članom skupščine je bil predhodno poslan predlog sprememb StatutaZRC SAZU, ki se nanaša na število članov upravnega odbora. Ker na predlog nibilo pripomb, se lahko zapisniško ugotovi, da je skupščina Slovenske akademijeznanosti in umetnosti potrdila spremembo 32. člena Statuta ZRC SAZU.Pripravila:Lucija GoričkiGlavni tajnik:akad. Andrej Kranjc46

RAZREDI SAZUI. razred za zgodovinske in družbene vedeOb koncu leta 2011 je imel razred 13 rednih, 3 izredne in 17 dopisnih članov.Na volilni skupščini SAZU je bil 5. maja 2011 za izrednega člana prvega razredaizvoljen Jože Mencinger , Marija Wakounig (Avstrija) pa je bila v istem razreduizvoljena za dopisno članico. Razred je v tem letu zapustil dopisni član HenryTeune (1936–2011).Razred je imel v letu 2011 pet sej (18. januarja, 9. marca, 16. junija, 19. oktobrain 21. decembra). Pred januarsko, marčno in decembrsko sejo so bile seje oddelkaza zgodovinske vede in oddelka za družbene vede.Razred je na svojih sejah razpravljal o zelo različnih vprašanjih. Na prvi sobile v ospredju volitve novih članov SAZU. Pogovori na to temo so se začeli že vletu 2010, ko je bil evidentiran širši krog možnih kandidatov in so bila izoblikovananekatera načelna izhodišča, ki jih je treba upoštevati pri volitvah. Člani razredaso se strinjali – seveda v primeru, da gre za kandidate, ki v celoti izpolnjujejomerila za izvolitev –, da imajo pri kandidaturah za volitve novih izrednih članovprednost tista področja, ki še niso imela ali pa že dolgo nimajo člana SAZU. Razredje hkrati predlagal, da bi na takšen način razmišljali tudi v ostalih razredih.Z ozirom na to, da razred na volitvah 2011 ne more računati na več kot na enomesto, je bil za kandidata novega izrednega člana prvega razreda soglasno potrjenprof. dr. Jože Mencinger v oddelku za družbene vede. Za novo dopisno članico parazred predlaga prof. dr. Marijo Wakounig. Na seji je bilo tudi dogovorjeno, dabo oddelek za zgodovinske vede proti koncu leta pripravil enodnevni znanstveniposvet ob dvajseti obletnici osamosvojitve Republike Slovenije ter da bo razred vokviru Akademijinih publikacij pripravil zbornik razprav članic in članov razreda,ki naj bi predvidoma izšel 2012.Na drugi seji je razred razpravljal o predlogih za novo vodstvo SAZU in kotkandidatko razreda za članico predsedstva po 22. členu zakona o SAZU predlagalakad. Alenko Šelih. Potrjeni sta bili pisni utemeljitvi za kandidaturi prof. dr. JožetaMencingerja in prof. dr. Marije Wakounig, medtem ko k predlogom drugihrazredov za nove redne, izredne in dopisne člane ni bilo pripomb. Ker se je akad.Marijanu Pavčniku iztekal triletni mandat tajnika razreda, je razred na tej seji zanovega tajnika I. razreda soglasno izvolil izrednega člana Petra Štiha, ki je bil voddelku za zgodovinske vede soglasno izvoljen še v en mandat načelnika. Oddelekza družbene vede pa je za novega načelnika soglasno izvolil akad. Slavka Splichala.Oba načelnika in tajnik nastopijo svoj mandat 1. junija 2011. Na seji je razred47

sprejel tudi predlog, da sproži postopek za imenovanje dr. Avguština Malleja zasvetovalca SAZU. V razpravi o rabi slovenščine in tujih jezikov v visokem šolstvuje izpostavil pomen slovenskih terminoloških slovarjev za nosilna področja znanostiter opozoril na neutemeljenost, da bi se v jezikovnem okolju, v katerem jeSlovenija, favorizirala zgolj angleščina. Razred meni, da mora biti uporaba tujihjezikov v visokem šolstvu enakopravna.Na tretji seji razreda je tajnik poročal o junijski seji predsedstva SAZU, na katerije bila ustanovljena komisija za morebitno prestrukturiranje SAZU. Iz prvegarazreda bosta v komisji sodelovala akad. Alenka Šelih in akad. Marijan Pavčnik ,ki sta tudi člana statutarne komisije SAZU. Člani razreda so bili seznanjeni s pripravamina praznovanje 75-letnice SAZU, ki bo novembra 2013. V tem okviru boizšla posebna monografija o zgodovini SAZU, ki jo na pobudo I. razreda pripravljaŽeljko Oset z Inštituta za novejšo zgodovino, kot tudi zbornik, v katerem bodopredstavljeni vsi člani SAZU. Velika večina članov prvega razreda je svoja bio-bibliografskagesla že pripravila. Razred je bil obveščen tudi o pripravah na simpozijDvajset let slovenske državnosti, ki jih vodi pripravljani odbor v sestavi akad.Tine Hribar , akad. Jože Pirjevec in izr. član Peter Štih . Na simpoziju bo s sedmimireferati sodelovalo osem referentov, od tega štirje iz prvega razreda. Akad. JankoPleterski je predložil pisni predlog z utemeljitvjo za izvolitev dr. Avguština Mallejaza svetovalca SAZU, zato sta bila na seji imenovana dva poročevalca: akad. JožePirjevec in izr. član Peter Štih, ki bosta do jesenske seje pripravila pisno poročilo.Na četrti seji je razred formalno začel razpravo o morebitnem prestrukturiranjuSAZU. Diskusija je pokazala precejšnjo zadržanost do morebitne reformeSAZU. Člani razreda so pogrešali izhodišča, razloge kot tudi cilje, ki naj bi jih doseglis prestrukturiranjem. Oblikovano je bilo mnenje, da je treba v razmisleku oprestrukturiranju posvetiti pozornost tudi vprašanju, kako v delo SAZU vključitimlajše vrhunske znanstvenike in umetnike, ki bi nedvomno lahko veliko prispevalik delovanju Akademije na vseh področjih. Pri tem bi se lahko zgledovali ponekaterih evropskih akademijah, ki so to že storile. Razred prav tako predlaga,da se v razpravah o prestrukturiranju SAZU razmisli o razmerju med SAZU inZRC SAZU in ugotovi, ali so tudi tu potrebne kakšne spremembe oz. izboljšave.Na seji so se člani razreda seznanili tudi s poročilom o imenovanju dr. AvguštinaMalleja za svetovalca SAZU in ga soglasno podprli. Predlog z mnenjem razredabo posredovan predsedstvu SAZU, da se o njem izreče. V zaključnem razmislekuo pripravi programa dela za leto 2012, ki bo glavna točka naslednje seje, je bil načetovprašanje vabljenih gostov predavateljev na SAZU. To vprašanje bi bilo lahkopo mnenju razreda urejeno na bolj življenjski način – mogoče v obliki posebnegasklada – ki bi omogočal plačilo potnih stroškov. Akad. Stanetu Gabrovcu je nanjegovo željo prenehalo članstvo v znanstvenem svetu Umetnostnozgodovinskegainštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. S sklepom IO SAZU z dne 12. 10. 2011 gaje nadomestil izr. član Milček Komelj iz V. razreda.48

Zadnja seja razreda v letu 2011 je bila posvečena programu dela v letu 2012.Ta predvideva več predavanj vabljenih gostov (dop. član Silvin Košak , Nemčija;akad. Emilio Marin, Hrvaška; akad. Ivan T. Berend, Madžarska/ZDA; akad. MomčiloZečević, Črna gora). Nadalje namerava razred organizirati posveta na temoglobalizacije ter o povojnih obračunavanjih v državah z odporniškim gibanjem.Dodatno je bila v program uvrščena tudi soorganizacija posveta o dejavnikih, kiomejujejo dostop žensk do vodilnih položajev v visokem šolstvu, ki ga bo razredorganiziral z Združenjem univerzitetno izobraženih žensk. Več članov razredanamerava s pomočjo sredstev tiskovne komisje SAZU pripraviti monografske publikacije,ki bodo deloma izšle tudi v serijah SAZU. V letu 2012 je tako predvidenaizdaja monografije akad. Bibe Teržan o absolutnem datiranju bronaste dobe vSloveniji. Akad. Marijan Pavčnik namerava pripraviti novo ažurirano izdajo KaufmannovegaUvoda v filozofijo prava. V nemščini bo izšel prevod Ustoličevanjakoroških vojvod pok. akad. Boga Grafenauerja, katerega redakcija že narejenegaprevoda se je nekoliko zavlekla. Prav tako v nemščini bo izšla nova komentiranaizdaja Conversio Bagoariorum et Carantanorum akad. Herwiga Wolframa. Objavljenibodo prispevki s posveta Dvajset let slovenske državnosti kot tudi zbornikprispevkov članov I. razreda. Na seji je razred obravnaval tudi informacijo omožnostih sodelovanja z Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina inmenil, da bi ena takšnih skupnih tem lahko bila povezana z vprašanjem človekovihpravic.V letu 2011 je v seriji Razprav I. razreda SAZU izšel zbornik referatov s posvetaob deseti obletnici smrti akad. Aleksandra Bajta. Prav tako je s podporo SAZUizšla dopolnjena 4. izdaja Teorije prava akad. Marijana Pavčnika. Razred je v temletu organiziral tudi dva pogovora: enega o tretji poti med antikapitalizmom inpostsocializmom ob istoimenski knjigi akad. Veljka Rusa, drugega pa ob slovenskiizdaji knjige Izbira dr. Renate Salecl. 19. in 21. 9. 2011 je deloma tudi na SAZUpotekal simpozij ob stoletnici rojstva muzikologa in člana I. razreda akad. DragotinaCvetka, katerega glavni organizator je bil Muzikološki inštitut ZRC SAZU.V organizaciji oddelka za družbene vede je imel 25. 11. 2011 na SAZU predavanjedopisni član Jože Straus , ki je predtem postal ambasador znanosti Republike Slovenijeza leto 2011. Naslov njegovega predavanja je bil Novi svetovni gospodarskired kot izziv Evrope. Leto je razred zaključil z organizacijo posveta Dvajset letslovenske državnosti, ki je potekal na SAZU 16. decembra 2011.V letu 2011 sta dva člana razreda praznovala okrogel življenjski jubilej. Akad.Tine Hribar in izredni član Jože Mencinger sta dopolnila sedemdeset let.Peter Štih49

II. razred za filološke in literarne vedeOb koncu leta 2011 je imel razred 15 rednih in 13 dopisnih članov. Na volitvahje bil za dopisnega člana izvoljen prof. dr. Martin Dimnik . Med letom jeumrla dopisna članica prof. dr. Milka Ivić .Člani razreda so se sešli na 3 sejah (22. marca, 15. junija in 29. novembra).Obravnavali so predvsem sprotna vprašanja.Posebej pozorno in zavzeto so razpravljali o položaju slovenščine v javni rabiin vse bolj razširjeni uporabi angleščine v visokem šolstvu. Zavzeli so se za to, da jetreba ohranjati in razvijati slovenski znanstveni jezik, in predlagali, da bi v okviruSAZU organizirali širšo razpravo o slovenskem jeziku na slovenskih univerzah kakortudi o slovenskem znanstvenem jeziku sploh. Doktorskih disertacij naj fakultetene sprejemajo, če so napisane npr. samo v angleščini, potreben je tudi slovenskiprevod, obenem pa naj skrbijo za ustrezno jezikovno raven tudi v slovenščini.Znanstveniki naj – kolikor je le mogoče – objavljajo rezultate svojih raziskav tudi vslovenščini ali vsaj tudi v izčrpnih slovenskih poljudnoznanstvenih povzetkih. Naslovenskih univerzah mora slovenščina ostati dominantni jezik, kajti jezik je kompleten,če ima razvite vse svoje ravni, ne nazadnje seveda znanstveno. II. razred seje soglasno zavzel, naj novi zakon o visokem šolstvu določi in zagotovi obvezne,vsaj minimalne jezikovne standarde pri predavanjih, izpitih idr.Člani so izrazili zaskrbljenost zaradi neugodne starostne sestave razreda (večkot devetinsedemdeset let). Razred je že na dveh volilnih skupščinah ostal brez novegačlana, tako da trenutno sploh nima izrednih članov. To vzbuja skrb posebej zato,ker se prav ta razred posveča raziskavam jezika in književnosti, brez dvoma temeljnima»maticama« nacionalnega obstoja. O tem so člani intenzivno razpravljali na seji15. junija, ki se je je na njihovo pobudo udeležil tudi predsednik SAZU. Akad. dr. JožeTrontelj je omenil zakonsko omejeno število članov in potrebo po prestrukturiranjuSAZU, zatrdil pa, da si bo sam na naslednjih volitvah prizadeval za ustrezno »pomladitev«II. razreda z enim ali dvema novima članoma. Pri tem so člani opozorili navprašanje kriterijev, kjer mehanično seštevanje »citatov« ne more biti edino odločilno,in se zavzeli za kompetentnost oz. ingerenco razreda pri določanju novih članov.Razred je podprl pobudo ZRC in sklenil, naj bo SAZU soizdajateljica predavanjo slovenski književnosti, ki jih je imel okrog leta 1900 štiri semestre Karel Štrekelj nauniverzi v avstrijskem Gradcu: gre za znanstveno izdajo prvih univerzitetnih predavanjv slovenskem jeziku, opremljeno s stvarnimi opombami dr. Marjana Dolgana in študijodr. Darka Dolinarja o Štrekljevi metodi, njegovem mestu v razvoju slovenistike idr. Ravnotako je podprl izid tretje, posodobljene izdaje Veterinarskega terminološkega slovarja.Posamezni člani II. razreda so s knjižnimi in revijalnimi objavami tudi v laniopazno sodelovali v javnem kulturnem življenju.50Andrej Inkret

III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vedeRazred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelekza tehniške vede. Ob koncu leta 2011 je imel razred 18 rednih, 3 izredne in20 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede10 rednih, 2 izredna in 13 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 8 rednih,enega izrednega in 7 dopisnih članov. Na volitvah maja je bil izr. član Č. Zupančičizvoljen za rednega člana in J. F. Scott za novega dopisnega člana. Septembra jeumrl redni član R. Blinc.Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalnebaze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s katerimisodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno nasvojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajomnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vlogev družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajostrokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledjeaktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstevfinancira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji.Razred je imel v letu 2011 pet sej. Na prvi seji, 6. januarja, je razpravljal o pripravahna volitve v SAZU v letu 2011. Ob uporabljenih kriterijih pri izbiri novihčlanov SAZU v letu 2011 in zaradi dejstva, da tretji razred kljub nesporni odličnostipredlaganih kandidatov žal ni dobil nobenega novega članskega mesta, jerazred razpravljal o vlogi SAZU. Ena od misli o tem je bila, da se še pred volilnoskupščino organizira razprava o posameznih kandidatih, čeprav je sedanji statutne predpisuje. Razred je sklenil, da predsednika SAZU povabi na naslednjo sejo,mu predstavi svoje mnenje in zlasti skrb za bodočnost Akademije. Na tej seji jerazred sklenil za naslednje mandatno obdobje za predsednika SAZU predlagatidosedanjega predsednika akad. J. Trontlja, za podpredsednika SAZU svojegačlana akad. T. Bajda, za člana predsedstva pa svojega člana akad. B. Stanovnika.Na drugi seji 20. januarja, ki se je je udeležil tudi predsednik SAZU, so bilapredsedniku predstavljena mnenja članov, izražena na prejšnji seji razreda, in jebilo omenjeno, da bi morala biti pri izbiri novih članov glavni kriterij kvalitetakandidatov in ne napolnitev razredov. Omenjena je bila misel, da bi pred volilnoskupščino imeli »predskupščino«, na kateri bi predlagatelji predstavili kandidatein bi bila odprta razprava o kvaliteti posameznih kandidatov. Povedano je bilo,da bi bilo treba določiti vizijo in poslanstvo SAZU, od koder bi izvirali kriterijiza izvolitve. Predsednik se je ugodno odzval in pozval k razmisleku, kaj je glavnavloga SAZU. Strinjal se je s tem, da bi imeli »predskupščino«, morda iz dveh alitreh enot. Obljubil je, da bo prevzel nadaljnjo pobudo o načetih vprašanjih. Na sejije razred sklenil predlagati Č. Zupančiča za novega rednega člana in J. F. Scotta zanovega dopisnega člana. Na tretji seji 10. februarja je razred obravnaval predloge51

za nove člane iz drugih razredov in se z njimi strinjal. Izrazil pa je nekaj pomislekovob volitvah. Razred je potrdil izid Zbornika o uspešnem posvetovanju napodročju poučevanja matematike, fizike in kemije, ki ga je razred na SAZU organiziralv letu 2010. Na četrti seji 17. marca je razred obširno razpravljal o zapisu, kiga je pripravil predsednik o rabi slovenskega jezika v visokem šolstvu. Ob koncu jezaključil, da slovenščina na univerzah ni ogrožena. Glede vprašanja, ali naj bo kotedini tuji jezik navedena angleščina, je bilo mnenje razreda pritrdilno. Glede tega,ali so disertacije le v angleščini s slovenskim izvlečkom, pa je bilo mnenje razreda,naj o tem odločajo fakultete. Razred je tudi sklenil, da za naslednje triletno obdobjepodaljša mandate tajniku razreda akad. J. Globevniku, načelniku oddelka zamatematične, fizikalne in kemijske vede akad. G. Kernelu in načelniku oddelkaza tehnične vede akad. J. Levcu. Na peti seji 6. oktobra je razred začel razpravo okvaliteti raziskovalnega dela v Sloveniji na področjih, ki jih pokriva. Izraženo jebilo mnenje, naj bi na tak način začeli razpravo vsi razredi. Za začetek bi bilo smiselnopo posameznih področjih primerjati kvaliteto raziskav pri nas z drugimidržavami. Razred je sklenil predlagati SAZU, da na Akademijo povabi direktorjaARRS; ta naj bi poročal o stanju kvalitete raziskav v Sloveniji, SAZU naj bi dobilaključ za dostop do baz podatkov o mednarodnih objavah, po tem bi nadaljevalaz razpravo o kvaliteti.Posamezni člani razreda imajo na SAZU in izven nje odgovorne zadolžitve.Akad. B. Žekš je v Vladi Republike Slovenije minister za Slovence po svetu, akad.T. Bajd je podpredsednik SAZU, akad. B. Stanovnik je predstojnik oddelka zamednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda zanaravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.Akad. J. Peklenik vodi Svet za energetiko SAZU. Akad. T. Bajd predseduje OdboruRS za Zoisovo nagrado in je član upravnega odbora Slovenske matice. Izredničlan V. Turk je predsednik znanstvenega sveta pri ARRS. Akad. F. Forstnerič je bilpredsednik znanstvenega sveta za naravoslovje in matematiko na ARRS do oktobra,ko je prevezel dekansko mesto na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerzev Ljubljani, od tedaj pa je predsednik tega sveta akad. Branko Stanovnik . Izr. članI. Emri je predsednik znanstvenega sveta za tehniko pri ARRS. Akad. J. Peklenikje član Strateškega sveta predsednika vlade za energetiko Slovenije.V letu 2011 je član razreda akad. G. Kernel prejel Zoisovo nagrado za življenjskodelo na področju fizike osnovnih delcev.Josip Globevnik52

IV. razred za naravoslovne vedeRazred je imel ob koncu leta 2011 11 rednih, 3 izredne in 10 dopisnih članov.V tem letu je izgubil dopisna člana akademika Norberta Elsnerja in Lukasa ConradaHottingerja. Boris Sket je postal izredni član, Denis Noble pa dopisni član.Razred je imel v letu 2011 štiri seje in več neformalnih posvetovanj. Na sejahsmo razpravljali o problematiki naravoslovja v šolah, o stališčih SAZU gledeKrasa, glede varstva okolja in raziskovalne politike v Sloveniji, o Alpskem forumu,delovanju ARRS, o vsebini publikacij in dopolnitvi uredništva, objavljenihknjigah članov razreda, predavanjih in nameravanih znanstvenih posvetovanjih,pri katerih sodeluje razred kot soorganizator, ter o sprejemanju novih članov. Že vletu 2009 smo na sejah uvedli kratke, s projekcijami ilustrirane predstavitve raziskovalnegain publicističnega dela članov razreda; v tem letu smo s tem nadaljevali.Tudi v letu 2011 smo se posebej posvetili problematiki vloge biologije in drugihnaravoslovnih ved v šolah ter problematiki varstva okolja. Razpravljali smo o vsebinskihin organizacijskih zadevah v zvezi z našimi publikacijami.V okviru dejavnosti razreda je izšla knjiga Matije Gogala Po zvočnih sledehza gorskimi škržadi v Evropi in Aziji (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti inumetnosti, IV. razred za naravoslovne vede, 2011. 160 str., ilustr., ISBN 978-961-268-011-4), ki je izredna monografija s tega področja, edinstvena tudi v mednarodnemmerilu, zato že potekajo priprave za izdajo angleške verzije knjige.Izšla je tudi knjiga Geologija Slovenije (uredniki M. Pleničar, B. Ogorelec,M. Novak; Geološki zavod Slovenije, 2011, 612 strani, ISBN: 9789616498241 /9789616498265), ki je ocenjena kot mejnik v slovenski geološki znanosti, saj jeprvič pregledno zbran obsežen povzetek dosedanjih dognanj geologov na slovenskemozemlju. Z dvojezično (slovensko-angleško) izdajo omogoča lažjo predstavitevizsledkov o naši geologiji v širšem evropskem in svetovnem prostoru in tuditujim bralcem odpira imeniten uvod v geologijo naše dežele. Poznavanje geološkepodlage ni pomembno samo za pridobivanje mineralnih snovi, temveč je tudi enood izhodišč za spoznavanje življenjskega okolja kot bistvenega dejavnika za sonaravnonačrtovanje našega življenja na Zemlji.Revija Acta Carsologica, letnik 40 (2011): Skladno s programom in uredniškimnačrtom je v letu 2011 izšlo troje številk revije Acta carsologica, letnik 40, skupnona 555 straneh. Ta letnik vsebuje 39 strokovnih člankov, vsi so vezani na kras, avtorjevz vsega sveta: poleg domačih še iz osmih evropskih držav ter iz Avstralije,Brazilije, Indije, Malezije in ZDA. Tako kot je pester izbor avtorjev, je pestra tudivsebina. Pri tem ne mislim toliko na pestrost v geografskem smislu, vendar je tudita zelo pomembna, saj je npr. o krasu v Laosu zelo malo pisanega, ampak predvsemna pestrost vsebine, kjer posebej izstopajo pregledni in teoretični prispevki. Takihprispevkov je relativno malo, a so toliko bolj pomembni. Posebej bi morda lahkopoudarili pomen za mlade raziskovalce oziroma začetnike, ki pogosto prav v tej re-53

viji, ob pomoči recenzentov in urednika, objavijo svoj prvi znanstveni prispevek okrasu. In ne nazadnje, čeprav ima revija le izvlečke, tega ima vsak prispevek, in nekateredaljše povzetke v slovenščini, je to za slovensko terminologijo zelo pomembno.Če ima v povprečju vsak članek pol strani slovenskega izvlečka, je to skupajskoraj 20 strani slovenskega zelo ozkostrokovnega besedila, kjer se včasih ugotovi,da za določene strokovne izraze sploh (še) nimamo slovenske inačice.Razredna revija Folia biologica et geologica je v letu 2011 izšla v treh zvezkih:dvojni zvezek s področja biologije oziroma botanike in tretji zvezek s področjageologije, natančneje paleontologije. Botanična zvezka vsebujeta sedem razprav spodročja genetike, floristike in fitocenologije desetih avtorjev. Rezultati, objavljeniv razpravah, niso pomembni le za Slovenijo, temveč za širši vzhodnoalpsko-dinarskiprostor. Paleontološki zvezek vsebuje pet razprav treh avtorjev, ki opisujejonove najdbe in novosti o makro- in mikrofosilih v Sloveniji. Nekatere najdbe soredkost celo v svetu. Prispevki bogatijo vednost o naši naravi in prispevajo k vednobolj izpopolnjenim podatkom o naši biotski raznovrstnosti.V letu 2011 je SAZU prek svojega IV. razreda in skupaj s Slovenskim fiziološkimdruštvom organizirala satelitsko posvetovanje v okviru mednarodnega društvaInternational Society for Neurochemistry z naslovom Glial Cells in (Patho)physiology, ki je potekalo od 24. do 27. avgusta. Na posvetovanju je sodelovalo 60priznanih strokovnjakov z vsega sveta. Nosilci kratkih simpozijev so po posvetu vreviji Journal of Neurochemistry objavili pregled ugotovitev posvetovanja, ki je bilobjavljen v januarju 2012 (V. Parpura, M. T. Heneka, V. Montana, S. H. Oliet, A.Schousboe, P. G. Haydon, R. F. Stout jr, D. C. Spray, A. Reichenbach, T. Pannicke,M. Pekny, M. Pekna, R. Zorec, A. Verkhratsky: Glial Cells in (Patho)physiology. JNeurochem. 2012 Jan 17. doi: 10.1111/j.1471-4159.2012.07664.x.).Več članov razreda in SAZU je sodelovalo pri Mednarodnem posvetu Biološkaznanost in družba: Povezanost procesov. Frances Ashcroft, članica Kraljevedružbe iz Londona, pa je imela na SAZU v soorganizaciji razreda predavanje inpredstavitev za tisk.IV. razred je prek svojega člana aktivno sodeloval v državni komisiji za splošnomaturo. Člani razreda aktivno sodelujejo tudi v komisijah in odborih SAZU,organih ZRC SAZU in državnih organih.Ivan KreftV. razred za umetnostiOb koncu leta 2011 je razred štel 18 rednih članov, 3 izredne in 11 dopisnihčlanov. Dober mesec dni pred iztekom leta je naše vrste za zmeraj zapustil pesnikTone Pavček .54

Kot izredni član pa je bil v V. razred sprejet dr. Milček Komelj , k čemur jepotrebno dodati še kratko pojasnilo:Po več predhodnih razpravah o 13 predlaganih kandidatih za novega članaSAZU v V. razredu in po tajnem glasovanju, na katerem je kot kandidat prepričljivozmagal dr. Milček Komelj , smo to določitev sprejeli in potrdili. Takoj zatemsem jo posredoval tudi predsedstvu SAZU. Ker pa gre za precedens, saj v članstvorazreda za umetnosti tako sprejemamo umetnostnega zgodovinarja in izjemnega,takorekoč pesniškega interpreta likovne umetnosti, ne pa umetnika per se, smopri tej odločitvi posebej poudarili, da gre za izjemo, ne pa za pravilo. Ugotovilismo tudi, da se posamezni razredi v SAZU preveč zapirajo vase, zato bo trebaprej ko slej pretresti danes že okorelo statutarno konstelacijo razredov v SAZU. Topobudo je sprejelo tudi predsedstvo.Na šestih sejah, na katerih smo se sestali v letu 2011, pa smo razpravljali tudio več pomembnih vprašanjih in temah, ki zadevajo kulturo, politiko in današnjestanje duha na Slovenskem.Ni naključje, da je našo pozornost posebej pritegnil degradirani položaj slovenskegajezika v javni rabi. O tem smo kritično spregovorili na več sejah, pri čemernismo spregledali tudi dejstva, da se izmaličena podoba slovenščine oglaša izmnožičnih medijev, vse bolj pa je na račun angleščine zapostavljena tudi v našemvisokem šolstvu. Zato je za nas nepojmljivo in nevzdržno, da pristojne inštitucijein univerze ne upoštevajo določil in norm, ki so glede položaja slovenskega jezikazapisani v ustavi. To pa pomeni, da je takšna praksa pravnoformalno nedopustnain v nasprotju z ustavo. S tem seveda nikakor ni rečeno, da so tuji jeziki v visokemšolstvu a limine nedopustni, saj bi to vodilo v nevzdržno jezikovno samoomejevanje,ki je v nasprotju z globalizacijskimi procesi, s katerimi se srečujemo vdanašnjem času. Treba pa bi bilo postaviti družbeno veljavna pravila, ki bi preprečevalanegativistično samovoljo in degradacijo slovenščine v slovenski državi,katere identitetni in integritetni formativ je že od nekdaj prav naš jezik.Ne gre za noben purizem, pač pa za to, da v družbi zagotovimo spoštovanjevseh tistih vrednot, ki so sestavni del naše nacionalne in državne verodostojnostiin zagotavljajo naš kulturni in identitetni status v primerjavi z drugimi evropskimientitetami. Na prvem mestu je seveda slovenski jezik. To se ne kaže le v omalovaževanjusimbolnih oz. emblematskih in drugih oznak naše državnosti (npr.v izobešanju zastav ipd.), čeprav je nacionalna država takorekoč normativna inorganična tvorba Slovencev kot zgodovinskega subjekta, pač pa predvsem v našemokrnelem čutu za slovenski jezik v javni rabi, npr. v napisih, medijih, reklamah inpodobno.Na koncu te razprave smo sprejeli tri sklepe:Pridobiti širšo ustavnopravno razčlembo in razlago tistega dela ustave, kjerje govor o slovenskem jeziku kot normativni kategoriji za slovensko družbo inobčestvo.55

Zahtevati od parlamenta in vlade, da se bolj razvidno opredelita do ustavnodoločene vloge in pomena slovenščine v javni rabi, kar se seveda nanašatudi na šolstvo in univerze. Ker vsi občutimo degradacijo slovenščine v lastnidržavi, ne bi bilo odveč razmisliti tudi o pobudi za referendum v zvezi s temvprašanjem.Dokončno je treba izoblikovati tudi že v našem razredu zastavljeno spomenicoo slovenskem jeziku in jo predložiti v potrditev predsedstvu SAZU, nato paspraviti v javnost.Nič manj aktualna pa ni problematika na področju krajinske ahitekture inurbanizma, saj so posegi v naš prostor vse preslabo nadzorovani in preveč prepuščenilokalnim oblastem in menedžmentu. Na to že ves čas opozarja Svet SAZUza kulturo in identiteto prostora, ki mu predseduje akad. Marko Mušič. O tej problematikista bila na pobudo Sveta SAZU v zadnjem času pripravljena dva širšaposveta. Prvi je bil posvečen Krasu, drugi Prekmurju. Tako o rabi slovenščine vjavnosti kot o zaščiti slovenske krajine bi bilo treba pripraviti dva veljavna strokovnasimpozija in ju potrditi tudi z ustreznima deklaracijama ali resolucijama, jebil sklep razprave. Ta sklep bo treba uresničiti v letu 2012.V zvezi s pobudo vlade, da SAZU predlaga enega svojega člana v delovnoskupino, ki bo preučila položaj kulture in umetnosti v vzgojno-izobraževalnemsistemu, drugega pa v državno komisijo za splošno maturo za to področje, se jesprožila kritična razprava, ki jo povzemam v naslednjih nekaj stavkih:Priča smo vztrajnemu krčenju tistega kulturnega spomina, ki je vezan na klasikoin njeno izročilo od antike naprej do danes. To seveda pomeni, da je humanističnoizobraževanje ves čas podhranjeno in zoženo na minimum. Zato pa v njemvse bolj prevladujejo pragmatični, tržni, tako rekoč obrtniški vidiki in trendi, ki stesti, neosmišljenimi spletnimi dopolnili in drugimi podobnimi pomagali vodijok čedalje večjim anomalijam v sistemu izobraževanja, med katere kot prvi spadatudi vsevedni »fahidiotizem«, ki je zmerom najbolj sijoč obraz polintelektualizma.O statusu predmetov s področja umetnosti in kulture na splošni maturi je težkoali skoraj nemogoče govoriti, če imamo za izhodišče sedaj veljavne predmetnikedevetletnih šol, gimnazij itn.Na podlagi širše razprave o tej kulturni problematiki je obveljala zamisel, dav našem gremiju sprožimo pobudo za simpozij o humanistiki v izobraževalnemsistemu, priprave zanj pa povežemo tudi s sodelavci iz drugih razredov SAZU.Pred koncem leta še nismo utegnili izdelati njegove podrobnejše vsebinske zasnove,kaj šele anticipirati samo izpeljavo. Vsekakor gre pri tem za tematizacijo inkritično presojo stanja in pomena humanistike ne le v šolstvu, ampak nasploh vdružbenem okolju, za katero je značilna entropija etičnih in tudi drugih konstitutivnihrelat, kar opažamo na vseh koncih in krajih našega duhovnega, posledičnopa tudi povsem praktičnega kulturnega izkustva in načina delovanja, s kakršnimnas med drugim osrečujejo razne kulturne institucije in mediji.56

Na takšno kulturnopolitično prakso kaže, recimo, usoda Mednarodnegagrafičnega bienala, za katerega ugotavljamo, da se je iz nekdaj svetovno veljavnein prestižne manifestacije grafične umetnosti sprevrgel v degradirano likovnoprireditev, v »dogodek«, ki je izenačen z vsemi drugimi podobnimi minornimifenomeni na področju likovne umetnosti, saj je bienale postal plen klikaškegaomrežja, ki ga ugonablja.Vse te kritične ugotovitve pa so akademiki po drugi strani dopolnili tudis širšimi razsežji, ki jih vsebuje naše spraševanje o humanistiki in stanju duhane le na Slovenskem, ampak tudi v svetu. Gre namreč za civilizacijski problem,ki se kaže kot »metamorfoza v kulturi sami« in je podkrepljen z izginjanjemrelevantnih kriterijev. Samo tako je mogoče, da se grafični bienale izenačuje z»dogodki«, med kakršne spada, recimo, plakatno propagiranje pralnih praškov,cvetličnih lončkov in podobnih fenomenov, ki seveda nikdar in nikoli ne morejobiti primerljivi z Dogodkom, kar je bil ljubljanski Mednarodni grafični bienalenekoč.Ne preostane nam drugega, da v našem času in pod okriljem lastne države šenaprej napeto čakamo na Dogodek v mestu Gogi.Niko GrafenauerVI. razred za medicinske vedeRazred za medicinske vede se je v letu 2011 sestal na dveh rednih sejah in jeimel eno dopisno sejo.Na eni od sej smo se odločili, da predsedstvu SAZU predlagamo, da bi bilpredstavnik medicinskega razreda v Komisiji za prestrukturiranje akademik JožeTrontelj , v odboru za pripravo slovesnosti ob 75-letnici Akademije pa akademikMarjan Kordaš .Ker je tajniku akademiku Janezu Sketlju maja 2011 potekel drugi mandat, sočlani predlagali, da je za naslednje obdobje tajnik Franc Strle , namestnik pa akademikJanez Sketelj . Predlogi so bili soglasno potrjeni.Vsebinsko smo v letu 2011 največ časa posvetili delovanju kliničnih farmacevtovv medicinskih ustanovah oziroma pri delu z bolnikom. Prof. dr. AlešMrhar, mag. farm., je razredu predstavil vlogo kliničnega farmacevta v procesuzdravljenja in potrebo, da klinični farmacevt postane partner zdravniku za varno,pravilno in ekonomično uporabo zdravil. Razpravljali smo o odnosu klinični farmakolog– klinični farmacevt, o dodani vrednosti, ki jo omogoča delovanje kliničnegafarmacevta v bolnišnici ter o organizacijskih pasteh, ki jih lahko prinesevključitev kliničnega farmacevta v delo v bolnišnici. Mnenje razreda je bilo, da jesmiselno in potrebno združevati znanje v korist bolnika in da so se prve izkušnje57

delovanja kliničnih farmacevtov v bolnišnicah pri nas večinoma pokazale kot zelodobre, da pa morajo biti pristojnosti in odgovornosti jasno razmejene.Razpravljali smo tudi o slovenščini v univerzitetnem izobraževanju v luči vsevečjega mednarodnega povezovanja in izmenjav učencev in učiteljev med državamiEU. Osnova za razpravo je bil tekst, ki ga je pripravil akademik Jože Trontelj vokviru programov, ki so že tekli na SAZU in s katerimi smo se strinjali. V razpravahsmo se omejili na medicinsko področje. Poudarili smo temeljno izhodišče, damora zdravnik, ki bo delal v Sloveniji, obvladati slovenščino. Podprli smo stališče,da se pri odločanju o jeziku poučevanja na posameznih stopnjah študija prepustiavtonomija in odgovornost univerzam ob predpogoju, da mora biti slovenskimštudentom zagotovljena pravica do pouka v slovenščini.Franc StrleKabinet akademika Franceta BernikaVodil ga je akademik France Bernik , častni član Slovenske akademije znanostiin umetnosti. Tehnična sodelavka je bila Ana Marija Batić.Bernik je nadaljeval in zaključil obsežno »Kroniko mojega življenja«. Avtobiografijaje nastajala približno šest let in temelji na spominih zgolj v začetnem delu,v daleč največji meri dokumentirano opisuje osebna doživetja polpreteklega dogajanjav treh naših nacionalnih ustanovah – na Univerzi v Ljubljani, v Slovenskimatici in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Gre za kroniko v klasičnempomenu, v kateri je kronološko načelo uveljavljeno po obdobjih in letih, oprto nadnevniške zapiske in druge dokumentirane vire. Hkrati je kronika pripoved iz avtopsije,iz neposrednega sodelovanja v dogajanju in refleksivnega opredeljevanjado subjektivno pomembnih vrhuncev dogajanja.Bernik je bil član izdajateljskega odbora Slovene Studies (ZDA), član znanstvenegasveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnegacentra SAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka, sveta ElektroinštitutaMilan Vidmar , pa tudi član upravnega odbora in založniškega odseka Slovenskematice.France BernikSvet za varovanje okoljaV Svetu za varovanje okolja pri SAZU v letu 2011 nismo imeli sestanka, kar jev prvi vrsti posledica pomanjkanja časa za pripravo in organizacijo samih sestan-58

kov, in ne posledica pomanjkanja primernih tem. Po elektronski pošti so se članiseznanili z nekaterimi najbolj aktualnimi okoljskimi problemi, kot so na primerdržavni prostorski načrt za cesto skozi Ilirsko Bistrico, osnutek predloga nacionalnegaenergetskega programa, predlog energetskega zakona. Preko predsednikaSAZU dr. Trontlja je svet podal negativno stališče do predloga ukinjanja statusanaravne vrednote reke Soče.Glede na sklepe prejšnjih sestankov je predsednik sveta spomladi pripravilosnutek poslovnika, ki bo usmerjal delo sveta. Stari poslovnik, če je sploh kdajobstajal, je bil založen. Osnutek je pregledala sekretarka predsedstva SAZU ga.Lucija Gorički in podala nekatere pripombe, predvsem v smislu poenostavitve dokumenta.V naslednji fazi mora poslovnik še skozi obravnavo in potrditev svetaza varovanje okolja.Predsednik sveta se je 8. 7. sestal s predsednikom SAZU dr. Trontljem inglavnim tajnikom SAZU dr. Kranjcem. Pogovarjali smo se o načrtih sveta. Strinjalismo se, da najprej sprejmemo nov poslovnik, v nadaljevanju pa organiziramoposvet na temo varovanja okolja v Sloveniji, na katerega bi povabili tudi zunanjegovorce, predvsem ljudi, ki bi lahko predstavili načrte države na tem področju.Točen datum posveta in točna tema nista bila sprejeta.Predsednik sveta je samokritično ugotovil, da mu za tako širok pristop k varovanjuokolja, kot ga svet obravnava (od problematike žive narave do onesnaževanjačlovekovega okolja, vključno z umeščanjem objektov v prostor), ob vsehslužbenih obveznostih (raziskovalno, pedagoško delo) primanjkuje časa. Neuradnoje preko glavnega tajnika SAZU dr. Kranjca zaprosil za pomoč, da se za mestopredsednika poišče nekdo, ki bi predvsem za organizacijo dela sveta lahko namenjalveč časa. Dosedanji predsednik je izrazil pripravljenost, da ostane član sveta.Glede na znanje, ki ga ima, ocenjuje, da bi lahko še vedno pripomogel k delovanjusveta, a predvsem le v segmentu, ki mu je blizu tudi po službeni plati – varovanjuprostoživeče narave.Davorin TomeSvet za energetikoSvet za energetiko SAZU je v letu 2011 nadaljeval s programom dela innalogami, ki si jih je zastavil ob ustanovitvi v letu 2004. Glavne aktivnosti sobile usmerjene v oblikovanje razvojnih usmeritev na področju slovenske energetike.V letu 2011 se je svet sestal dvakrat. Obravnaval je predvsem naslednje tematike:- skupno stališče do razvoja slovenske energetike;59

- osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki je bil v javni razpravi;- aktualno dogajanje v slovenski energetiki.Svet je navedene tematike obširno prediskutiral na rednih sejah. Na osnovidiskusij so naši člani prenašali usklajene zaključke v različne odbore in vladnekomisije. Poudarili smo pomen prioritete raziskav v slovenski energetiki, ki vodijodo usklajenega razvoja celotne energetike in dajejo močno podporo učinkovitirabi energije in izrabi obnovljivih virov energije.Predsednik Sveta za energetiko SAZU akad. prof. dr. Peklenik se je udeležilene seje Strateškega sveta za politiko energije in podnebne spremembe pri GZS,na dveh sejah ga je zamenjal njegov tajnik. Na sejah je tekla razprava o aktualnihproblemih slovenske energetike, o prenovljenem energetskem zakonu in osnutkuNacionalnega energetskega programa.Na prvi seji v preteklem letu smo razpravljali predvsem o skupnem stališčusveta do razvoja slovenske energetike. Na osnovi teh razprav smo izoblikovali dokument,v katerem smo opozorili na učinkovito rabo energije, zanesljivo oskrbo zelektrično energijo in ostalimi vrstami energije ter pomembno vlogo obnovljivihvirov energije. Opozorili smo, da bodo v bližnji bodočnosti klasične tehnologijetermoelektrarn (premog, plin, jedrska) še vedno predstavljale hrbtenico zanesljiveoskrbe z električno energijo. Povečan ali prevladujoč delež obnovljivih virovenergije na tem področju bo možen z razvojem pametnih omrežij in tehnologij zashranjevanje električne energije.Na drugi seji smo razpravljali predvsem o osnutku Nacionalnega energetskegaprograma, ki je bil v javni razpravi do 15. 10. 2011. Na osnovi obširne razpraveo tem dokumentu je tajnik sveta pripravil skupno stališče z naslovom: Mnenje inpripombe na Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa RepublikeSlovenije za obdobje do leta 2030: »aktivno ravnanje z energijo«. V tem stališčusmo poudarili, da dokument nima nacionalne usmeritve, ni vpet v druge nacionalneprograme, ne upošteva stroke, daje nerealne napovedi rasti rabe energijein nerealne ocene izrabe OVE, področja energetike so v njem neuravnotežena innapoveduje nerealne ocene zmožnosti investiranja. Na koncu smo poudarili, dase morajo pripravljavci NEP nujno posvetovati s kompetentnimi strokovnjaki zreferencami in izkušnjami s posameznih področij energetike o realnih ciljih injasnih perspektivah slovenske energetike, kot smo to pred časom predlagali Ministrstvuza gospodarstvo. To stališče smo poslali pred iztekom javne razprave naMinistrstvo za gospodarstvo.Tajnik Sveta za energetiko SAZU je v letu 2011 sodeloval v recenzijski skupiniEASAC Energy Steering Panel pri Evropskem združenju akademij, ki je recenziraladokumenta »Outline of energy and research policy recommendations followingthe accident at Fukushima« in »Concept for an integrated energy researchprogramme for Germany«. Oba dokumenta je pripravila in zaprosila za njunorecenzijo nemška akademija Leopoldina.60

Člani sveta so predstavniki raziskovanih inštitucij, univerz, uporabnikovenergetskih storitev in tudi državnih organov. Med njimi so tudi trije člani IAS-a(Inženirske akademije Slovenije).Janez Peklenik, Alojz PoredošSvet za kulturo in identiteto prostora SlovenijeSvet za kulturo in identiteto prostora Slovenije v letu 2011 ni imel nobene seje.Marko MušičOdbor za preučevanje narodnih manjšinOdbor, ki mu predseduje akademik prof. dr. Jože Pirjevec , je imel v letu 2011dve seji: 14. julija in 15. novembra.Odbor je v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja 21. januarja vPrešernovi dvorani SAZU v Ljubljani organiziral informativno in kulturno prireditevštajerskih Slovencev: predstavitev Pavlove hiše v Potrni (Laafeld) pri avstrijskiRadgoni (Bad Radkersburg), ustanove, ki že več kot desetletje predstavlja dejavnostSlovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem in iz leta v leto organiziravrsto izjemno zanimivih predavanj, razstav in pogovorov.Na njej je mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark –Pavelhaus, predstavila organizacijo in dejavnosti društva in načrte za prihodnost.Prireditev je obogatil nastop pevskega zbora Pavlove hiše.Odbor je v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja, Kulturnimdruštvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturvereinfür Steiermark – Pavelhaus in Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, Petanjci, 15.novembra v dvorani SAZU organiziral znanstveni posvet »Živeti z mejo« – Značilnostisodobnega položaja manjšin na avstrijskem Štajerskem. Na znanstvenemposvetu so s svojimi prispevki sodelovali:- akademik prof. dr. Anton Vratuša , dolgoletni predsednik Odbora Slovenskeakademije znanosti in umetnosti za preučevanje narodnih manjšin je v uvodni besedipredstavil delovanje Odbora in sodelovanje s Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijskoŠtajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus;- mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijskoŠtajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus,je predstavila dejavnosti društva v Pavlovi hiši in izven nje;61

- prof. dr. Matjaž Klemenčič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru jespregovoril o slovenski prisotnosti v statistikah na področju avstrijske dežele Štajerskeod 1880 do 2001;- akademikinja prof. dr. Zinka Zorko in Anja Benko s Filozofske fakulteteUniverze v Mariboru sta predstavili podjunski govor vasi Rothwein (Radvanje) naavstrijskem Štajerskem;- dr. Christian Promitzer s Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Geschichte,je predstavil prispevek Dvoumne identitete: Razmišljanja o sedanjih slovenskihpopulacijah na avstrijskem Štajerskem;- dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani je predstavilprispevek Nemško govoreča etnična skupina prebivalcev na Apaškem polju;- doc. dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu Republike Slovenije za Slovencev zamejstvu in po svetu, je predstavil prispevek Štajerski Slovenci in njihovamanjšinska zaščita v primerjavi z zaščito koroških Slovencev;- mag. Rudi Vouk, odvetnik v Celovcu, pa je predstavil spremembe pravnegapoložaja štajerskih Slovencev v Avstriji po noveli zakona o narodnih skupnostih2011.Jože PirjevecOdbor za trajnostni razvojOdbor za trajnostni razvoj je pri svojem delu v letu 2011 tesno sodeloval zRimskim klubom. Njegovi najpomembnejši aktivnosti sta bili sodelovanje pri organizacijiposebne sekcije na konferenci SDEWES (Sustainable Development ofEnergy, Water and Environment Systems) v Dubrovniku ter pri organizaciji obiskain predavanja dr. Jana Pronka v Sloveniji.Posebno sekcijo na konferenci SDEWES z naslovom »Governance and Sustainability«sta organizirala akad. prof. dr. Robert Blinc in prof. dr. AleksanderZidanšek v čast 80. rojstnega dne prof. Iva Šlausa 26. septembra 2011. V sekciji jebilo predstavljenih 12 predavanj iz Evrope, Japonske, Indije in ZDA. Žal se prof.Blinc zaradi bolezni ni mogel udeležiti konference in je umrl prav na dan, ko jepotekala posebna sekcija.Obisk dr. Jana Pronka v Sloveniji je organiziral akad. dr. Anton Vratuša . Pripripravi obiska, ki je bil predvsem po zaslugi dr. Vratuše zelo uspešen, je sodelovaltudi Odbor za trajnostni razvoj. Visoki gost je obiskal več delov Slovenije. Po odmevnempredavanju na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 28. septembrapa ga je sprejel predsednik republike.62Boštjan Žekš , Aleksander Zidanšek

Odbor za slovenski jezikKomisija za strokovna vprašanja slovenskega jezikaKomisija se v letu 2011 ni oglašala v javnosti.Jože ToporišičKomisija za tisk in publikacijeKomisija za tisk in publikacije, ki jo sestavljajo predstavniki šestih razredov –akademiki Rajko Bratož , Andrej Inkret , Igor Grabec , Mitja Zupančič , Niko Grafenauer, Marjan Kordaš kot člani in Kajetan Gantar kot predsednik, je v proračunuza l. 2011 razpolagala z namenskimi sredstvi v višini 87.000 evrov. V primerjavi sprejšnjim letom, ko je bil v ta namen odobren znesek 80.000 evrov, je to pomenilona videz znaten porast.Na seji komisije 15. februarja so bila od tega zneska najprej oddvojena sredstvaza Letopis 2010 (6000 evrov) in za zgibanko o rimski nekropoli pri Šempetru(1500 evrov), poleg tega 8000 evrov za poštne stroške (za knjige, ki jih Akademijapošilja v zameno za publikacije drugih akademij in sorodnih znanstvenih ustanov).V resnici so se poštni stroški leta 2011 celo znižali (za 15 %), saj je bilo v tanamen porabljenih le 6.786 evrov.S preostalimi sredstvi je komisija podprla izdajo Zbornika ob desetletnici smrtiakad. Aleksandra Bajta, knjigo akad. Andreja Inkreta o Edvardu Kocbeku (Instoletje bo zardelo), knjigo akad. Marka Mušiča Spominski park Teharje, katalograzstave Jagrove zapuščine v Biblioteki SAZU in dve periodični publikaciji (ActaCarsologica, Folia biologica et geologica). Znesek 2000 evrov je bil namenjen za prepisneobjavljenega rokopisnega gradiva iz zapuščine akad. Tarasa Kermaunerja.Komisija je podprla tudi več publikacij, ki jih izdaja Založba ZRC SAZU. 7000evrov je prispevala za izdajo štirih knjig zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov inpisateljev, po 1000 evrov je prispevala za knjigo Umetnostna dediščina Ljubljanein za 52. zvezek zbirke Monumenta Artis Musicae Sloveniae, s po 1500 evri pa jepodprla nemoteno izhajanje dveh periodičnih publikacij ZRC (Acta geographicaSlovenica, Traditiones).Čeprav se je za izdajanje knjig prelivalo tudi nekaj sredstev iz Fonda upokojenihakademikov, vseh knjižnih načrtov ni bilo mogoče uresničiti. Med drugim jebilo načrtovano, da se krijejo tiskarski stroški za novi SBL (prvi zvezek naj bi izšelleta 2011), vendar gradivo zanj še ni bilo zbrano.Poglavitni vzrok, da znaten del predvidenih načrtov ni bil realiziran, pa je bilauradna prepoved prevzemanja obveznosti, ki jo je (v pričakovanju rebalansa prora-63

čuna) sredi leta (20. julija) izdalo Ministrstvo za finance in je – kljub nekajdnevnivmesni sprostitvi (23. 9.–25. 9.) – nato obveljala vse do konca koledarskega leta.Zato čakajo komisijo za tisk in publikacije v naslednjem letu težke in zahtevnenaloge, saj bo – kljub pričakovanemu zmanjšanju sredstev – treba pokriti velikotega, kar je bilo leta 2011 zamujeno ali odloženo. Sem sodijo npr. med drugimtudi priprave za izid jubilejnega zbornika ob 75-letnici SAZU in za že omenjenizačetek izhajanja novega SBL.Kajetan GantarKomisija za statutarna vprašanjaV letu 2011 komisija ni imela posebne seje. Člani komisije (še posebej sekretarkapredsedstva in oba člana pravnika) so pojasnjevali tekoča pravna vprašanja.– Člani statutarne komisije so akad. Peter Gosar , akad. Alenka Šelih , akad. MarijanPavčnik in kot sodelavka Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU. Nasejah komisije sodelujeta tudi glavni tajnik SAZU in upravni direktor.Marijan PavčnikKomisija za človekove praviceV preteklem letu je komisija za človekove pravice delovala v okviru mednarodnemreže »International Human Rights Network« (IHRN), ki je skupni organvelikega števila akademij in znanstvenih združenj. Ta mreža podpira znanstvenike,katerih temeljne pravice so bile kršene zaradi mirnega izražanja mnenja, spošiljanjem vljudnih pisem protesta predstavnikom državne oblasti posameznedržave.Na predlog podpisane je izvršilni odbor SAZU v letu 2011 poslal pisma, vkaterih izraža zaskrbljenost zaradi (praviloma) odvzema prostosti posameznimznanstvenikom, v naslednjih primerih:- iranski Baha´i voditelji Fariba Kamalabadi, Saeid Rezaie, Mahvash Sabet inVahid Tizfahm (28. marca),- bahrainski inženir dr. Masaud Jahromi (20. septembra),- turška sociologinja Pinar Selek (16. februarja),- turški profesor Büşra Ersanlı, Department of Political Science and InternationalRelations at Marmara University (8. novembra),- ekonomist Nasser bin Ghaith iz Združenih arabskih emiratov (20. septembra),- vietnamski matematik Pham Minh Hoang (20. septembra).64

Podpisana je osebno podprla protestno pismo, ki ga je IHNR poslala turškemupredsedniku vlade zaradi omejitve oziroma odvzema avtonomije Turški akademijiznanosti in umetnosti.Alenka ŠelihFundacija dr. Bruno BreschiUprava fundacije, ki jo sestavljajo akademik prof. dr. Primož Simoniti inprof. Jože Faganel kot člana in akademik prof. dr. Kajetan Gantar kot predsednik,se je 18. januarja 2012 sestala na seji, kjer je potrdila poročilo o delu fundacije vletu 2011 in tudi sprejela načrt dela za leto 2012.V letu 2011 je delo fundacije – v finančnem pogledu – nekoliko zastalo: sredstvaso se zaradi zahtevnih znanstvenih načrtov, ki so bili realizirani v prejšnjihletih, precej izčrpala, novih prilivov pa (kljub pričakovanjem in nekaterim zasebnimobljubam) žal ni bilo. Prizadevali smo si, da bi glavnico fundacije vsaj malenkostnooplemenitili z obrestmi na bančne vezane vloge (130 evrov). Od prodajeknjig, ki jih je založila fundacija, se je v letu 2011 nabral komaj omembe vredenznesek 47,25 evrov. S tem niso bili pokriti niti stroški računovodskih storitev inplačilnega prometa.Stanje sredstev fundacije na dan 31. decembra 2011 je bilo 18.012,58 EUR.Fundacija si bo kljub nezavidljivemu finančnemu stanju prizadevala, da iz tehskromnih sredstev v prihodnje prispeva vsaj simboličen znesek za načrte, ki so vduhu načel njenega ustanovitelja Bruna Breschija o poglabljanju dobrososedskihodnosov, zlasti na področju kulture in znanosti. Zato načrtujemo, da bi z denarnimprispevkom podprli natis in izid ciklusa slovenskih predavanj o slovenski književnosti,ki jih je v letih 1899–1901 na graški univerzi imel naš rojak in tamkajšnji redniprofesor dr. Karel Štrekelj, čigar stoletnice smrti (7. julija 1912) se bomo v kratkemspominjali. Gre v resnici za prva univerzitetna predavanja o slovenski književnosti,in sicer v slovenskem jeziku (še pred ustanovitvijo ljubljanske univerze!), kar predstavljalep primer kulturne širine in strpnosti, ki jo je – kljub vse močnejšim velikonemškimtendencam v njenem takratnem okolju – izkazovala graška univerza.Kajetan GantarFundacija Janez Vajkard ValvasorNatisnili smo zloženko Iconotheca Valvasoriana in jo kot informativno gradivoposlali 173 knjižnicam in galerijam po svetu. Dr. Danilo Türk, predsednik65

RS, je zbirko v režiji podjetja Riko, d. d., daroval Harkinski nacionalni univerziVasilija Karazima v Ukrajini; dr. Jože Trontelj , predsednik Slovenske akademijeznanosti in umetnosti, pa Univerzi v Ljubljani, Avstrijski nacionalni bibliotekina Dunaju in Univerzitetni knjižnici v Uppsali. Janez Škrabec, direktor podjetjaRiko in mecen, je ob vsakoletni proslavi Ustanove patra Stanislava Škrabca zbirkoIconotheca Valvasoriana poklonil Frančiškanskemu samostanu Kostanjevica priNovi Gorici.Matjaž KmeclUredniški odbor za zbornik ob 75-letnici Slovenske akademije znanosti inumetnostiUredniški odbor za zbornik ob 75-letnici SAZU se je formiral že januarja2010 in se doslej zbral na sedmih sejah. Glavni urednik zbornika je akad. AndrejKranjc , člani odbora pa so predstavniki posameznih razredov SAZU: prof. dr.Peter Štih , akad. Kajetan Gantar , akad. Alojz Kralj , akad. Matija Gogala , akad.Niko Grafenauer in akad. Marjan Kordaš . Na seje je vabljen tudi upravni direktorSAZU Zoran Mezeg.Doslej je zbrana že večina biografij z osnovno bibliografijo posameznih rednih,izrednih in dopisnih članov. Gesla dopisnih članov v tujem jeziku prevajajočlani razredov sami, slovenska gesla pa za objavo na spletni strani SAZU prevaja vangleščino gospa Špela Truden. Sočasno z zbornikom gesel bo predvidoma poleti2013 izšla tudi knjiga o zgodovini SAZU, ki jo pripravlja Željko Oset z Inštituta zanovejšo zgodovino. Knjiga z bio/bibliografijami in fotografijami članov bo obsegalapribližno 400 strani, v njej pa bodo na kratko predstavljeni tudi pokojni člani.Uvod bo predsednikov, v prispevku glavnega tajnika pa bo predstavljeno današnjedelovanje Akademije in njene Biblioteke.Andrej KranjcOddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijoOddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (vnadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2011 nadaljeval svojo dejavnost izmenjaveznanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademijaznanosti in umetnosti sklenila z 38 tujimi akademijami:66

Albanska akademija znanosti, Tirana,Avstrijska akademija znanosti, Dunaj,Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj,Akademija znanosti Belorusije, Minsk,Bolgarska akademija znanosti, Sofija,Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo,Akademija znanosti Češke republike, Praga,Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica,Estonska akademija znanosti, Talin,Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg,Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki,Francoska akademija znanosti, Pariz,Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb,Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi,Kraljeva irska akademija, Dublin,Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem,Kitajska akademija družbenih ved, Peking,Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul,Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam,Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština,Latvijska akademija znanosti, Riga,Litovska akademija znanosti, Vilna,Madžarska akademija znanosti, Budimpešta,Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje,Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin,Poljska akademija znanosti, Varšava,Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov,Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva,Romunska akademija, Bukarešta,Ruska akademija znanosti, Moskva,Slovaška akademija znanosti, Bratislava,Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd,Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm,Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern,Turška akademija znanosti, Ankara,Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London,Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg,Kraljevo društvo v Londonu, London.V letu 2011 je bil podpisan nov sporazum o bilateralnem sodelovanju z Britanskoakademijo. Pripravlja se podpis sporazuma z Akademijo znanosti Islamske67

epublike Iran ter podaljšanje protokola o sodelovanju s Poljsko akademijo znanostiin Poljsko akademijo znanosti in umetnosti za naslednje triletno obdobje.SAZU je podaljšala sporazum o sodelovanju s Svetom Lindauskih srečanj zaobdobje 2011–2013. Za Srečanje Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstvenikiv Lindauu 2011 je odbor potrdil dva od treh predlaganih slovenskih kandidatov:dr. Jurija Dolenška in mladega raziskovalca Andraža Stožerja, oba z Medicinskefakultete v Mariboru.Na osnovi sodelovanja z oddelkom za mednarodno sodelovanje DeutscheAkademie der Naturforscher Leopoldina je Akademija Leopoldina izrazila željo,da bi z namenom poglobljenega sodelovanja s SAZU organizirali skupni simpozijo področju (področjih), ki bi bilo zanimivo za obe akademiji. Akademik MatijaHorvat je septembra predaval na simpoziju o človekovih pravicah, ki ga je organiziralaAkademija Leopoldina.Na prošnjo gospoda Robina Yun-pina Luja, direktorja tajpejškega urada zakulturo na Dunaju, se je predsednik akademik Jože Trontelj maja sestal z gospoCanny Liao v zvezi s sodelovanjem z Akademijo Sinico.Predsednik akademik Jože Trontelj je aprila sprejel novega japonskega veleposlanika,nj. ekscelenco g. Toshimitsa Ishigureja, s katerim sta se pogovarjala osodelovanju SAZU z Japonsko akademijo znanosti.Akademik Branko Stanovnik in akademik Jože Krašovec sta se udeležila63., 64. in 65. seje Senata Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.Akademik Jože Krašovec se je sej udeleževal kot senator, akademik BrankoStanovnik pa kot dekan IV. razreda za naravoslovne znanosti. Na sejah je bil poudarekna ustanovitvi »Alma Mater Europea« – Evropske univerze pod okriljemEAZU. Akademik Marko Mušič je bil 17. januarja izvoljen za rednega člana III.razreda za umetnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti.Podpredsednik akademik Marko Mušič, ga. Sonja Kolar, prof. Janez Suhadolc,prof. dr. Fedja Košir in akademik Branko Stanovnik so obiskali Črnogorskoakademijo znanosti in umetnosti od 30. 5. do 1. 6. 2011. Obisk je bil namenjenpromociji monografije Kolašin i Lovćen, predavanju prof. dr. Fedje Koširja in akademikaMarka Mušiča ter pogovorom akademika Branka Stanovnika s predsednikomČrnogorske akademije znanosti in umetnosti o njihovi publikaciji CrnaGora u XXI stoljeću - u eri kompetitivnosti. Akademik Marko Mušič je bil 29. 11.2011 izvoljen za dopisnega člana Črnogorske akademije znanosti in umetnosti.Podpredsednik akademik Tadej Bajd se je junija udeležil satelitskega srečanjaevropskih akademij v Bregenzu, ki je potekalo v organizaciji Avstrijske akademijeznanosti in umetnosti, septembra pa se je udeležil tudi konference donavskihakademij v znanstvenem centru Poljske akademije znanosti na Dunaju, katere ciljje raziskovalno delo.Nekaj akademij je v letu 2011 slavilo visoke obletnice. Hrvaška akademijaznanosti in umetnosti je konec aprila 2011 praznovala 150-letnico obstoja. Poleg68

predsednika so se vabilu na slovesnost odzvali še oba podpredsednika in akademikBranko Stanovnik . 40-letnice Črnogorske akademije znanosti in umetnosti voktobru se je udeležil akademik Mušič, 170-letnice Srbske akademije znanosti inumetnosti se je novembra udeležil predsednik akademik Jože Trontelj .Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nasobveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovskespremembe ali pa prosile za različne podatke.Oddelek je sodeloval z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera jevčlanjena tudi naša Akademija: Združenje evropskih akademij (ALLEA, All EuropeanAcademies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EASAC,European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za mednarodnezadeve (IAP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijskimedicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Mednarodnozdruženje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mrežamediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstvenikomite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung),Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss InteracademicCommission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite zaraziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in theAlps) ter drugimi.Izvršilni odbor SAZU je sprejel odločitev, da s 1. 1. 2011 Akademija izstopi izEvropske znanstvene fundacije.Glavni tajnik akademik Andrej Kranjc je junija v Bruslju sodeloval na plenarnemzasedanju delovne skupine Združenja evropskih akademij ALLEA (All EuropeanAcademies) izobraževanje v naravoslovju ter se novembra v Parizu udeležildelovnega sestanka Fibonacci partners & ALLEA Science Education. Predsednikakademik Jože Trontelj se je marca v Bruslju udeležil seje Stalnega odbora za znanostin etiko ALLEA. Srečanja interesne skupine za družboslovje in humanistikoz evropsko komisarko za raziskave in inovacije Máire Geoghegan-Quinn, ki staga organizirala Združenje evropskih akademij (ALLEA) in Britanska akademijanovembra v Londonu, se je kot predstavnik Akademije udeležil prof. Marko Snojz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.Akademik Jože Krašovec se je udeležil 85. generalne skupščine Mednarodnezveze akademij UAI (Union Académique Internationale) v Bruslju od 8. do 12.maja 2011.Akademik Žekš se je udeležil slovesnosti ob 10-letnici Svetovalnega odboraza znanost evropskih akademij EASAC (European Academies Science AdvisoryCouncil) 7.–8. 11. v Bruslju, kjer je bilo predstavljeno poročilo EASAC z naslovomConcentrating Solar Power: its potential contribution to a sustainable energy future.Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za človekovepravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo69

za človekove pravice je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutilidolžne zavzeti za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojegaznanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnica SAZU v IHRN je akademikinjaprof. dr. Alenka Šelih . SAZU je v letu 2011 poslala pismo podpore posameznimprimerom v Turčiji, Bahrainu, Vietnamu, Združenih arabskih emiratih inprotestno pismo zaradi ogroženosti avtonomije Turške akademije znanosti.Ena od osrednjih nalog oddelka so znanstvene izmenjave na podlagi določildvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju. V letu 2011 je slovenske znanstveneustanove obiskalo 24 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 27 tednov,26 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnemobsegu 29 tednov in šest dni. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnempoglavju Letopisa.)Oddelek je organiziral štiri predavanja tujih znanstvenikov. (O predavanjihna SAZU govori posebno poglavje Letopisa.)Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnimcentrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visokošolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavoditer številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademijisami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor,predsedstvo, skupščino in druge enote.Tudi v letu 2011 je akademik prof. dr. Branko Stanovnik sodeloval kot predsednikpri delu Komisije Sklada donatorjev za podiplomski študij matematike innaravoslovnih ved.Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU70

MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEVOBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJIAkademija znanosti in umetnosti Bosne in HercegovineAkademik dr. Husref Tahirović je obiskal Pediatrično kliniko Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljana v okviru skupnega projektnega sodelovanja (17.–20. 4. 2011).Akademija znanosti Češke republikeProf. Pavel Bosák in dr. Petr Pruner z Inštituta za geologijo Akademije znanostiČeške republike sta opravljala terensko delo skupaj z znanstveniki Inštitutaza raziskovanje krasa ZRC SAZU (14.–20. 6. 2011).Berlinsko-Brandenburška akademija znanostiDr. Martina Baleva z Berlinsko-Brandenburške akademije znanosti je obiskalaUmetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU (28. 6.–3. 7. 2011).Bolgarska akademija znanostiProf. dr. Elena Tomova z Inštituta za literaturo Bolgarske akademije znanosti jeobiskala Inštitut za literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter opravljala raziskovalnodelu v NUK-u (29. 5.–12. 6. 2011).Evropska akademija znanosti in umetnostiProf. Felix Unger , predsednik EAZU se je udeležil mednarodnega simpozija Možnostiin pomen sprave na Teološki fakulteti v Ljubljani (3.–4. 11. 2011).Estonska akademija znanostiDr. Jaak Tomberg z Estonskega literarnega muzeja je opravljal raziskovalno delona oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultetev Ljubljani (14.–28. 6. 2011).Dr. Mare Kõiva z Inštituta za narodopisje Estonske akademije znanosti je opravljalaraziskovalno delo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU(1.–15. 11. 2011).Kraljevo društvo iz EdinburghaDr. Vivian Blok z Inštituta James Hutton je obiskala Kmetijski inštitut Slovenije(23.–26. 10. 2011).71

Madžarska akademija znanostiDr. Imre Attila s KFKI Atomic Energy Research Institute Madžarske akademijeznanosti je obiskal Oddelek za reaktorsko tehniko (R4) na Institutu JožefaStefana (11.–15. 10. 2010).Sador Koczor s Plant Protection Institute Madžarske akademije znanosti je obiskalNacionalni inštitut za biologijo (26. 1.–2. 2. 2011).Dr. Sandor Koczor z Madžarske akademije znanosti je obiskal Nacionalni inštitutza biologijo (21.–28. 6. 2011).Dr. Attila Imre in dr. Imre Barna z Madžarske akademije znanosti sta obiskalaInstitut Jožef Stefan (24.–29. 10. 2011).Prof. Gábor Barna in dr. István Povedák z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijoMadžarske akademije znanosti sta opravljala raziskovalno delona Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU (7.–14. 11. 2011).Ddr. Imre Fertő in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske akademijeznanosti sta v okviru sodelovanja v skupnem projektu obiskala Fakultetoza management v Kopru (23.–26. 11. 2011).Dr. Peter Hajdu z Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanosti je obiskalInštitut za slovensko literaturo ZRC SAZU (23.–26. 11. 2011).Ruska akademija znanostiProf. Galina K. Elyashevich z Ruske akademije znanosti je prišla na strokovnidelovni obisk Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2.–7. 5.2011).Dr. Konstantin V. Nikiforov, vodja Inštituta slovanskih študij Ruske akademijeznanosti, je obiskal Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU (5.–11. 5.2011).Dr. Nadezhda N. Starikova z Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanostije opravljala raziskovalno delo v knjižnicah in arhivih Slovenije, na Filozofskifakulteti Univerze v Ljubljani ter na ZRC SAZU (5.–11. 5. 2011).Dr. Sergey A. Romanenko z Ekonomskega inštituta Ruske akademije znanosti jeobiskal Zgodovinski inštitut Milka Kosa, NUK in Inštitut za novejšo zgodovino(2.–9. 6. 2011).Dr. Tamara A. Shiganova in dr. Aleksander S. Mikaelyan z Inštituta za oceanologijoShrishov Ruske akademije znanosti sta v okviru dvostranskega sodelovanjaobiskala Morsko biološko postajo v Piranu (3.–14. 7. 2011).Slovaška akademija znanostiMag. Ivan Petryshynec s Slovaške akademije znanosti je obiskal Inštitut za kovinskemateriale in tehnologije v Ljubljani (5.–9. 6. 2011).72

OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINIAkademija znanosti Češke republikeDr. Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljal raziskovalnodelo na Biološkem centru Akademije znanosti Češke republike (7.–18.5. 2011).Dr. Nadja Zupan-Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljalaraziskovalno delo na Inštitutu za geologijo Akademije znanosti Češke republike(21.–25. 11. 2011).Estonska akademija znanostiDr. Maja Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se je udeležilakonference, ki je potekala v okviru Estonskega nacionalnega muzeja(10.–17. 4. 2011).Hrvaška akademija znanosti in umetnostiDr. Marija Klobčar z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je obiskalaOdsek za etnologijo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut zaetnologijo in folkloristiko (3.–12. 5. 2011).Dr. Peter Weiss in dr. Carmen Kenda-Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana RamovšaZRC SAZU sta obiskala Inštitut za hrvaški jezik v okviru projektovSlovanski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas (13.–15. 6. 2011).Madžarska akademija znanostiDr. Iztok Tiselj z Instituta Jožef Stefan je obiskal Raziskovalni inštitut za atomskoenergijo KFKI Madžarske akademije znanosti (18.–21. 9. 2011).Dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se je udeležil konferenceHeroes, Celebrities, etc. na Univerzi Szeged (12.–17. 10. 2011).Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management v Kopru je obiskal Ekonomski inštitutMadžarske akademije znanosti v okviru skupnega projekta (4.–12. 12.2011).Makedonska akademija znanosti in umetnostiAkad. Kajetan Gantar se je udeležil simpozija ob 100. obletnici rojstva akademikaPetruševskega (13.–15. 10. 2011).Romunska akademijaDr. Tea Kolar-Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek z Geološkega zavoda Slovenijesta obiskala Univerzo v Bukarešti v okviru skupnega sodelovanja in opravljalaterensko delo (6.–9. 7. 2011).73

Ruska akademija znanostiDr. Zmago Šmitek in prof. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturnoantropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta se udeležila 11.Mednarodne balkanske konference Inštituta za slovanske študije Ruske akademijeznanosti (20.–25. 3. 2011).Dr. Vili Bukošek z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je obiskalInstitut visokomolekulskih spojin Ruske akademije znanosti (28. 6.–8.7. 2011).Akad. Andrej Kranjc je obiskal Inštitut za geografijo Ruske akademije znanostiv Moskvi (4 dni) in se udeležil mednarodnega simpozija Northern Karst Systemsin our Changing Environment v kraju Golubino pri Pinegi (Arhangelskaoblast) (5.–10. 9. 2011).Dr. Matej Šekli in ga. Januška Gostenčnik z Inštituta za slovenski jezik Frana RamovšaZRC SAZU sta obiskala Inštitut za ruski jezik Ruske akademije znanostiv okviru projekta Slovanski lingvistični atlas OLA (25. 9.–2. 10. 2011).Dr. Alenka Malej in dr. Valentina Turk z Morske biološke postaje Piran sta v okviruskupnega sodelovanja obiskali P. P. Shirshov inštitut za oceanologijo Ruskeakademije znanosti (2.–9. 10. 2011).Dr. Miha Javornik in dr. Blaž Podlesnik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljanista obiskala Rusko akademijo znanosti (4.–9. 10. 2011).Dr. Krištof Jacek Kozak s Fakultete za humanistične študije Koper Univerze naPrimorskem se je udeležil mednarodne konference Ruski človek in Rusija vslovanskih literaturah, folklori in dokumentalistiki v organizaciji Inštituta zaslavistiko Ruske akademije znanosti (31. 10.–4. 11. 2011).Akad. Jože Pirjevec , profesor na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerzena Primorskem, je obiskal Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanostiv okviru skupnega projekta (10.–23. 10. 2011).Slovaška akademija znanostiDr. Carmen Kenda-Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je obiskalaSlovaško akademijo znanosti v okviru sodelovanja pri projektu Slovanskilingvistični atlas (24. 10.–6. 11. 2011).Srbska akademija znanosti in umetnostiDr. Urša Šivic z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU se je udeležila mednarodnegasimpozija Musical Practices in the Balkans v organizaciji Muzikološkegainštituta Srbske akademije (22.–26. 11. 2011).Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU74

2011 – Znanstvene izmenjave SAZUDržavaPrihodOdhodŠt. znan. – tednov/dni Št. znan. – tednov/dniAvstrija 1 2 dČeška 2 2 t 2 2 t 3 dEstonija 2 4 t 2 d 1 1 t 1 dBosna in Hercegovina 1 4 dHrvaška 3 2 t 2 dMadžarska 8 8 t 3 2 t 5 dBolgarija 1 2 tRomunija 2 4 tRusija 6 7 t 5 d 12 14 t 1 dSlovaška 1 5 d 1 2 tŠkotska (RSE) 1 4 dMakedonija 1 3 dNemčija 1 6 dSrbija 1 5 dSKUPAJ 24 znan. 27 tednov 26 znan. 29 ted. 6 dniPripravil: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU75

JUBILEJIV letu 2011 so praznovali:90 let: akademika Dušan Hadži in Zorko Simčič ;85 let: akademiki Janez Matičič , Boris Paternu , Janez Peklenik , Miha Tišler in JožeToporišič ter dopisna člana Savo Bratos in Stevan Karamata ;80 let: akademiki Janko Kos , Marjan Kordaš , Kajetan Kovič in Mitja Zupančičter dopisni člani Milan R. Dimitrijević , Joseph Milič-Emili , Erwin Louis Hahn inJames W. Cronin;75 let: akademikinja Zinka Zorko in akademik Primož Simoniti ter dopisni članiWolf Moskovich , Erik Valdemar Stålberg , Juraj Martinović , John Villadsen inDenis Noble ;70 let: akademiki Valentin Hribar , Marko Marijan Mušič in Ivan Kreft , izrednačlana Janez Lamovec in Tomaž Šalamun ter dopisni člani Manfred Geiger , NiallO'Loughlin , Martin Dimnik in Erich Prunč ;65 let: akademika Ivan Bratko in Marijan Pavčnik ter dopisni člani Felix Unger ,Wolfgang L. Gombocz in Henry R. Cooper jr.60 let: dopisni član Pavel Bosák .NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJAČLANOV SAZUTadej Bajd je bil izvoljen za podpredsednika SAZU s področja naravoslovja, tehnikein biomedicine. American Institute for Medical and Biological Engineeringga je izvolil v naziv Fellow.Igorju Emriju je Ruska inženirska akademija podelila medaljo »Engineering glory«in zlati znak Ruske inženirske akademije, njeno najvišje odlikovanje.Prejel je veliko zlato medaljo »Engineering Glory« Nacionalne inženirskeakademije Kazahstana, bil je izvoljen za častnega člana Inženirske akademijeUkrajine in prejel zlato medaljo »A. M. Podgornega«.Peter Fajfar je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti (Liège, Belgija).Franc Forstnerič je postal dekan Fakultete za matematiko in fiziko.Matija Gogala je bil izvoljen za člana predsedstva, izvoljenega po 22. členu zakonao Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.Dušanu Hadžiju je bila ob njegovi 90-letnici posvečena konferenca in posebnaštevilka Acta Chimica Slovenica.Andrej Inkret je prejel Zoisovo priznanje za knjigo In stoletje bo zardelo. Kocbek,življenje in delo.Drago Jančar je za najboljši roman leta 2010 To noč sem jo videl prejel nagradokresnik. Za književni opus je prejel Prix Européen de Littérature (Strasbourg).76

Bil je finalist nagrade Angelus (Wroclaw) za najboljši srednjeevropski romanleta (poljski prevod romana Katarina, pav in jezuit).Andrej Jemec je bil ponovno izvoljen za člana predsedstva, izvoljenega po 22. členuzakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.Gabriel Kernel je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.Milček Komelj je bil imenovan za predsednika žirije za Župančičeve nagrade, začlana novoustanovljenega Galerijskega umetniškega sveta Univerze v Ljubljaniin za predsednika Komisije za spremljanje in odobritev rekonstrukcijekipa talca iz Gramozne jame. Kot predstavnik SAZU je bil imenovan za članaznanstvenega sveta Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta priZRC SAZU.Janku Kosu je bila ob njegovi 80-letnici v NUK-u posvečena razstava z naslovomV literaturi.Andrej Kranjc je bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika SAZU. Zveza geografovSlovenije mu je podelila Melikovo priznanje. Imenovan je bil za člana Delovneskupine za pripravo skupne kandidature za vpis Dinarskega krasa naseznam svetovne dediščine UNESCO in za predstavnika SAZU v upravnemodboru ZRC SAZU.Lojze Lebič je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za življenjsko delo.Marko Marijan Mušič je bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU s področjahumanistike, družboslovja in umetnosti. Postal je tudi redni član razredaza umetnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Črnogorskeakademije znanosti in umetnosti.Janezu Orešniku je senat Univerze v Ljubljani podelil naslov zaslužni profesor.Boris Pahor je bil imenovan za komanderja reda umetnosti in leposlovja francoskerepublike. Prejel je odlikovanje sovjetskih zapornikov v nemških koncentracijskihtaboriščih, za prispevek k ugledu in prepoznavnosti Slovenijev Italiji in širšem mednarodnem okviru pa ga je odlikovalo Ministrstvo zazunanje zadeve RS. Postal je tudi Delova osebnost leta 2010.Zorko Simčič je ob 90-letnici prejel zlatnik Svetovnega slovenskega kongresa.Slavka Splichala je 29-članski Svet Evropskega združenja za raziskovanje komuniciranja(Advisory Board of European Communication Research and EducationAssociation, ECREA) izvolil za svojega prvega predsednika. Postal jetudi novi načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU.Branko Stanovnik je postal častni član italijanskega kemijskega društva in častniobčan občine Vrhnika.Jože Straus je postal ambasador znanosti.Franc Strle je postal novi tajnik razreda za medicinske vede.Tomažu Šalamunu so posvetili simpozij Slovenska medkulturna neoavantgarda– poezija in svet Tomaža Šalamuna, ki je potekal v Ljubljani, Kopru inZagrebu.77

Alenka Šelih je bila ponovno izvoljena za članico predsedstva, izvoljeno po 22.členu zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izvoljena je bila zapredsednico komisije za etična vprašanja Univerze v Ljubljani in za članicokomisije za Knafljevo ustanovo iste Univerze. Postala je tudi članica AcademiaEuropea s sedežem v Londonu.Peter Štih je postal novi tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede.Jože Trontelj je bil ponovno izvoljen za predsednika SAZU. Postal je častni članSlovenskega zdravniškega društva in prejel je naziv »Prometej znanosti zavzorno donatorstvo« Slovenske znanstvene fundacije.Ciril Zlobec je prejel mednarodno nagrado Trieste Scritture di Frontiera.78

ZNANSTVENA SREČANJA / SCIENTIFIC MEETINGS24. in 25. avgustaCelice glija v (pato)fiziologiji / Glial Cells in Patho(physiology)Program:Session I – Glial dynamics (Chair: Helmut Kettenman)Andreas Reichenbach: Structural associations between neurons and glia in developedbrainAlexej Verkhratsky: Ionotropic glutamate receptors and purinoceptors in astrogliaHelmut Kettenmann: MicrogliaEva Sykova: Extracellular space diffusion parametersSession II – Release of gliotransmitters (Chair: David C. Spray)Robert Zorec : Exocytosis and vesicle trafficking in astrocytesVladimir Parpura: Ca2+ sources for the exocytotic glutamate release from astrocytesMichela Matteoli: Secretory pathways in astrocytesDavid C. Spray: Surfing in a lipid sea: Connexin and pannexin transport to andmovement within the plasma membraneSession III – Astrocyte-neuron signaling (Chair: Philip G. Haydon )Frank Kirchhoff: Genetic manipulations to study astrocyteneuron signalingMarta Navarrete Llinás: Role of astrocytes in endocannabinoid-mediated synapticplasticityStephane Oliet: Contribution of glial cells to synaptic plasticityPhilip G. Haydon : Purinergic signaling from astrocytes modulates synaptic transmissionand behaviorSession IV – “Emerging topics” (Chair: Christian Steinhäuser)Serguei Skatchkov: Functional impact of glial Kir4.1 channels on glutamate uptakein astrocytes and seizure susceptibilityMarko Kreft: Single Cell Measurements of Cytosolic Glucose in AstrocytesVedrana Montana: Bradykinin promotes the chemo-tactic invasion of primarybrain tumorsYuriy Pankratov: Exocytosis of ATP from astrocytes and modulation of tonic andphasic inhibition in the neocortex: novel pathway of glia-neuron interaction.Nina Vardjan: Mobility of late endocytic/lysosomal compartments in interferon--gamma activated astrocytesSession V – Glia in neurogenesis and brain metabolism (Chair: Arne Schousboe)Milos Pekny: Astrocytes and the adult neurogenic nicheChristian Steinhäuser: Impact of connexins on neurogenesis in the adult hippocampusPierre Magistretti: Role of neuron-glia metabolic coupling in synaptic plasticityArne Schousboe: Astroglial glycogen metabolism is crucial for maintenance ofglutamatergic activity79

Joachim Deitmer: Glucose uptake and distribution in the mouse brainSession VI – Glia in pathophysiology (Chair: Giorgio Carmignoto)Giorgio Carmignoto: The contribution of astrocytes to focal seizure generationKazuhide Inoue: Glial functions in neuropathic painMichael Heneka: Astrocytes in Alzheimer´s disease19.–21. septembraDragotinu Cvetku posvečen Mednarodni muzikološki simpozij (Nacionalnaglasbena zgodovina: preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja)19. septembraUvodni nagovor akademika Janeza MatičičaŽivljenje in delo Dragotina Cvetka I / Dragotin Cvetko : Life and Work IAndrej Rijavec: Življenje za stroko: 100 let pozneje / A Life Devoted to Scholarship:A Hundred Years LaterPierluigi Petrobelli: Dragotin Cvetko and the International Musicological Society:A Leading Example / Dragotin Cvetko in Mednarodno muzikološko društvo:vodilna osebnostIvan Klemenčič: Dragotin Cvetko kot utemeljitelj slovenske muzikologije / DragotinCvetko as the Initiator of Slovenian MusicologyGregor Pompe: Miselna izhodišča Dragotina Cvetka / The Conceptual Backgroundof Dragotin Cvetko ’s Scholarly WorkNevenka Orešič Leban: opoldanski klavirski poklon Dragotinu Cvetku / LunchtimePiano Hommage a Dragotin CvetkoPreobrazbe nacionalnih glasbenih historiografij / Metamorphoses of NationalMusic Historiographies INadežda Mosusova: What Is Necessary for a Modern National, Regional or EuropeanHistory of Music / Kaj je neobhodno potrebno za sodobno nacionalno,regionalno ali evropsko zgodovino glasbeMelita Milin: Serbian Musicology after 1945: Main Directions / Srbska muzikologijapo letu 1945: glavne smeriRoksanda Pejović: Pavle Stefanović: An Apologist for Modern Music in Belgradein the Second Half of the 20 th Century / Pavle Stefanović: Beograjski apologet moderneglasbe v drugi polovici 20. stoletjaMatjaž Barbo: Pomen Dragotina Cvetka za razvoj slovenskega glasbenega zgodovinopisja/ The Importance of Dragotin Cvetko for the Development of SlovenianMusic Historiography20. septembraPreobrazbe nacionalnih glasbenih historiografij / Metamorphoses of the NationalMusic Historiographies IIMarija Bergamo: O zgodovinskosti (tudi) glasbene zgodovine: pogled z južnoslovanskegaprostora / On the Historicity (also) of Music History: A View from the80

South Slavic PerspectiveDanica Petrović: Musicology through Institutions: The Sixty Years of the Instituteof Musicology in Belgrade / Muzikologija v ustanovah: šestdeset let Muzikološkegainštituta SANUBarbara Boisits: Austrian Musicology after World War II / Avstrijska muzikologijapo 2. svetovni vojniVprašanje evropske glasbene historiografije / European Music Historiographies:Selected ChaptersJiří Sehnal: The National in the Czech Music of the 17 th and 18 th Centuries / Nacionalnov češki glasbi 17. in 18. stoletjaZijo Kučukalić: The Importance of the Phenomenological Interpretation of MusicWork in Contemporary Musicology / Pomen fenomenološke interpretacije glasbenegadela v sodobni muzikologijiŽivljenje in delo Dragotina Cvetka II / Dragotin Cvetko : Life and Work IINiall O’Loughlin: Slovene Music in a European Context: The International Activitiesof Dragotin Cvetko / Slovenska glasba v evropskem okviru: mednarodnadejavnost Dragotina CvetkaBorut Loparnik: Južnoslovanska ideja v delu Dragotina Cvetka / The South SlavicIdea in the Work of Dragotin CvetkoManica Špendal: Nekaj pogledov Dragotina Cvetka na slovensko glasbo in slovenskomuzikologijo / Some of Dragotin Cvetko ’s Views on Slovenian Music andMusicologyTomaž Faganel: Dragotin Cvetko : univerzitetni učitelj / Dragotin Cvetko as UniversityTeacher21. septembraMuzikologija: od nacionalnega proti globalnemu / Musicology: From Nationaltowards GlobalEva Sedak: The Fate of National Musical Historiographies in a Global Context /Usoda nacionalnih glasbenih historiografij v globalnem kontekstuJernej Weiss: »Slovenska glasbena zgodovina« ali »Glasbena zgodovina na Slovenskem«?Razmislek o prispevku čeških glasbenikov v glasbeni kulturi na Slovenskem/ “The History of Slovenian Music” or “The History of Music in the Territoryof Present-Day Slovenia”? Considerations Regarding the Contribution of CzechMusicians to Slovenian Music CultureAleš Nagode: Prolegomena za novo Zgodovino glasbene umetnosti na SlovenskemProlegomena to History of Art Music in Slovenian LandsJurij Snoj: Časovna os in prostorske mreže v zgodovini glasbe na Slovenskem /Chronological Axis and Spatial Network in the History of Music in Slovenia81

15. novembra»Živeti z mejo«, Značilnosti sodobnega položaja manjšin na avstrijskem ŠtajerskemV organizaciji odbora Slovenske akademije znanosti in umetnosti za preučevanjenarodnih manjšin, Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Kulturnegadruštva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturvereinfür Steiermark – Pavelhaus in Ustanove Dr. Šiftarjeva fundacija, PetanjciProgram posveta:Boštjan Žekš : Pozdravne besedeJože Pirjevec : Pozdravne besedeSonja Novak Lukanovič: Pozdravne besedeSusanne Weitlaner: Pozdravne besedeModerator: Janez StergarAnton Vratuša : Uvodna besedaSusanne Weitlaner: Dejavnosti Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajerskov Pavlovi hiši in izven njeMatjaž Klemenčič: Slovenska prisotnost v statistikah na področju avstrijske deželeŠtajerske od 1880 do 2001Zinka Zorko , Anja Benko: Podjunski govor vasi Rothwein (Radvanje) na avstrijskemŠtajerskemChristian Promitzer: Dvoumne identitete: Razmišljanja o sedanjih slovenskih populacijahna avstrijskem ŠtajerskemDanijel Grafenauer: Nemško govoreča etnična skupina prebivalcev na ApaškempoljuBoris Jesih: Štajerski Slovenci in njihova manjšinska zaščita v primerjavi z zaščitokoroških SlovencevRudi Vouk: Spremembe pravnega položaja štajerskih Slovencev v Avstriji po novelizakona o narodnih skupnostih 2011Odprtje razstave »Avgust Pavel, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarnizgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem«.16. decembraDvajset let slovenske državnostiProgram posveta:Pozdravni nagovor predsednika SAZU Jožeta TrontljaFrance Bučar: Od kdaj zamisel o samostojni slovenski državiJože Pirjevec : Razmislek Tarasa Kermaunerja o suvereni Sloveniji v »Skupinskemportretu z Dušanom Pirjevcem«Božo Repe: Dežela ali država? Glavni družbeni procesi v samostojni SlovenijiJože Mencinger : Slovenija – med zlomom socializma in krizo kapitalizmaJanko Prunk: Politična mentaliteta in kultura v samostojni Sloveniji82

Veljko Rus , Niko Toš: Socializem v postsocialistični SlovenijiTine Hribar : Prihodnost slovenske državnosti83

TISKOVNE KONFERENCE19. januarjaPredstavitev zbornika prispevkov Die Grundlagen der slowenischen Kultur (Temeljislovenske kulture), ki je izšla pri Akademiji znanosti v Göttingenu inkatere sourednik je akad. France Bernik .9. marcaPredstavitev knjige prof. Fedje Koširja Kolašin in Lovčen : od človeškega k onstrančloveškemu: arhitekt Marko Mušič, ki je izšla ločeno v slovenskem, črnogorskemin angleškem jeziku in je projekt Slovenske akademije znanosti in umetnostiin Črnogorske akademije znanosti in umetnosti.Predstavitev knjige Izbira prof. dr. Renate Salecl.12. majaPredstavitev knjige Književne študije 3 akademika Borisa Paternuja.20. junijaPredstavitev knjig akademika Josipa Vidmarja Moj obraz (Modrijan) in Obrazi(Svobodna misel).24. majaPredstavitev monografije Tito in tovariši akademika Jožeta Pirjevca.23. avgustaPredstavitev temeljne nacionalne izdaje Slovenski zgodovinski atlas, ki je izšel priNovi reviji.10. oktobraPredstavitev monografije Staneta Bernika Milan Mihelič : arhitektura med stvarnostjoin vizijami.18. oktobraPredstavitev monografije Reformacija v srednji Evropi / Die Reformation in Mitteleuropa,ki so jo uredili Vincenc Rajšp, Karl W. Schwarz, Bogusław Dybaś inChristian Gastgeber.84

29. novembraPredstavitev knjig akademika Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo in EdvardKoc bek – Mesec s kolobarjem avtorjev akademika Borisa Paternuja in dr. MihaelaGlavana.14. decembraPredstavitev knjige prof. dr. Edvarda Kovača Park spomina Teharje, ki ga je zasnovalarhitekt akad. Marko Mušič.85

PREDAVANJA NA SAZU23. 3.Akad. Janez OrešnikNARAVNA SKLADNJA IN DIAHRONI POTEKIPredavanje je predstavilo podlago, na kateri se zida tisti formalizem naravneskladnje, ki odslikava mogoče diahrone poteke. Podrobnosti:Tudi na diahronem področju deluje naravna skladnja izključno z dvojnicami,in sicer je vsakič ena starejša, druga mlajša, ena se širi, druga se ne širi ali celopojema. Take dinamike naravna skladnja ne zmore določati, temveč taka dejstvaizkorišča. Nadaljnji premislek zajame vsakič naslednje momente:1. Ali je neki potek spreprostitev ali zaplet. Na to vprašanje se odgovarja zosnovnimi načeli naravne skladnje. Npr. v makedonščini (in še kje) se je kazalnizaimek, dodan kot naslonka samostalniški ali pridevniški besedi, spremenil voznačevalec določnosti: trava °ta 'ta trava' = 'this grass' (° zaznamuje naslonskost)je postalo trava-ta 'trava (določna oblika)' = 'the grass'. Dvobesedna tvorba se jespremenila v enobesedno. To po našem načelu najmanjšega napora, točka (b) vseznamu aksiomov, pomeni, da je prišlo do spreprostitve; izraženo z lestvico: >nat(trava-ta, trava °ta). (Vrstni red vrednosti v lestvici ne predstavlja smeri razvoja!)2. Naravna skladnja trdi, da je med diahronimi poteki spreprostitev bolj naravnaod zapleta. Izraženo z lestvico: >nat (spreprostitev, zaplet). Tudi to se utemeljiz načelom najmanjšega napora, saj pri spreprostitvi nastane nekaj lažjega,ugodnejšega, udobnejšega.3. Po pravilih naravne skladnje zahteva izpeljava, ki se dogaja na področjuspreprostitev, vzporedno povezovanje; izpeljava, ki se dogaja na področju zapletov,zahteva križno povezovanje, slednje zato, ker je "zaplet" kot manj naravna vrednostlestvice >nat (spreprostitev, zaplet) tudi možno nenaravno okolje izpeljav.4. Širjenje nekega pojava/enote je bolj naravno kot neširjenje/pojemanje pojava/enote;z lestvico: >nat (+, —) / širjenje pojava/enote. Medtem ko se širjenjein neširjenje navadno spremljata (tj., eno se širi na rovaš drugega), pa deluje prinastanku pojava/enote iz nič nekaj časa kot rečeno samo širjenje, brez spremljajočegapojemanja. Torej je širjenje bolj pogostno od pojemanja, zato bolj naravno ponačelu o pogostnosti, točka (č) v seznamu aksiomov.86

20. 4.Prof. dr. Katja Franko AasNADZOR MEJA IN KRIMINALIZACIJA MIGRACIJE V EVROPIProfesor Katja Franko Aas z Inštituta za kriminologijo in sociologijo pravaUniverze v Oslu vodi projekt Nadzor kriminalitete v obmejni Evropi (Crime Controlin the Borderlands of Europe), ki ga financira Evropski raziskovalni svet vokviru sheme ERC Starting Grant.Na SAZU je imela predavanje z naslovom Nadzor meja in kriminalizacija migracijev Evropi, v katerem je pokazala, kako se kriminalitetna in migracijska politikaevropskih držav zbližuje. Nadzor migracij namreč postaja v sodobni Evropinaloga organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, ob tem pa sodobni centriza tujce ne sodijo pod zaporske pravne režime. Posledica tega je, da niti nacionalniniti nadnacionalni zaporski standardi, ki so se oblikovali skozi desetletja z namenom,da se ustvarijo bolj humani pogoji prestajanja kazni zapora, zanje ne veljajo.Napredujoče zbliževanje kriminalitetne politike in migracijskih nadzornih praksvodi tudi do nesorazmernega zapiranja tujcev: v Švici in Luksemburgu je na primerkar 71 odstotkov vseh zaprtih oseb tujcev, v Sloveniji je zaprtih tujcev 11 odstotkov.Cilj projekta, ki ga vodi, je proučiti, kako družbene spremembe, kot sta globalizacijain povečana mobilnost prebivalstva, vplivajo na kazenske sisteme v Evropi,na delo in naloge policije, na razmere v zaporih in na nove oblike kazenskihsankcij in v zadnjem primeru tudi na nove oblike izločanja iz družbe, ki vodi donovega družbenega razslojevanja. Projekt je sestavljen iz petih delov, za katere sozadolženi podoktorski raziskovalci (dva), doktorski kandidat in magistrski kandidat.Vsebinsko pa obsega študije čezmejnega policijskega dela, študije centrov zapridržanje v Evropi, študijo o delovanju oddelka za priseljence norveške policijeter zgodovinsko in pravno analizo deportacij. Glavna hipoteza projekta je, da nadzormigracij prispeva k razvoju novih oblik kaznovanja in poraja nove legitimacijedružbenega nadzora, imenovanega »krimmigracijski nadzor«.15. 6.Prof. Norbert KrooSTOLETJE ZNANOSTI IN INOVACIJ (NEKAJ EVROPSKIH POGLEDOV)V spreminjajočem se svetu se spreminja tudi znanost, eden od stebrov gospodarstva,temelječega na znanju. V tem svetu je mnogo izzivov in presenetlji-87

vih posledic, a vsa ta vprašanja so povezana z znanjem, časom, inovacijami, tekmovalnostjoin vodenjem. Na te težave se je Evropa odzvala z vizijo Evropskegaraziskovalnega področja (European Research Area – ERA) in njegovim glavnimorodjem, Okvirnim programom (Framework Programme). Nov gradnik zadnjegaprograma, to je 7. Okvirnega programa (FP7), je Posebni program zamisli (IdeasSpecific Programme), ki ga vodijo Izvršna agencija (Executive Agency), Evropskiraziskovalni svet (European Research Council – ERC) in njegov Znanstveni svet(Scientific Council). V tem predavanju nas je avtor na kratko seznanil z načinivodenja tega programa, z načini delovanja, denarnim stanjem in najnovejšimi izsledki.Začenja se oblikovati naslednji raziskovalni (R) in razvojni (D) programEvropske unije. V predavanju je bilo razloženo trenutno stanje tega programa, temelječena viziji EU2020, in njegovo vključevanje v Skupni strateški okvir (CommonStrategic Framework), v katerega bo v bližnji prihodnosti ERA vložila največsredstev.28. 9.Dr. Jan Pronk, nizozemski znanstvenik – družboslovec, mednarodni diplomatin politikZA SPREMEMBO MEDNARODNE UREDITVEV analitičnem pregledu družbenopolitičnega, gospodarskega in civilizacijskegarazvoja ter mednarodne ureditve je dr. Pronk v osnovnih potezah predstavilevropsko in svetovno družbo v prvi polovici XX. stoletja kot katastrofo: dve svetovnivojni in velika mednarodna ekonomska kriza med njima; globalni imperializemin kolonializem, nastop nacizma, fašizma in komunizma, povzročiteljevmilijonov ljudskih žrtev, holokavst ... Odvržena prva atomska bomba na Japonskopa je pomenila vrhunec nesreč. Zdelo se je, da se bo svetovna kriza nadaljevala kotstalna nestabilnost in nevarnost. Med drugo svetovno vojno pa je dozorela zavest,da bi nadaljevanje takih razmer uničilo civilizacijo. Doseženo je bilo globalno soglasje:to se ne sme več ponoviti.Nastajala je nova svetovna družbena ureditev, zasnovana na šestih osnovnihciljih. Ti so: 1. mir: izogniti se novi svetovni vojni in stopnjevanju velikih spopadov;2. varnost: upreti se mednarodnim in nacionalnim spopadom, ki bi ogrožalisvetovno varnost; 3. stabilnost: preprečevati in lajšati motnje svetovne ekonomske,finančne, trgovske in prehrambne varnosti; 4. razvoj: omogočati napredek s ciljem,da se dviguje blaginja ljudstva in izboljšujejo njegovi življenjski pogoji; 5. svobodanarodov (dekolonizacija) in državljanov s podpiranjem procesov osamosvajanjain demokratizacije; 6. varstvo človekovih pravic, začenši v glavnem s civilnimi in88

političnimi pravicami, na primer manjšin in ljudi, ki živijo pod diktaturo, nato pavključujoč tudi ekonomske in socialne človekove pravice.Ti cilji so bili medsebojno soodvisni in so se morali vzajemno podpirati.Ogrožanje enega med njimi bi ogrozilo tudi druge. Nova ureditev je torej tvorilacelovit sistem. Nove ustanove Združenih narodov so imele moč, da se uprejo rušenjuskupnih ciljev. Vzpostavljen je bil ustrezen postopek za nadzor, vrednotenjein ukrepanje, da se zagotovi spoštovanje obveznosti in njihovo izvajanje. Mednarodnopravo je bilo utelešenje globalnih vrednot.Dr. Pronk je izrazil zadovoljstvo z novim soglasjem, opozoril pa je, da ta sistemobremenjuje napaka: nekaterim državam v sestavi Varnostnega sveta dodeljujeveč moči kot drugim članicam tega organa OZN. Vendar je ugotovil, da jebil kljub temu v šestdesetih povojnih letih dosežen napredek na vseh področjihsvetovnega razvoja in nasploh v mednarodnih odnosih.V podporo tej ugotovitvi je navedel številna dejstva, na primer: svet se je izogniltretji svetovni vojni; svetovno gospodarstvo se je uspešno obnovilo; v dobrihtridesetih letih so namesto nekdanjih kolonij nastale neodvisne države; njihovapolitična avtonomija se dopolnjuje z ekonomsko samozavestjo, ki zagotavlja socialnirazvoj in ljudsko blaginjo; v svetovnih razsežnostih se vse hitreje razvija zlastiinformacijska tehnologija. Mnoge dežele v razvoju, med njimi velike ekonomijeIndije in Kitajske, so dosegle izjemne stopnje letne rasti. Toda prepad med zastavljenimicilji in doseženimi rezultati se vse bolj poglablja: na konferenci OZN vRio de Janeiru l. 1992 so npr. svetovni vodje slovesno obljubili, da bodo opredelilisvetovne vire za zmanjševanje revščine in ohranjanje okolja. Sprejeli so Agendo21, ki naj bi zagotovila, da bi bilo 21. stoletje stoletje trajnostnega razvoja ob sodelovanjusil, usmerjenih na dobiček z javno oblastjo, in tako dokazale skupnoodgovornost za planet in njegovo prebivalstvo.Dejansko pa okrog dve milijardi ljudi živi pod ravnjo človeka dostojnegaživljenja ali komaj nad njo; globalizacija je v vseh deželah poglobila socialne inekonomske neenakosti; tretjina svetovnega prebivalstva nima ustreznega dostopado osnovnih dobrin; naravni viri se trošijo nad možnostmi njihove realne obnoveali zadovoljive nadomestitve; podnebne spremembe povzročajo vse večje naravnekatastrofe. Polarizacija znotraj držav in na svetovni ravni se poglablja. Na vrhuvsega pa je svetovna finančna in dolžniška kriza izrednih razsežnosti. Tudi to jeposledica narave globalizacije, ki je bistveno prispevala k nastanku nekontroliranihnadnacionalnih finančnih moči, ki delujejo v nasprotju z načeli, dogovorjenimipred pol stoletja. Namesto javne odgovornosti nastopa privatna, kapitalističnapožrešnost. Najbolj pa nas mora skrbeti dejstvo, da smo razgradili zmožnosti,da se vsem tem pojavom upremo. Resolucije Varnostnega sveta so le kos papirja.Agencije Združenih narodov so porinjene na stranski tir. Njihovo vlogo so prevzeleSkupine dvajsetih in tako imenovane Koalicije dobre volje, ki so nelegitimne.Generalna skupščina Združenih narodov, ki ima splošni (zaokroženi) mandat, je89

ohromela. To je forum za razprave brez izvršilnih odlokov. Varnostni svet odloča,toda njegova neustrezna sestava mu je vzela verodostojnost. Generalni tajnik svetovneorganizacije nima moči za sestavo dnevnega reda niti za izvajanje odlokovtega organa. Celotnemu sistemu OZN manjkajo instrumenti za akcijo. Dr. Pronkmeni, da je rešitev v obnovi dvostebrnega sistema poslovanja, ki je bil sprejet napolovici prejšnjega stoletja – konsenz o globalnih vrednotah in mednarodnih ustanovah,ki naj zagotavljajo udejanjanje teh vrednot.Po mnenju dr. Jana Pronka bi bile bistvene naslednje reforme:1. Varnostni svet. Reforma Varnostnega sveta je nujna, toda brez reforme sistemase ZN kot celote VS ne bi bil sposoben spopasti z globalnimi izzivi. V zvezis tem govornik opozarja na predlog, ki ga je pred 25 leti oblikovala Komisija zaglobalno vlado v svojem poročilu Naše globalno sosedstvo: Indija, Brazilija in JužnaAfrika naj bi postale nove stalne članice VS, toda brez pravice veta, sedanje stalnečlanice bi ga uporabljale samo v posebej dogovorjenih pogojih in ga čez desetletjeali dve opustile.2. Ekonomski varnostni svet na osnovi Listine OZN. Ustanovi naj se posebenEVS ali pa posebno telo v okviru sedanjega VS, ki naj bi se ukvarjalo s posebnimiproblemi varnosti, kot so: podnebne spremembe, naravne katastrofe, varstvookolja, pomanjkanje energije, hrane, vode, finančne špekulacije idr. Sestava obehVS bi bila v bistvu enaka, tudi postopek njunega odločanja. EVS bi deloval naraznih ravneh (na ravni pooblaščencev, ministrov, pa tudi predsednikov vlade alidržave).3. Predsoba Varnostnega sveta (Pre-Chamber, Post-Chamber). Ustanovi najse posebno posvetovalno telo za obravnavanje problemov v zgodnji fazi njihovegarazvoja in za spremljanje izvrševanja odlokov VS. Tako bi se povečala učinkovitostZN pri reševanju spopadov in preprečevanju samovoljnih posegov posameznihdržave v svetovno varnost.4. Agencija ZN za obnovo. Ustanovi naj se Agencija ZN za obnovo (reconstruction).Tako bi se zapolnila praznina, ki je nastala, odkar je Mednarodna bankaza razvoj odložila svoj mandat za obnovo. Agencija ZN bi morala imeti ustreznasredstva za pomoč državam pri povojni obnovi in bi morala biti usposobljenaza hitro akcijo ob sodelovanju ljudstva in lokalnih oblasti.5. Humanitarna (človekoljubna) pomoč. Sedanje agencije ZN za prehrano indruge sicer imajo ustrezne mandate, nimajo pa potrebnih sredstev in niso ustreznoopremljene. Zato je nujno, da se ustvarijo zmogljivosti za pomoč (relief capacity)in za odgovorno hitro uporabo.6. Splošni problem: pomanjkanje zmožnosti za udejanjanje lastnih odlokov.Združeni narodi imajo mandat in izdelane postopke za posvetovanje in odločanje,toda izredno malo zmogljivosti za udejanjanje (izvajanje) svojih odlokov. Naprimer: ko Varnostni svet odloči, da pošlje mirovne sile v deželo spopada, morageneralni sekretar prosjačiti, da mu dajo države na razpolago čete, kot so modre90

čelade. Ta proces zahteva včasih mesece, pa tudi več kot leto dni, kar celo akcijorazvodeni. Združeni narodi bi morali razpolagati z lastnimi mirovnimi policijskimiin vojaškimi silami, ki bi lahko čim prej začele operacije. Te enote naj bi bilemajhne in bi se dopolnjevale s četami držav članic.7. Lastna sredstva OZN. Odgovornosti OZN na področju obnove, človekoljubnepomoči, zagotavljanja miru in zaščite globalnih javnih dobrin predpostavljajo,da bi ZN morali imeti možnosti, da poleg obveznih in prostovoljnih prispevkovdržav članic tudi sami pridobivajo sredstva. Sedanja mednarodna finančna krizanudi enkratno priložnost, da se ponovno pretrese predlog Jamesa Tobina o obdavčevanjukratkoročnih finančnih transakcij (kratkoročnega finančnega poslovanja)ali uporabe globalnih javnih dobrin.8. Položaj generalnega sekretarja OZN. Generalni tajnik je močan toliko, kolikormu sistem dovoli. Če poizkuša biti neodvisen od velesil, je v nevarnosti, dane bo ponovno izvoljen. Rešitev? Sistem bi se lahko okrepil, če bi imel generalnisekretar samo en mandat, toda daljši, recimo sedem let.9. Veščina globalnega zaposlovanja. Sodobni sistem ekonomske rasti, zlastipa delovanje globalnega kapitalističnega sistema poglablja siromaštvo in neenakopravnostter proizvaja vse številnejše armade brezposelnih tako izobražencevkot nekvalificiranih delavcev. Vzpostavitev sistema globalnega zaposlovanja biutegnila omogočiti krmarjenje v boljši smeri: ustanavljanje novih delovnih mestz vlaganjem v javna dela, v majhna zasebna podjetja, prekvalifikacije delavcev,z zaščito majhne posesti naravnih virov v kmetijstvu, gozdarstvu, ribarjenju, zuvedbo novih tehnologij v deželah v razvoju …10. Širša pooblastila Mednarodnemu denarnemu skladu. IMF naj bo svetovnajavna ustanova s pooblastilom, da kaznuje tako vlade kot nadnacionalne komercialnebanke, kadar delujejo v nasprotju z mednarodnimi dogovorjenimi pravili innačeli. J. Pronk: »Globalna ekonomija potrebuje globalno banko bank.«Anton Vratuša5. 10.Prof. Frances AshcroftŽIVLJENJE V SKRAJNOSTIH: UMETNOST PREŽIVETJAKonec 19. in v začetku 20. stoletja so začetki balonarstva, letalstva, podmorništvain globinskega potapljanja ter čedalje pogostejše raziskave polarnih in visokogorskihkrajev naznanili prihod tveganj, ki so jih sprva obsojali in se nad njimizgražali, danes pa so postala povsem sprejemljiva in celo zaželena. Tako danes91

mnogi živimo na »robu«, čeprav se tega pogosto ne zavedamo, na primer pri letalskihpoletih na velikih višinah, jadranju v ledeno mrzlih morjih ali izpostavljanjunevarnostim dekompresijske bolezni pri potapljanju in pri drugih adrenalinskihšportih. Vseh teh podvigov se lahko lotevamo na razmeroma varen način, zaslugeza to pa imajo na eni strani fiziologi, ki se ukvarjajo z delovanjem človeškega telesa,in na drugi neustrašni pustolovci, ki so meje človeških sposobnosti potiskaličedalje dlje. Avtorica opisuje fiziološke odzive telesa v skrajnih razmerah in odkriva,kje so meje človeškega preživetja.25. 11.Prof. dr. Jože Straus , dopisni član SAZUNOVI SVETOVNI GOPODARSKI RED KOT IZZIV EVROPEKljučna vprašanja, s katerimi se je ukvarjalo predavanje, so bila: Pravna ureditevv okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kot osnova novega svetovnegagospodarskega reda. Posledice odpravljanja ovir za mednarodno sodelovanjena področju raziskav, razvoja, proizvodnje in trgovine v mejah Splošnegasporazuma o carinah in trgovini (GATT) in dviganja standardov za varstvo pravicintelektualne lastnine na temelju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualnelastnine (TRIPS). Novi mehanizmi držav za nadzorovanje mednarodnihobveznosti znotraj WTO in spreminjanje mednarodnega ravnotežja. Cui bono,kdo pridobiva, kdo izgublja? Kje je Evropa? Kaj je treba storiti za okrepitev njenekonkurenčnosti v globalnem svetu?Akad. Jože Trontelj : O ETIČNEM ODNOSU DO MATERINŠČINE 1Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!Jezik je dragocena dediščina. Soustvarjale so ga generacije ljudi davno predčasom, ki ga danes štejejo za možni začetek narodov. Morda se je res začelo, kotmenijo nekateri, že v kameni dobi. Morda s pojavom dveh majhnih sprememb vnekem genu, ki se imenuje FOXP2. Danes vemo, da je ta gen povezan s sposobnostjogovora in da je pred 40.000 leti, ko se je ta sprememba zgodila, našim prednikomne samo podelila dar govora, ampak je sprožila s tem povezano kaskadorazvoja novih nevroloških in kognitivnih sposobnosti. To jim je naposled daloimpulz, da so se iz Afrike odpravili v Evropo in se nato razširili po ostalem svetu.1»O etičnem odnosu do materinščine.« Nagovor ob slovesni podelitvi nagrade Ustanove patra StanislavaŠkrabca 19. oktobra 2011, frančiškanski samostan Kostanjevica, Nova Gorica.92

V Evropi so izpodrinili praprebivalce, neandertalce, ki so bili tu že kakih 300.000let prej, drugod pa še druge vrste človeka in človečnjakov. Prav govor naj bi bilomogočil nastanek predzgodovinskih narodov, ki so neandertalce verjetno fizičnoiztrebili v pravih vojnah. Jezik in govor torej nista prinesla le napredka, ampakže na samem začetku, pred 30.000 in več leti, tudi okrutne vojne. Morda pa le nesmemo dolžiti jezika, mogoče je bila kaka druga genetska mutacija našega prednikakromanjonca kriva za pojav agresivnosti, pohlepa in zavistnosti današnjegačloveškega rodu. Čisto sveža je novica, da so znanstveniki razvozlali tudi genomneandertalcev in gen FOXP2 našli tudi pri njih. Govorne sposobnosti kromanjoncevtorej za nesrečno izumrtje neandertalcev same po sebi niso bile krive.Spoštovani, vas ni treba prepričevati. Vi veste, da je jezik edinstven zaklad.Je orodje, ki ga možgani potrebujejo za logično mišljenje. Razumevanje govorain sporočanje sta poglavitna vhod in izhod, ki sta možganom na razpolago zasporazumevanje, za izmenjavo intelektualnih vsebin. A jezik in govor sta še več.Naša slovenščina nam je temelj narodne identitete, kulture in svojskosti ljudi, kiposeljujemo ta lepi košček sveta, je tudi temelj rodoljubja. Je pogoj za preživetjeSlovencev kot naroda. Materinščina je čudovito poimenovanje tega zaklada.Sposobnost govora in zatem še pisanja in branja so sijajni darovi evolucijeali Boga, kakor pač kdo verjame. Darovi, ki si zaslužijo posebno spoštovanje innego.Ustanova patra Stanislava Škrabca mi je simpatična še zaradi ene svoje posebnosti.To je ljubezen do klasičnih jezikov in kulture. Sam sem imel privilegij,da sem se pri odličnih profesorjih osem let učil latinščino in pet let klasično grščino.Društvo klasikov, Societas eruditorum in classicis, je pred kratkim opozorilona študijo, objavljeno v reviji Forum Classicum. Nekdanji predstojnik katedre zaklasično filologijo v Kölnu prof. Lebek je zasnoval raziskavo, v kateri je sodelovalavrsta nemških univerz. Ocenil je sposobnost razumevanja nemških besedil, torejbesedil v materinščini pri več kot 3000 študentih medicine, naravoslovja, pravain filozofije. Približno polovica se je v srednji šoli učila latinščine, ostali pa ne.Raziskava je pokazala visoko signifikantno razliko v sposobnosti razumevanja – vkorist tistih, ki so se učili latinščine. Profesor meni, da je intelektualni napor priprevajanju latinskih besedil izostril tudi razumevanje materinščine. Če res lahkostori to, je zavzemanje za vrnitev pouka latinščine v naše šole še bolj hvale vredno.Jezik dobiva v globaliziranem svetu nov pomen, deležen pa je tudi novega varstva.Slovenščina še nikoli ni imela take veljave kot danes. Je eden od 23 uradnihjezikov v Evropski uniji. O čem takem smo še pred pol stoletja lahko samo sanjali.Vendar se danes mnogi sprašujemo, ali dovolj skrbimo za jezikovno kulturo, kogre za javno rabo. Zadnjič je bilo slišati zaskrbljene glasove ob novi visokošolskizakonodaji. Kot evropske se tudi naše univerze vse bolj odpirajo svetu. Ali večjaraba tujih jezikov, posebno angleščine, na univerzah pomeni grožnjo slovenščini?Na Akademiji večinoma mislimo, da ne. Seveda pa bo treba poskrbeti za ustrezno93

veljavo slovenščine, za neprikrajšanost slovenskih študentov in za ustrezno gojitevslovenskega strokovnega in znanstvenega izrazja. To je mogoče urediti znotrajuniverz in njihove pedagoške in znanstvene politike, obljube so bile dane.Bolj pa nas skrbi raven jezikovnega znanja, pismenosti in jezikovne kulturemlade generacije. Tu, menimo, je mogoče in treba storiti več. Kdo naj stori več?In kaj naj se stori? Na SAZU mislimo, da je najprej potreben boljši odnos, natopa tudi več znanja. Za oboje je prva poklicana šola – osnovna in srednja, pa tudiuniverza.Odnos do materinščine v javni rabi ni samo estetsko, je tudi etično vprašanje.Kot posameznik nimam pravice do poljubne malomarnosti. S svojim slengom, ssvojim žargonom zlahka okužim druge ljudi, svoje poslušalce in bralce. Če jim dobrosede v uho, bodo okužili svoje poslušalce in bralce. In slaba beseda se utegneširiti zmagovito in naglo kot neke vrste tujerodna, invazivna vrsta plevela. Novižargonski izrazi, ki jih pobirajo in posvajajo ljudje s takim veseljem, ne pomenijonove svoboščine in bogatitve jezika, kot menijo nekateri libertarni intelektualci.Nove slabe, od drugod izposojene ali skrotovičene besede in fraze bodo nekaj časamodne, pozneje pa bodo bodisi ugasnile, kar bo dobro, ali pa prišle v splošno raboin polagoma v pozabo izrinile dobre stare izraze, kar bo slabo.Ali ima današnji normalno razvit mlad človek pravico do poljubne stopnjepolpismenosti? Nekateri mislimo, da ne. Veseli smo na primer naše dobro razvitelektorske službe, zavzemamo se za to, da bi lektorje še pogosteje prosili za njihovoimenitno obdelavo besedil. A tudi med uglednimi slovenisti sem srečeval nasprotnamnenja. Nekdanje jezikovno razsodišče je po mojem prepričanju opravilopomembno poslanstvo. Novi časi in novi pogledi na pravice, ki jih ne spremljaustrezna zavest o odgovornosti, pa takemu delu niso več naklonjeni. Javno mnenjezaničuje tako imenovano jezikovno čistunstvo. Sprašujem se, kaj bi se zgodilosijajni Slovenščini za Slovence pokojnega Janeza Gradišnika izpred skoraj pol stoletja,če bi izšla danes. Ali ne bi z visokim odstotkom tedanje naklade končala naVevčah?To ni razveseljivo. Najbrž je čas, da začnemo gojiti drugačen, bolj etičen odnosdo materinščine kot najdragocenejšega izmed zakladov naše kulturne dediščine.Res, slaba javna raba maternega jezika je tudi z etičnega, ne le z estetskegavidika vredna obsojanja. Jezikovne nemarnosti na ukaz kake avtoritete seveda nimogoče preprečiti. Edini recept je spodbujanje in širjenje jezikovne kulture. Je to,kar je delal nekoč pater Stanislav Škrabec. In kar danes nadaljuje cenjena Škrabčevaustanova s svojimi sodelavci. Prav bo, če bomo častno dolžnost skrbi za našjezik privzgojili vsem, ne samo javnim govorcem in piscem. Nagrada za dobroopravljeno delo, če se ga loti večina Slovencev, bo vredna truda.94

Akad. Miha Tišler : KAJ IMATA KEMIJA IN UMETNOST SKUPNEGA? 2Kaj povezuje kemijo in umetnost? Kemija in umetnost se med seboj dopolnjujetana dva načina: materialno in ponotranjeno, estetsko. Materialni prispevekje viden zaradi razvoja kemije in novih materialov, ki jih uporabljajo upodabljajočiumetniki, ponotranjeni pa na ustvarjalnosti, največ pri slikarjih in pisateljih, ki sočrpali navdih večinoma v alkimiji.Človeštvo nagonsko stremi k simbolizaciji zaznavnega ali nezaznavnega z besedami,glasbo ali slikami. Že v davnih časih so kazali ljudje nagnjenje za ustvarjanjein doživljanje lepega.Da je umetniška ustvarjalnost človeku imanentna, se odraža v enakih stremljenjihpo nadgradnji vsakdanjega življenja že v starodavnih civilizacijah, neglede na katerem koncu sveta so bile, tj. iz časov, ko še ni bilo nikakršnih stikov,komunikacije med oddaljenimi narodi. Nekaj izrazitih primerov predstavljajo čudovitikipi konjev iz brona v starih civilizacijah, npr. iz dinastije Han (25–200) naKitajskem, v Grčiji. Najstarejše jamske risbe in poslikave najdemo po vsem svetu,na Kitajskem, v Evropi so najbolj znane v jamah Chauvet (starost približno 32.000let), Altamira (starost 16.500–14.000 let) in Lascaux (starost 17.000 let) z 2000 risbami,ki predstavljajo lov, divjad. Številni so okrašeni predmeti iz lončevine terrisbe in petroglifi Indijancev v ZDA ter drugje na svetu. Za risbe so takrat uporabljalioglje in naravne mineralne pigmente, kot so okra, ki je zmes železove rude,glinenca in apnenca, ali hematit, niso pa vedeli, katere so njihove sestavine.Zanimanje za pojavni svet, za skrivnosti narave in njenih kemičnih sestavinje zelo staro, pospešila ga je alkimija, evropska ima začetke v Egiptu. Počasi sonastajale razne tehnologije in pridobivanje kovin iz rud. Šele v zadnjih stoletjih jeprišlo počasi in neustavljivo do razvoja današnje kemije, odkrili so temelje kemijskihzakonitosti, kot jih poznamo danes. Dosežki kemije so prispevali k izboljšanjumaterialnih dobrin in zdravja.Risanje in slikarstvo kot najbolj razširjeni človekovi umetniški dejavnosti stabila spremljevalca človeštva od prazgodovine preko antike in srednjega veka domodernih časov. Pigmenti, barvila so bili od nekdaj najpomembnejši pripomočekin so bili v glavnem mineralnega in rastlinskega izvora (biopigmenti), uporabljaliso jih za različne namene do sredine 19. stoletja. Prvo sintetično barvilo je bilo egiptovskomodrilo, po sestavi kalcijev in bakrov silikat, ki so ga pripravljali steklarji vstarem Egiptu in so ga uporabljali še približno 4000 let pozneje, ko so odkrili ultramarin.Ta je še danes v rabi, je cenjeno 6000 let staro barvilo, kemično je aluminijevsilikat z vsebnostjo natrija in žvepla in je zelo občutljivo na prisotnost kislin. Pridobivaliso ga iz dragocenega lazurita, katerega nahajališča so v Afganistanu. Danes jena razpolago sintetični ultramarin. Mnoga barvila so bila strupena, ker niso znaliugotavljati in preverjati njihove strupenosti. Vzrok za obolenja so bila predvsem2Prispevek ob mednarodnem letu kemije 2011.95

arvila z vsebnostjo svinca, kroma ali arzena. Slikarji tudi niso bili pozorni na čistotonekaterih barvil z vsebnostjo sulfidov, zaradi katerih je v zmesi z drugimipigmenti prišlo sčasoma do sprememb in potemnitev. Proizvodnjo strupenega cinobra,živosrebrovega sulfida (HgS) so Kitajci obvladovali več kot 1000 let.Že v renesansi so začeli slikarji predstavljali portrete tako, da so odražali ponotranjenostin fizično stanje portretiranca. Nekaj podobnega poznamo v kemiji,ko mora kemik znati oceniti kemično spojino, ki jo predstavlja formula, kakšnebodo približno njene kemične in fizikalne lastnosti, njena reaktivnost.Francoski kemik Michel-Eugène Chevreul, član francoske akademije znanosti,je leta 1854 objavil osnove harmonije in kontrasta barv, znan je tudi pot. i. »kromatskem diagramu« odnosov posameznih barv. Danes vemo, da človeklahko razlikuje med 150 in 200 barvnimi odtenki. Spremembe pri uporabi barvilna področju slikarstva so se pojavile s sinteznimi barvili. Začetek sega v leto1856, ko je 18-letni William H. Perkin v Angliji sintetiziral prvo organsko barvilo,anilinski škrlat. Sledile so sinteze azo barvil, alizarina, trifenilmetanskih barvilipd., vzporedno pa se je razvijala industrijska proizvodnja. Konec 20. stoletja jekemijska industrija proizvajala že več kot 4000 sinteznih barvil. Indigo, ki so gauporabljali že v starem Egiptu ter grški in rimski slikarji, so leta 1870 sintetiziraliin od takrat uporabljajo samo sintetičnega. Kasneje so se uveljavila tudi barvilana temelju kompleksov organskih spojin s kovinami, npr. ftaleinski kompleksi.Do ponovne spremembe uporabe barvil v slikarstvu je prišlo v šestdesetih letihpreteklega stoletja z uvedbo hitro sušečih se akrilnih barvil, pri katerih je vezivoakrilni polimer. Tako je razvoj kemije v dobršni meri vplival na izvedbe slikanja.Na slikarstvo in druga umetniška dela je pomembno vplival tudi razvoj moderneanalizne kemije, spektroskopskih in drugih metod, ki jih uporabljajo priugotavljanju morebitnih ponaredkov, za analizo barvil in pigmentov ter morebitnihprejšnjih poslikav, prekritih z novejšimi. Kemik prof. dr. Matija Strlič (Katedraza analizno kemijo Univerze v Ljubljani in Center za trajnostno dediščino,University College, London) je odkril način, kako zgodaj ugotoviti začetekrazpada plastičnih materialov in črnila na temelju galne kisline. Tako črnilo souporabljali od 12. do začetka 20. stoletja pisatelji, umetniki in arhitekti; črnilo jeneobstojno, korozivno in počasi razpada, kemično je kompleks med galno kislinoin dvovalentnimi železovimi ioni. Galno kislino so pridobivali iz taninske kislineiz hrastovih šišk. K hitrejšemu razpadu črnila pripomore tudi kislinsko kataliziranahidroliza celuloze v papirju, čim bolj kisel je papir, tem hitreje razpada. Enakovelja za črnilo. Za ugotavljanje začetkov razpada uporablja Strlič neinvaziven postopek(brez jemanja vzorca in poškodovanja izvirnika), bližnjo infrardečo spektroskopijo,1000 do 2500 nm (1–2,5 μm). S to metodo lahko ugotavljamo začetnespremembe, preden pride do končnega propada pri starih rokopisih in plastičnihmaterialih, od katerih so mnogi dolgoročno neobstojni. Pri slednjih poteka avtokatalitskakemična razgradnja estrov celuloze, poliuretanov ipd. Poleg tega vsebu-96

jejo mnogi polimeri dodane mehčalce, predvsem ftalate, ki se počasi izločajo, inpolimer postane krhek in se lomi.Znameniti italijanski renesančni arhitekt Filippo Brunelleschi, znan predvsempo gradnji kupole stolnice v Firencah, je v začetku 15. stoletja začel uporabljatilinearno perspektivo: na dvorazsežni podlagi je prikazal sliko, ki daje vtistrirazsežnosti, kar se je hitro razširilo po Evropi. Dobra štiri stoletja pozneje sobili kemiki pred enakim vprašanjem, ko so konec 19. stoletja ugotovili tetraedrskozgradbo ogljikovega atoma in s tem možnost obstoja več stereoizomerov. Šelekasneje so pričeli uporabljati stereokemične predstavitve kemičnih formul. Ker jeprostorska razporeditev atomov ali skupin odločilnega pomena za določeno reaktivnostspojine, je bilo treba najti način predstavitve atomov ali skupin na stereogenematomu, tj., kako so atomi ali skupine na takem atomu usmerjeni v prostoru.To so uresničili tako, da so formule kemijskih spojin predstavili na dvorazsežnipodlagi na način, ki prikazuje, ali so atomi ali skupine v ravnini, nad ali pod njo.Uveljavile so se Fischerjeve ali druge projekcijske formule, ki so postale temeljnipripomoček moderne kemije.Kemiki Harold W. Kroto, Richard E. Smalley in Robert F. Curl (Nobelovanagrada za kemijo leta 1996) so leta 1985 odkrili novo obliko ogljika, fuleren, nogometnižogi in krogli podobno spojino C 60, ki jo sestavljajo peterokotniki in šesterokotniki.Ime fuleren so privzeli po arhitektu Richard Buckminster Fullerju,graditelju kroglasto oblikovanih kupol. Eno od teh so postavili na svetovni razstaviv Montrealu leta 1967 za ameriški paviljon.Po najnovejših teorijah t. i. »kognitivne arheologije«, ki jo je izoblikoval StevenJ. Mithen, profesor arheologije na univerzi Reading v Angliji, je umetniškiizraz rezultat treh sposobnosti, ki so že pred tem obstajale v človeških možganih:ustvarjanje mentalne slike in načrtovanje njenega prikaza v konkretnem; razumevanjepomena in sposobnost, da jo sporočimo drugim. Ko so se te tri različneinteligence med seboj združile, je v naši evoluciji prišlo do velikega kvalitativnegapreskoka. Z ustvarjalnostjo smo postali popolnoma človeški, estetska inteligencapa predstavlja zmožnost zaznavanja lepega.Slikanje alkimistov pri delu, v laboratoriju, je bil motiv številnih slikarjev vpreteklih stoletjih. Med drugim so bili to v 17. in 18. stoletju francoski in holandskislikarji, v 19. stoletju pa tudi nemški pesnik in slikar Carl Spitzweg. Ameriškafundacija za kemijsko dediščino hrani približno 100 slik z motivi iz življenja alkimistov.Zanimivo je, da je žena francoskega kemika in začetnika moderne kemijeAntoina Lavoisiera Anne-Marie študirala umetnost pri znamenitem francoskemslikarju Davidu, sočasno pa je pomagala soprogu pri poskusih. Španski nadrealističnislikar Salvador Dalí je v več svojih slik vključil molekule DNK v oblikivijačnice zaradi njene pomembnosti v življenju.Bela Vizi, upokojeni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Veszpremu,je avtor številnih skulptur, ki predstavljajo kemične spojine, atome, stare sumerske97

simbole pisave ipd. Po Evropi je razstavljal več kot 30-krat, na kongresu kemikov vSopronu je pred leti predaval in prikazal svoja dela.Kemija je in bo tudi svojska umetnost ustvarjanja molekul, ki jih na svetuše ni bilo, ali pa poizkuša posnemati naravo pri gradnji pomembnih naravnihspojin. Poznamo vrhunske izvedbe sintez, poučen primer je Robert Burns Woodward(Nobelova nagrada za kemijo leta 1965), ki je izvedel sinteze pomembnih inzapletenih naravnih spojin, kot so klorofil, kinin, holesterol, kortizon, strihnin,cefalosporin itd.Znanstvenikom je uspelo, da danes lahko vidimo molekule, atome in zasledujemopotek kemičnih pretvorb. S časom je prišlo do sprememb razvoja: od analizedo sinteze, od odkritja do proizvodnje. Življenje z vidika kemije je specifičnoravnotežje molekul, ki ga lahko človek s svojimi aktivnostmi tudi poruši. Uporabljivostkemičnih spojin je močan spodbujevalec za sintezno kemijo in za sintezepodobnih spojin, ki so že v uporabi.Je pa razlika med klasiki kemije in umetnosti. Slikarje, kiparje in njihove umetnine,monumentalno arhitekturo, palače in kulturno dediščino iz preteklosti ševedno občudujemo kot stvaritve človekovega notranjega sveta in njegove ustvarjalnosti.Podobno je s klasično glasbo in klasiki v besedni umetnosti, medtem koobjave o vrhunskih sintezah, npr. članke o 13 let trajajoči sintezi vitamina B 12z večkot 100 reakcijskimi stopnjami kemikov Woodwarda in Alberta Eschenmoserjakomaj kdo še omenja ali prebere; izjemne dosežke s področja kemije imamo zadanost. Je to morda razumljivo zaradi velikega števila objav, približno 500.000na leto, in velikega števila registriranih kemičnih spojin (danes jih je več kot 60milijonov)? Ali pa: koliko kemikov ve, za katera odkritja je kdo prejel Nobelovonagrado?Ali imata Groharjeva slika sejalca (upodobljen je tudi na slovenskem kovancuza 5 centov) in rentgenska slika neke beljakovine kaj skupnega? Obe predstavljatatrenutek ustavljenega časa določene aktivnosti ali pa točko nekega ravnotežja.Slika sejalca nam da razumeti, da bo sejalec, ki z eno roko drži jerbas s semeni, zdrugo pa z zamahom trosi zrnje, v nadaljevanju v času ustavljenega dela, nadaljevals sejanjem. In rentgenska slika beljakovine – ta predstavlja njeno strukturo vdoločenem trenutku, lahko je to trenutno dejansko stanje v obliki kristala, vendarse bo struktura v živem okolju, v celici, obdani z vodo, spremenila, beljakovina sebo zvila v drugo obliko, ustrezno za določeno pretvorbo.In še nekaj je pri tem bistvenega – različni ljudje bodo znanstvene dosežkein umetniška dela opazovali in videli na sebi lasten način, odvisno od tega, kakogloboko sežeta njihovo dojemanje in znanje. Kozarec dobrega vina sodijo ljudjepredvsem po prijetni cvetici in okusu, včasih pogledajo tudi na nalepko, kolikoalkohola vsebuje. Koliko pa jih ve, da vsebuje temnordeče vino lahko do 900 različnihkemičnih spojin in katere vrste so te? Ali obstaja kakšna analogija z umetnostjo?V kemiji so pri sintezi osnova kemijski elementi (ogljik, vodik, kisik, du-98

šik, žveplo itd.) in kemijske vezi, pri glasbi pa note, intervali ipd. Določena slika aliBeethovnova simfonija lahko napravita mogočen vtis, vendar ali razumemo vsepotankosti, ki sta jih umetnika želela predstaviti? Zakaj prav določena kombinacijatonov, zakaj kombinacija takih in ne drugačnih barv, odtenkov? Vse to je več kotlepo, tako kot je zapletena narava. Ima povedano kaj skupnega? Sinteza določenenaravne kemične spojine mora potekati tako, da bo končni izdelek popolnomaidentičen z naravno spojino, tj. enaka mora biti razporeditev atomov, enaka stereokemija(kar je najtežje izvedljivo pri sintezi, npr. pri spojini z 10 stereogenimi atomije teoretično možnih 1024 stereoizomerov, a samo en stereoizomer je identičenz naravno spojino). Tudi poustvarjanje neke simfonije dirigentu ne dopušča spreminjatinotnih zapisov. Pa vendar je v obeh primerih skupno to, da lahko kemikizbira različne sintezne strategije, uporabi različne kemijske gradnike in različnereakcijske stopnje, glasbeni poustvarjalec, dirigent, lahko vpliva na izvedbo z zapolnitvijoorkestra, z določenimi poudarki glasbenih elementov. V obeh primerihodločajo človekova intuitivna sposobnost, predstavljivost, izkustvo.Aleksander Borodin je bil po izobrazbi kemik, profesor kemije in avtor aldolnekondenzacije ter Borodin-Hunsdieckerjeve reakcije (reakcija srebrovih solikarboksilnih kislin s halogeni, ko nastanejo organske halogenske spojine), a jedanes po svojih glasbenih delih, kot so njegove simfonije in opera Knez Igor,v svetu bolj znan kot skladatelj. Tudi češki organski kemik Emil Votoček je bilplodovit skladatelj, angleški skladatelj sir Edward William Elgar je doma izvajalkemične poskuse, patentiral pa je sintezo vodikovega sulfida. Njegov rojak,skladatelj Cyril Scott je avtor opere The Alchimist. Slavni dirigent in skladateljCarlos Kleiber, ki je pokopan na Konjšici pri Litiji, je sprva študiral kemijo nauniverzi v Zürichu.Rie Takahashi, biologinja na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA)in pianistka, je izumila računalniški program, ki molekularno zgradbo beljakovinspreminja v glasbo. Melodije naj bi bile zelo lepe – nekatere spominjajo naChopinovo glasbo. Izjeme so beljakovine, povezane z boleznijo – huntingtin jebeljakovina iz 3144 aminokislin (približno 350 kilodaltonov) in je povzročiteljicaHuntingtonove bolezni (dedna bolezen zaradi selektivnega odmiranja možganskihcelic, demenca, pojavlja se v nekoordiniranih gibih telesa) – oblikuje neprijetnoglasbo, primerljivo z zvoki iz zatikajoče se predvajalne plošče.Tudi besedne umetnosti so črpale navdih v kemiji ali alkimiji, vendar je DanteAlighieri v Božanski komediji postavil alkimiste kot ponarejevalce v pekel, vnajgloblji osmi krog. Največji švedski pisatelj August Strindberg je bil navdušennad kemijo, še preden je začel pisateljevati, delal je številne poskuse, napisal je tudinovelo, v kateri razpravlja o uporabi velikih količin neuporabljenega dušika.V preteklem stoletju je izšlo približno 1100 knjig in člankov, ki obravnavajopodročje alkimije. Brazilski pisatelj Paulo Coelho je napisal roman Alkimist, kije njegovo najuspešnejše delo in je prevedeno tudi v slovenščino. Kemik Carl Dje-99

assi, izumitelj kontracepcijske tablete, je avtor več deset knjig, tudi o umetnosti,Roald Hoffmann (Nobelova nagrada za kemijo leta 1981) pa je izdal zbirko pesmi(The Sublime Art and Science). Carl Djerassi in Roald Hoffmann sta napisala igroKisik – kdo ga je pravzaprav odkril: Carl Wilhelm Scheele in Joseph Priestley staga dobila iz živosrebrovega oksida (HgO), prvi leta 1772 s segrevanjem, drugi leta1774 fotokemično, a nista vedela, da je kisik element. To je prvi ugotovil AntoineLavoisier, ki je pokazal, da je za gorenje potreben kisik, in je prvi dokazal da jekisik element. Bile so tudi razlike v času objave njihovih odkritij: Scheele je svojeugotovitve poslal v objavo leta 1775, a ta je izšla šele leta 1777. Priestleyjeva objavaje sledila eno leto po poskusu (1775), Lavoisier pa je svoje odkritje objavil v knjigileta 1777. Roald Hoffmann je tudi avtor igre: Moreš moraš (Should' ve), v kateriobravnava odgovornost pri odkrivanju in uporabi nevarnih spojin; gre za uporabobojnih strupov v prvi svetovni vojni, za etiko v znanosti. Še bi lahko naštevali.Slovenci imamo kemičarko in pisateljico Tito Kovač, ki je napisala biografske romaneo Janezu Vajkardu Valvasorju, Žigi Zoisu in Janezu Bleiweisu ter o Grku Kapodistriasu,prvem grškem predsedniku. Polihistor Janez Vajkard Valvasor je bilnasprotnik alkimističnih transmutacij nežlahtnih kovin v žlahtne, čeprav je biloto prepričanje takrat še močno uveljavljeno. V sporočilu tajniku Kraljeve družbe(Royal Society) v Londonu je omenil, da je iznašel način ulivanja tanjših kipov izmedenine, najverjetneje zaradi dodatka bizmuta ali cinkaKer umetnost navdihuje, poznamo veliko primerov znanstvenikov, kemikov,ki so bili ali so dejavni na področju lepih umetnosti, bodisi da slikajo ali paso izvajalci glasbe. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1967 Manfred Eigen imaposnetek, na katerem izvaja dva Mozartova klavirska koncerta z Bostonskim orkestrom.Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987 in kemik Jean-Marie Lehn , kije tudi dopisni član SAZU, je na več simpozijih in kongresih zvečer poustvarjalklasično glasbo na klavirju ali orglah. Tudi tako je kemija povezana z umetnostjo.Leta 1986 je bil celoten beneški Bienale posvečen umetnosti in znanosti(»Arte e Scienza«) in številni simpoziji, konference in razstave po svetu so namenjenpovezovanju obeh.Iz povedanega sledi, da kemija ni samo odkrivanje neznanega, ampak je tudiprecej povezana z umetnostjo. Estetika je nedvomno motivirajoča sila tudi v kemiji,s predstavitvami molekul, s stereokemičnimi risbami in modeli, s spektri,računalniškimi grafi, z rentgenskimi posnetki ipd. Molekul velika večina ljudine more neposredno opazovati, jih pa lahko kemiki na zgoraj omenjene načineposredujejo drugim.Lepe umetnosti, kot so besedna, glasbena, likovna in druge, predstavljajo višjo,dodatno kakovost življenja. Enako kot v umetnosti je tudi v kemiji in mnogihdrugih vedah pogoj za ustvarjalnost človekova notranja, duhovna usmerjenost.Pri umetniškem ustvarjanju prevladujejo čustva in spoznanja o lepoti, pri kemijiin drugih vedah pa odločata predvsem raziskovalna radovednost in razum.100

V smislu vsega povedanega nedvomno izstopa spoznanje, da sodobna kulturane obsega samo negovanja lepih umetnosti, ampak tudi znanstveni napredek zupoštevanjem etičnih načel. Raziskovanje, tudi v kemiji, je del kulture, v kateri jezgoščena vsa duhovna vsebina človeštva, ki človeku zagotavlja višji smisel življenja.Psihoterapevt in filozof Piero Ferrucci, avtor knjige Lepota in duša, je zapisal:»Človek, ki se ga dotakne lepota, je nov človek, z drugačnim značajem, z mnogobolj bogatim in raznolikim notranjim življenjem, z bolj živim stikom s čustvi. Vodnosu z drugimi se laže sooča, bolje in globlje pozna življenje, izraža močnejšoindividualnost in trdnejše samospoštovanje, čuti silnejšo voljo do življenja, se boljprimerno in ustrezno odloča in giblje v vsakdanjem življenju.Lepoto najde vsak po svoje, pogosteje v naravi ali v umetnosti, lahko tudi vkakšni dejavnosti, pri kateri se posameznik lahko izrazi, v odnosih z drugimi in vvsakdanjem življenju.«SREČANJE AKADEMIKOVTematsko srečanje akademikov je bilo v letu 2011 le eno, in sicer predavanjedr. Matije Ogrina z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.Dr. Ogrin je 26. maja v dvorani SAZU govoril o starejšem slovenskem slovstvuv elektronskih znanstvenih izdajah in zbirkah. Predstavil je rezultate treh raziskovalnihprojektov, ki jih je sofinancirala SAZU v sklopu programa Kulturna innaravna dediščina slovenskega naroda.Vprašanja, katere tradicionalne metode so za znanstveno izdajanje našegastarejšega slovstva najbolj relevantne in kako te metode prenesti s področja tiskaneknjige v nov, elektronski medij, ni bilo moč rešiti brez opore v sodobni informacijskitehnologiji, njenih označevalnih jezikih in standardih (zato je v projektihsodeloval tudi Institut Jožef Stefan). Znotraj mednarodnega konteksta sose našle primerne tehnične rešitve za znanstveno objavljanje specifično slovenskeslovstvene dediščine. Tako je nastal portal eZISS – Elektronske znanstvenokritičneizdaje slovenskega slovstva. Eden njegovih osrednjih dosežkov je e-izdajaBrižinskih spomenikov.Od znanstvenih izdaj posameznih besedil je raziskovanje nato naravno prešlov širši okvir: številna slovenska besedila 17. in 18. stoletja so bila napisana, nisopa bila natisnjena in so ostala v rokopisih. Od teh so mnogi propadli in so žal zavselej izgubljeni. Več pomembnih, tudi obsežnih rokopisnih besedil baročne dobepa se nam je ohranilo, vendar so ostala do danes zvečine neznana. Ti rokopisiso bili glavni predmet Ogrinovega tretjega raziskovalnega projekta: Neznani rokopisislovenskega slovstva 17. in 18. stoletja: informacijsko-tehnološko podprtaevidenca, znanstvene objave in analize. V predavanju je bilo pokazano, kako so101

te rokopise analizirali, nato pa opise in digitalne posnetke rokopisov združili velektronski repozitorij, ki začenja delovati na spletu in bo prosto dostopen najširšijavnosti – tako v domovini kakor v zamejstvu in po svetu.102

IIIČLANIMEMBERS

REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANII. RAZRED za zgodovinske in družbene vedeRedni članiBratož, Rajko , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino staregaveka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku.Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnikoddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I.razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja2005 do 6. maja 2008.Zasebni naslov: Rožna dolina IV/39, 1000 Ljubljana, tel.: 256-33-15.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-11-92, faks: 425-93-37, e-pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si.Gabrovec, Stane , dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkegaoddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 vKamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.Zasebni naslov: Hajdrihova 24, 1000 Ljubljana, tel.: 426-18-16.Hribar, Valentin , dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijoreligije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28.januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni članod 7. junija 2001.Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059-939-439, e-pošta: valentin.hribar@guest.arnes.si.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-10-06, faks: 425-93-37.Mlinar, Zdravko , dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorskosociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981,redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I. razredaSAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996do 1. aprila 1999.Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 23831-032.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-23, faks: 425-34-23, e-pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si.Mlinarič, Jože , dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožnezgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni105

profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija1995, redni član od 7. junija 2001.Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94.Pavčnik, Marijan , dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo pravaPravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani.Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelkaza družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 intajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011.Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 232-26-90 ali 232-58-62.Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 420-31-97, faks: 420-31-15, e-pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si.Pirjevec, Jože , dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanističneštudije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005,redni član od 21. maja 2009.Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: pirjevec@alice.it.Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si.Pleterski, Janko , dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovinojugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredničlan od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.Zasebni naslov: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40, 1000 Ljubljana.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-26, faks: 425-34-23.Rus, Veljko , dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo insocialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja1991, redni član od 6. junija 1995.Zasebni naslov: Lubejeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 507-35-89 ali Kolodvorska 37,4260 Bled, tel.: 04 574-25-81.Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana,tel.: 580-52-00, faks: 580-52-13.Splichal, Slavko , dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete zadružbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu.Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelkaza družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011.Zasebni naslov: Gornje Cerovo 7 c, 5211 Kojsko, e-pošta: slavko.splichal@guest.arnes.si.106

Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana,tel.: 580-52-42, faks: 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si.Šelih, Alenka , dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakulteteUniverze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutuza kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članicapredsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008.Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 283-47-01 ali 4260 Bled,Grič 7 a.Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani,Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 420-31-93, faks: 420-32-45, e--pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si.Teržan, Biba , dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijokovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7.junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovinskevede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000Ljubljana, tel.: 241-15-54, faks: 423-12-20, e-pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si.Vratuša, Anton , dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanjaFakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakulteteza družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redničlan od 23. maja 1985.Zasebni naslov: Rimska 14, 1000 Ljubljana, tel.: 251-01-88.Službeni naslov: ICPE, Dunajska 104, 1000 Ljubljana, tel.: 568-23-31, faks:568-27-75.Izredni članiMencinger, Jože , dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem inpolitika, Statistične metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomskiodnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze vLjubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni član od 5. maja 2011.Zasebni naslov: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: joze.mencinger@eipf.si.Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana.Štih, Peter , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovinoin pomožne zgodovinske vede Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.107

Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, načelnik oddelka zazgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008. Tajnik I. razreda od 1.junija 2011.Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059-01-89-08, e--pošta: peter.stih@siol.net.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-11-98, faks: 425-93-37, e-pošta: peter.stih@guest.arnes.si.Žižek, Slavoj , dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalecna Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 vLjubljani. Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: Metelkova 7 b, 1000 Ljubljana, tel.: 431-70-16, e-pošta:szizek@yahoo.com.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-10-00.Dopisni članiFeil, Arnold , rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutuza muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od30. maja 1991.Flotzinger, Rudolf , rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijoUniverze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.Gombocz, Wolfgang L. , rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovinofilozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001.Kahl , Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutuUniverze v Gießnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003.Košak, Silvin , rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro orientalistikoin hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnostiin znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.Luckmann, Thomas , rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo Univerzev Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze vLinköpingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trierjuin Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997.Menis, Gian Carlo , rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije inumetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997.Müller-Karpe , Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovinoin stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisničlan od 27. maja 1993.O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavateljna univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnostiv pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.108

Pavičević, Branko , rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofskefakultete Univerze v Podgorici, Črna gora, v pokoju. Dopisni član od 10. marca1977.Perović, Slobodan , rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravoPravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Rumpler, Helmut , rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijskozgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.Stefanović, Dimitrije , rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštitutav pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd,Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Straus, Jože , rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktorInštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčnozakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kragujevcu.Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti UniverzeGeorge Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.Supičić, Ivan , rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze vZagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademijeznanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila1981.Tavano, Sergio , rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijoin bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7.junija 2001.Wakounig, Marija , rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica naInštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna članicaod 5. maja 2011.II. RAZREDRedni članiza filološke in literarne vedeBernik, France , dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenskeknjiževnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo inliterarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani.Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razredaza filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; članožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZUod 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003.Zasebni naslov: Židovska ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.: 425-03-65.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-51, faks: 425-34-23, e-pošta: ana.batic@sazu.si.109

Gantar, Kajetan , dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11.oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27.maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; članpredsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5.maja 2011.Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 540-90-60, e-pošta:kajetan.gantar@siol.net.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-44, faks: 425-64-92, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana,Aškerčeva 2, tel.: 241-14-14, faks: 425-93-37.Inkret, Andrej , dr. znanosti, zaslužni profesor za dramaturgijo in zgodovino drameAGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. aprila 1943 v Celju. Izredničlan od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik II. razredaod 1. julija 2010.Zasebni naslov: Zvonarska 7, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-19, e-pošta: andrej.inkret@sedmica.net.Kmecl, Matjaž , dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 vDobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007.Zasebni naslov: Pot v Čeželj 14, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 537-40-14.Kos, Janko , dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarnoteorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od6. junija 1983.Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 436-80-99.Krašovec, Jože , dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovinereligij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zavezeTeološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi priPodčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.Zasebni naslov: Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 434-01-98, faks: 433-04-05.Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 434-58-10, faks: 434-58-54, e-pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si.Matičetov, Milko , dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisjeZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu.Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.Zasebni naslov: Langusova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 426-51-86.Moravec, Dušan , dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljaniv pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca110

1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja1984 do 29. februarja 1988.Zasebni naslov: Zvonarska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-92.Orešnik, Janez , dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalnoslovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani.Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razredaSAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999.Zasebni naslov: Janežičeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051/622-732, e-pošta:janez.oresnik@sazu.si.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-14-22, faks: 425-93-37, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si.Paternu, Boris , dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenskeknjiževnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redničlan od 23. maja 1985.Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 505-46-28, e-pošta: pirjevec.paternu@gmail.com.Simoniti, Primož , dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnostFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redničlan od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija2010.Zasebni naslov: Javorjev drevored 9, 1000 Ljubljana, tel.: 283-10-60, e-pošta:primoz.simoniti@guest.arnes.si.Stanonik, Janez , dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriškoknjiževnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23.aprila 1987.Zasebni naslov: Zvonarska 13, 1000 Ljubljana, tel.: 251-66-92.Toporišič, Jože , dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecupri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997.Zasebni naslov: Šarhova 18, 1000 Ljubljana, tel.: 534-11-97.Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-10-00, faks: 425-93-37.Zadravec, Franc , dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovinoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27.septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979,redni član od 23. maja 1985.Zasebni naslov: Prijateljeva 9, 1000 Ljubljana, tel.: 251-88-20.111

Zorko, Zinka , dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskegajezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužnaprofesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izrednačlanica od 12. junija 2003, redna članica od 21. maja 2009.Zasebni naslov: Spodnja Selnica 3, 2352 Selnica ob Dravi, tel.: 02 671-91-18.Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel.:02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e-pošta: zinka.zorko@uni-mb.si.Dopisni članiCooper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelkaza slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana,ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.Dimnik, Martin , rojen 6. oktobra 1941, dr. znanosti, profesor za srednji vek kijevskeRusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) vTorontu. Dopisni član od 5. maja 2011.Giesemann, Gerhard , rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inštitutuza slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od18. maja 1989.Hannick, Christian , roj. 3. septembra 1944. Predstojnik oddelka za slovansko filologijona Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1.junija 2007.Lauer, Reinhard , rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo inredni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisničlan od 12. junija 2003.Martinović, Juraj , rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnostFilozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni članod 23. maja 1985.Moskovich, Wolf , rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na oddelku za ruske in slovanskeštudije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5.maja 2005.Neuhäuser, Rudolf , rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko na Inštitutuza slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni članod 6. junija 1995.Pohl, Heinz Dieter , rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahronojezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.Prunč, Erich , rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerziv Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007.Rothe, Hans , rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavističnegaseminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nemčija,v pokoju. Dopisni član od 21. maja 2009.112

Svane, Gunnar Olaf , rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezikein književnosti Univerze v Ǻrhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989.Woschitz , Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakultetiUniverze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.III. RAZREDRedni članiza matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vedeBajd, Tadej , dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehnikoUniverze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12.junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja2011.Zasebni naslov: Bobenčkova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 256-23-80.Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.:476-82-36, faks: 476-82-39, e-pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si.Bratko, Ivan , dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništvain informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze vLjubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997,redni član od 12. junija 2003.Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 251-39-11.Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25,1000 Ljubljana, tel.: 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e-pošta:bratko@fri.uni-lj.si.Fajfar, Peter , dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvoFakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27.maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila2008.Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 251-98-52.Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova2, tel.: 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e-pošta: pfajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si.Forstnerič, Franc , dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakulteteza matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani.Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 561-17-87.Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana,tel.: 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e-pošta: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si.113

Globevnik, Josip , dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakulteteza matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani.Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnikoddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18.aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda od 18. aprila 2008.Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 283-50-11.Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19,1111 Ljubljana, tel.: 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e-pošta: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si.Gosar, Peter , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovjein tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 426-55-57, e-pošta: peter.gosar@siol.net.Grabec, Igor , dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerzev Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razredaSAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008.Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 256-37-18, e-pošta: igor.grabec@amanova.si.Hadži, Dušan , dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor zastrukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljaniv pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra1980 do 30. junija 1992.Zasebni naslov: Teslova 21, 1000 Ljubljana, tel.: 425-47-59.Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 476-02-70, faks: 425-92-44, e-pošta: dusan.hadzi@ki.si.Kernel, Gabrijel , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematikoin fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14.septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001;načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razredaSAZU od 1. junija 2008.Zasebni naslov: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, tel.: 425-96-61.Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana,tel.: 477-37-95, faks: 425-70-74, e-pošta: gabrijel.kernel@ijs.si.Kralj, Alojz , dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehanikoin robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27.maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999do 25. aprila 2002.114

Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 537 4825, e-pošta:alojz. kralj@guest.arnes.si.Levec, Janez , dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete zakemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12.junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija2008.Zasebni naslov: Pod brezami 32, 1000 Ljubljana, tel.: 283-33-51.Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5,1000 Ljubljana, tel.: 241-95-02 ali 476-02-80, faks: 476-03-00 ali 241-95-30, e--pošta: janez.levec@fkkt.uni-lj.si ali janez.levec@ki.si, splet: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?73.Peklenik, Janez , dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehničnokibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnikkatedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redničlan od 29. marca 1979.Zasebni naslov: Rodičeva 3, 1113 Ljubljana, tel.: 534-85-00.Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana, tel.:477-12-16, 477-12-00, faks: 251-85-67, e-pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si.Stanovnik, Branko , dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete zakemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6.junija 1995, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstvenokoordinacijo od 21. septembra 1999.Zasebni naslov: Tičnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 755-11-40.Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5,1000 Ljubljana, tel.: 241-92-38, faks: 241-92-20, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-34, faks: 425-53-30, e-pošta: international@sazu.si.Tišler, Miha , dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redniprofesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 vLjubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 365-75-80,faks: 365-75-85, e-pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si.Tomaževič, Miha , dr. znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidanekonstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni članod 21. maja 2009.Zasebni naslov: Kvedrova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 541-59-80.115

Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana,tel.: 280-40-00, faks: 280-44-84, e-pošta: miha.tomazevic@zag.si.Vidav, Ivan , dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovjein tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redničlan od 21. decembra 1962.Zasebni naslov: Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, 1000 Ljubljana, tel.: 234-74-31.Zupančič, Črtomir , dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze Ludwig--Maximilians v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani.Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel.: +49 89/ 361-33-62.Službeni naslov: Department für Physik, Am Coulombwall 1, LMU München,D-85748 Garching, tel.: +49 89/289-141-44/45, faks: +49 89/289-141-46,e-pošta: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de.Žekš, Boštjan , dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalnein kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednikSAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008.Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041-741-898.Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2, 1000Ljubljana, bostjan.zeks@mf.uni-lj.si, tel.: 543-76-18, 543-76-00, fax: 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.Izredni članiEmri, Igor , dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerzev Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: Grampovčanova 17, 1000 Ljubljana, tel.: 257-27-52.Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko,Pot za Brdom 104, 1000 Ljubljana, tel.: 6207-100, faks: 6207-110, e-pošta:ie@fs.uni-lj.si.Pirc, Raša , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Stefan«v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani.Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 256-57-20.Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, Jamova39, 1000 Ljubljana, tel.: 477-35-88, faks: 251-93-85, e-pošta: rasa.pirc@ijs.si.116

Turk, Vito , dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijoin kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta»Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 519-96-51.Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularnobiologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 477-33-65 ali 477-39-25, faks: 477-39-84, e-pošta: vito.turk@ijs.si.Dopisni članiBergles, Arthur E. , rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko naRensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija2001.Borisevič, Nikolaj A. , rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematikoUniverze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.Bratos, Savo , rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesorza fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni članod 23. aprila 1987.Cronin, James W. , rojen 29. septembra 1931. Dr. fizike, redni profesor na Univerziv Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerzev Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009.Geiger, Manfred , rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za proizvodnetehnologije na univerzi Erlangen-Nürnberg, častni doktor Univerze vLjubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemčija.Dopisni član od 21. maja 2009.Grdenić, Drago , rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorganskokemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca1976.Hahn, Erwin Louis , rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Berkeleyu,Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.Hajdin, Nikola , rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakulteteUniverze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.Katritzky, Alan R. , rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemijeUniverze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.Lehn, Jean-Marie Pierre , rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supramolekularnokemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorijaza kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija.Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.Mansfield, Peter , rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na univerzi vNottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo inmedicino, 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.117

Mardešić, Sibe , rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo intopologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška,in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti inumetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.Mavretič, Anton , rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na univerziv Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od1. junija 2007.Müller, Karl-Alexander , rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snoviUniverze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni članod 23. aprila 1987.Povh, Bogdan , rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktorJedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerzev Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.Rao, Chintamani Nages Ramachandra , rojen 30. junija 1934. Redni profesor zakemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra JawaharlalNehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni članod 24. aprila 1981.Scott, James Floyd , rojen 4. maja 1942. Redni profesor za fiziko, direktor za raziskavev Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni član od 5. maja 2011.Severn, Roy Thomas , rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno inženirstvoin dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v pokoju.Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003.Villadsen, John , rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniškeuniverze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.Waugh, John S. , rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v MassachusettsInstitute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18.maja 1989.IV. RAZREDRedni članiza naravoslovne vedeDrovenik, Matija , dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnihsurovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološkokartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljaniin njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja1992 do 6. maja 1999.Zasebni naslov: Pohorskega bataljona 8, 1000 Ljubljana, tel.: 534-34-35.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-48, faks: 425-34-23, e-pošta: sazu@sazu.si.118

Gams, Ivan , dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerzev Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnempri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja1985.Zasebni naslov: Pohorskega bataljona 185, 1113 Ljubljana, tel.: 534-18-46, e--pošta: ivan.gams@guest.arnes.si.Gogala, Matija , dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodoslovnegamuzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali nabiološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednikSAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Član predsedstva po 22. členu zakonao SAZU od 5. maja 2011.Zasebni naslov: Pot na Tičnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 756-55-39,e-pošta: matija.gogala@guest.arnes.si.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-47, faks: 425-64-92.Kranjc, Andrej , dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesorkrasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani.Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od6. maja 2008.Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana - Črnuče, p. p. 4959, tel.:56-33-485.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-28, faks: 425-64-92, e-pošta: kranjc@sazu.si.Kreft, Ivan , dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerzev Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27.maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vedeSAZU od 1. januarja 2007.Zasebni naslov: Kremžarjeva 36, 1000 Ljubljana, tel.: 517-44-29, faks: 517-14-88, e-pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si.Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.:320-32-61.Maček, Jože , dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskihznanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakologijoBiotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18.maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vedeSAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členuzakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008.Zasebni naslov: Jerančičeva 12, 1210 Ljubljana Šentvid, tel.: 512-35-31.119

Pleničar, Mario , dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijoin geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakulteteUniverze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredničlan od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.Zasebni naslov: Prešernova 10, 4240 Radovljica, tel.: 04 531-49-49, e-pošta:mario.plenicar@gmail.com.Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani,Privoz 11, 1000 Ljubljana.Turnšek, Dragica , dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleontološkeminštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od27. maja 1993.Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 505-59-17.Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2,1000 Ljubljana, tel.: 470-63-73.Vrišer, Igor , dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranjeFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni članod 27. maja 1993.Zasebni naslov: Murgle 205, 1000 Ljubljana, tel.: 283-43-98.Zorec, Robert , dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutuza patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23.januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija2007.Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 256-13-84.Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e-pošta:robert.zorec@mf.uni-lj.si.Zupančič, Mitja , dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkeminštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001.Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra2006.Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 432-41-66.Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000Ljubljana, tel.: 470-63-24, faks: 425-33-24.Izredni članiAvšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijoin imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imu-120

nologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 vBrežicah. Izredna članica od 1. junija 2007.Zasebni naslov: Močilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 529-20-87.Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000Ljubljana, tel.: 543-74-50, faks: 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si.Kiauta, Boštjan , dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretenčarjevna državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužniprofesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 425-87-73; Callunastraat6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, e--pošta: mbkiauta@gmail.com.Sket, Boris , dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za biologijoBiotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni član od 5. maja 2011.Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001Ljubljana, tel. 320-33-63, e-pošta: boris.sket@bf.uni-lj.siDopisni članiBosák , Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geomorfolog,redni profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5.maja 2005.Haydon, Philip G. , rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnikOddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisničlan od 21. maja 2009.Herak, Milan , rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete zanaravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju.Dopisni član od 30. maja 1991.Ilijanić, Ljudevit , rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geobotanike,ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslovno--matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12.junija 2003.Karamata, Stevan , rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološkefakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30.maja 1991.Neher, Erwin , rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanoveMax-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija.Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija2007.Nicod, Jean , rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in krasoslovjaUniverze Aix-Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze.Dopisni član od 12. junija 2003.121

Noble, Denis , rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fiziologijein direktor oddelka za računalniško fiziologijo Univerze v Oxfordu,Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2011.Pignatti , (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog,ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni članod 5. maja 2005.Poldini, Livio , rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijoUniverze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.V. RAZRED za umetnostiRedni članiBernard, Emerik , akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovnoumetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13 a, 1370 Logatec, tel.: 754-26-78.Bernik, Janez , akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost inoblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.Zasebni naslov: Komenskega 8, 1000 Ljubljana, tel.: 231-17-66; 4274 Žirovnica,Breznica 41 a, tel.: 04 580-21-05.Grafenauer, Niko , pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednikzaložbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredničlan od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razredaSAZU od 1. oktobra 2009.Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 534-26-27, 041632-072.Službeni naslov: Nova revija, Cankarjeva 10 b, 1000 Ljubljana, tel.: 244-45-60,faks: 244-45-86, e-pošta: tajnistvo@nova-revija.si.Jančar, Drago , pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani.Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni članod 7. junija 2001.Zasebni naslov: Velika čolnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 283-50-31.Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 422-43-42, faks: 422-43-43, e-pošta: drago.jancar@siol.net.Jemec, Andrej , akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademijeza likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29.novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7.junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; članpredsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008.122

Zasebni naslov: Zabreznica 40 b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio:Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 425-56-76, e-pošta: andrej.jemec@siol.net.Kos, Božidar , skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na KonservatorijuUniverze v Sydneyju v pokoju. Rojen 3. maja 1934 v Novem mestu. Dopisničlan od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.Zasebni naslov: Sela pri Dobovi 88 a, 8250 Brežice, tel.: 0599 21976, tel./faks:07-4967613, 040/358203, e-pošta: bozidar.kos88a@siol.net.Kovič, Kajetan , pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorjaza založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 vMariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. TajnikV. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.Zasebni naslov: Trebinjska 15, 1000 Ljubljana, e-pošta: kajetan.kovic@guest.arnes.si.Kristl, Stanko , univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturoBiotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru.Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 283-88-14, e-pošta: s.kristl@biro-arcus.si.Lebič, Lojze , skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbenoteoretičnepredmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljaniv pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeveflamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. razreda SAZUod 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009.Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 518-31-55.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-29, faks: 425-34-23.Matičič, Janez , skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 vLjubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redničlan od 1. junija 2007.Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 252-23-05, 031/401-531, e--pošta: j.maticic@gmail.com.Mihelič, Milan , univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazihpri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.Zasebni naslov: Peričeva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 436-26-87.Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 436-14-48.Minatti, Ivan , pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljaniv pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23.aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.Zasebni naslov: Zvonarska 7, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-35.123

Mušič, Marko Marijan , univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani.Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. PodpredsednikSAZU od 6. maja 2008.Zasebni naslov: Stari trg 11 a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 425-52-90, e-pošta:info@ateljemarkomusic.si.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-27, faks: 425-64-92.Pahor, Boris , rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovenskoin italijansko književnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu,Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst / Trieste, tel.: +39 040 410-880.Rebula, Alojz , rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednjišoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21.maja 2009.Zasebni naslov: Loka 42, 1434 Loka pri Zidanem Mostu.Simčič, Zorko , pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5.maja 2005, redni član od 5. maja 2011.Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 431-11-03, 031 200-866.Tršar, Drago , akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovnoumetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija1995.Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 251-39-28, atelje:1000 Ljubljana, Svetčeva 1.Zlobec, Ciril , pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju.Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985,redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6.maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja1999 do 25. aprila 2002.Zasebni naslov: Vošnjakova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 231-28-76.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-43, faks: 425-34-23, e-pošta: sazu@sazu.si.Izredni članiKomelj, (Bogomil) Milček, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostnozgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra1948. Izredni član od 5. maja 2011.Zasebni naslov: Glinškova ploščad 20 e, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 537 18 83,gsm: 041-737-863, e-pošta: nada.sumi@ljubljana.si124

Šalamun, Tomaž , pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni članod 5. maja 2005.Zasebni naslov: Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana, tel.: 231-45-22, e-pošta:metka.krasovec@siol.net.Vuga, Saša , pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči.Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: Slamnikarska 1 b, 1230 Domžale, tel.: 724-43-52, 5216 Mostna Soči 59, e-pošta: sasa.vuga@siol.net.Dopisni članiGlobokar, Vinko , rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od1. junija 2007.Grimič, Vill , rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevskepodružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30.maja 1991.Handke, Peter , rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg,Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Konstantinovski, Georgi , rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na Fakultetiza arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija2007.Lipuš, Florjan , rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na osnovni šoli Šentlipš na slovenskemKoroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.Maroević, Tonko , rojen 22. oktobra 1941. Znanstveni svetnik na Inštitutu zaumetnostno zgodovino in profesor na katedri za umetnostno zgodovino naFilozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist,prevajalec. Dopisni član od 5. maja 2011.Matevski, Mateja , rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija.Dopisni član od 1. junija 2007.Merkù, Pavle , rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiserRadia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.Paljetak, Luko , rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog.Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.Podrecca, Boris , rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštitutaRaumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj,Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Ugljen, Zlatko , rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redniprofesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sarajevo,BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.125

VI. RAZREDRedni članiza medicinske vedeDolenc, Vinko V. , dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredničlan od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 282-18-00.Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška7, 1525 Ljubljana, tel.: 522-53-57, e-pošta: vinko.dolenc@kclj.si.Ferluga, Dušan , dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni članod 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 232-21-36.Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2,1000 Ljubljana, tel.: 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e-pošta: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si.Horvat, Matija , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredničlan od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.Zasebni naslov: Jakčeva 38, 1000 Ljubljana, tel.: 524-88-06, e-pošta: matija.horvat@siol.net.Kordaš, Marjan , dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17.avgusta 1931 v Ćupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005.Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 232-24-96.Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-83, faks: 543-70-21, e-pošta: marjan.kordas@mf.uni-lj.si.Skalerič, Uroš , dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri zaustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljaniin strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 vLjubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.Zasebni naslov: Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 510-82-28.Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg6, 1000 Ljubljana, tel.: 300-21-10, faks: 522-25-04, e-pošta: uros.skaleric@mf.uni-lj.si.Sketelj, Janez , redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološkofiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011.126

Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 427-56-26.Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.:534-70-46, faks: 543-70-21, e-pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si.Strle, Franc , dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja,Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnegacentra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12.junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik VI. razreda od 1. maja 2011.Zasebni naslov: Kmečka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 517-12-91.Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2,1525 Ljubljana, tel.: 522-21-10, faks: 522-24-56, e-pošta: franc.strle@kclj.si.Svetina, Saša , dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakonao SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008.Zasebni naslov: Gradišče 6, 1000 Ljubljana, tel.: 425-24-08, 041-778-235.Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,Lipičeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 543-76-02, faks: 543-76-01, e-pošta:sasa.svetina@mf.uni-lj.si.Trontelj, Jože , dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesornevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani,zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo,Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni članod 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008.Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel.: 364-50-09, 041-576-218.Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-20, faks: 425-34-39, e-pošta: joze.trontelj@sazu.si. Inštitut za klinično nevrofiziologijo,Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel.:522-15-00, 522-15-25, faks: 522-15-33, e-pošta: joze.trontelj@kclj.si.Izredni članiČerček, Bojan , dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Univerzi v Kaliforniji.Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA.Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Divisionof Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1 310-423-38-36, faks: +1 310-423-02-45, e-pošta: bojan.cercek@cshs.org.127

Lamovec, Janez , dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutuv Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007.Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 132, 1000 Ljubljana.Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 587-97-19,e-pošta: jlamovec@onko-i-.si.Peterlin, Matija , dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imunologijena University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 vLjubljani. Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415/665-2071.Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3 rdand Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415/ 502-1902,+1 415/ 502-1905, faks: +1 415-502-1901, e-pošta: matija.peterlin@ucsf.edu.Rozman, Blaž , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani.Izredni član od 5. maja 2005.Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 534-65-66, e-pošta:kc.lj.rozman@siol.net.Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, Vodnikova62, 1000 Ljubljana, tel.: 522-55-33, faks: 522-55-98.Dopisni članiCardesa, Antonio , rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze vBarceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.Dimitrijević, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo inpredstojnik oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College ofMedicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.Lajtha, Abel , rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinskefakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kline,Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.Milič-Emili , Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelkuza fiziologijo in eksperimentalno medicino, laboratoriji Meakins-ChristieMcGillove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.Shoenfeld, Yehuda , rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medicinona Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimunebolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21.maja 2009.Stålberg , Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevrofiziologijouniverzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27.maja 1997.128

Unger, Felix , rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijoin predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija.Dopisni član od 6. junija 1995.Wernig, Anton , rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerzev Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.129

BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 20112011 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERSUredniški odbor se je odločil, da kljub raznolikosti in priporočilu, da članipredložijo najpomembnejša dela po svojem izboru, objavimo bibliografije pravilomav obsegu in z vsebino, kot so jih posamezni člani predložili.Tatjana Avšič-ŽupancPlyusnina A., Krajinović L. C., Margaletić J., Niemimaa J., Nemirov K., LundkvistA., Markotić A., Miletić-Medved M., Avšič-Županc T., Henttonen H., PlyusninA.: Genetic evidence for the presence of two distinct hantaviruses associatedwith Apodemus mice in Croatia and analysis of local strains. J MedVirol 2011; 83(1): 108-14.Ravnik U., Tozon N., Smrdel K. S., Županc T. A.: Anaplasmosis in dogs: The relationof haematological, biochemical and clinical alterations to antibody titreand PCR confirmed infection. Vet Microbiol 2011; 149 (1-2): 172-6.Durmiši E., Knap N., Saksida A., Trilar T., Duh D., Avšič-Županc T.: Prevalenceand Molecular Characterization of Tick-Borne Encephalitis Virus in Ixodesricinus Ticks Collected in Slovenia. Vector Borne Zoonotic Dis 2011; 11(6):659-64.Vesco U., Knap N., Labruna M. B., Avšič-Županc T., Estrada-Peña A., GuglielmoneA. A., Bechara G. H., Gueye A., Lakos A., Grindatto A., Conte V., DeMeneghi D.: An integrated database on ticks and tick-borne zoonoses in thetropics and subtropics with special reference to developing and emergingcountries. Exp Appl Acarol. 2011; 54:65-83.Jereb M., Lunaček N. K., Kotar T., Saksida A., Petrovec M., Avšič-Županc T.: Procalcitoniin hantavirus infection. Scand J Clin Lab Invest. 2011; 71(4):287-91.Gjenero-Margan I., Aleraj B., Krajcar D., Lesnikar V., Klobučar A., Pem-NovoselI., Kurečić-Filipović S., Komparak S., Martić R., Duričić S., Betica-Radić L.,Okmadžić J., Vilibić-Čavlek T., Babić-Erceg A., Turković B., Avšič-Županc T.,Radić I., Ljubić M., Sarac K., Benić N., Mlinarić-Galinović G.: Autochthonousdengue fever in Croatia, August-September 2010. Euro Surveill. 2011 Mar3; 16(9). pii: 19805Saksida A., Wraber B., Avšič-Županc T.: Serum levels of inflammatory and regulatorycytokines in patients with hemorrhagic fever with renal syndrome. BMCInfect Dis. 2011 May 23; 11(1):142.Arnež M., Avšič-Županc T., Ružić-Sabljić E.: Acute myositis associated with theinitial phase of tick-borne encephalitis. J Clin Virol. 2011; 51:272-4.Korva M., Saksida A., Kunilo S., Vidan Jeras B., Avšič-Županc T.: HLA-AssociatedHemorrhagic Fever with Renal Syndrome Disease Progression in SlovenianPatients. Clin Vaccine Immunol 2011; 18(9): 1435-40.130

Heyman P., Ceianu C. S., Christova I., Avšič-Županc T.: A five-year perspectiveon the situation of haemorrhagic fever with renal syndrome and status ofthe hantavirus reservoirs in Europe, 2005-2010. Eurosurveillance (Engl. ed.,Online), 2011, vol. 16, issue 36, str. 1–8.Račnik J., Trilar T., Zadravec M., Slavec B., Marhold C., Jelovšek M., Vergles-RatjaA., Avšič-Županc T., Zorman-Rojs O.: Proučevanje nekaterih bolezenskihpovzročiteljev pri prostoživečih pticah pevkah (Passeriformes) ujetihna jesenskem preletu v Sloveniji. V: Majdič G. (ur.). 4. slovenski veterinarskikongres 2011, Portorož, 18.–19. november 2011. Program in zbornik referatov,(Slovenian veterinary research, Supplement, 13). Ljubljana: Veterinarska fakulteta,2011, 2011, vol. 48, suppl. 13, str. 146–149.Avšič-Županc T., Saksida A.: Flavivirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinskavirologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 151–167, ilustr.Fajs L., Avšič-Županc T. Togavirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinskavirologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 183–192, ilustr.Avšič-Županc T.: Arenavirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinskavirologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 193–199, ilustr.Avšič-Županc T.: Filovirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska virologija.Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 201–207, ilustr.Jeverica S., Avšič-Županc T.: Mimivirusi in drugi gigantski virusi. V: Poljak M.(ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi,2011, str. 283–286, ilustr.Tadej BajdSupuk T., Bajd T., Kurillo G.: Assessment of reach-to-grasp trajectories towardstationary objects. Clin. biomech. (Amsterdam). [Print ed.], Oct. 2011, vol. 26,no. 8, str. 811–818, ilustr. http://dx.doi.org/10.1016/j.clinbiomech.2011.04.007.Kamnik R., Perdan J., Bajd T., Munih M.: Exercise device for upper-extremitysensory-motor capability augmentation based on magneto-rheological fluidactuator. Int. j. mech. control, 2011, vol. 12, no. 1, str. 99–103, ilustr.Povše B., Koritnik D., Kamnik R., Bajd T., Munih M.: Emulation system for assessmentof human-robot collision. Meccanica, 2011, vol. 46, no. 6, str. 1363–1371, ilustr. http://www.metapress.com/content/p01348v1578w0h73/fulltext.pdf.Bajd T., Mihelj M., Munih M.: Osnove robotike. 1. izd. Ljubljana: Založba FE inFRI, 2011. V, 84 str., ilustr.Mihelj M., Bajd T., Munih M.: Vodenje robotov. 1. izd. Ljubljana: Založba FE inFRI, 2011. VI, 132 str., ilustr.131

Emerik BernardSKUPINSKE RAZSTAVEBernard E., Gvardjančič H., Muhovič J., Novinc F., Suhy B. (profesorji na Akademijiza likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani): Akademija za likovnoumetnost v Benetkah, Magazzino del Sale 3; Benetke, 8. 4.– 6. 6. 2011.Bernard E., profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani:Gorenjski muzej Kranj: Mestna hiša in Prešernova hiša, 14. 4.–17. 5. 2011.Bernard E., profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani:Palacij in Stanovska dvorana na Ljubljanskem gradu, 5. 6.–28. 8. 2011.Bernard E.: Pokrajina v novejši umetnosti, Od piktorializma do abstrakcije, GalerijaVelenje, Velenje, Titov trg 5, 2011.SAMOSTOJNA RAZSTAVABernard E.: Emerik Bernard in njegovi zimzeleni likovni svetovi, avla Osnovne šoleRečica ob Savinji, 19. 2.– 27. 2. 2011.KNJIŽNA IZDAJABernard E.: Monografija 1968–2010, Edicija Hyperion Koper; teksti: Tomaž Brejc,Andrej Medved, Emerik Bernard , oblikovanje Peter Skalar, fotografije BorisGaberščik, Koper 2011.INTERVJUDokumentarni portret Emerika Bernarda v oddaji Razkošje v glavi na prvem programuRadia Slovenija, avtor Dušan Berne, urednik uredništva dokumentarnofeljtonskega programa, 22. 10. 2011.France BernikZNANSTVENE OBJAVEPrimož Trubar in identiteta Slovencev. Jeziki, identitete, pripadnosti med središčiin obrobji. V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Uredila KozmaAhačič in Petra Testen. Ljubljana, Založba ZRC SAZU 2011, str. 21–28.Jasnovidec naše zgodovine. Edinost, sreča, sprava … Zbornik slavnostnih govorovob slovenskem kulturnem prazniku v središču Slovenije 1986–2010. DruštvoGeoss 2011, str. 53–55.Negativni junak v Kosmačevi noveli Balada o trobenti in oblaku. Glasnik Slovenskematice, Ljubljana XXXIII, 2011, str. 143–145.Capudrov erotični roman s temo o drugi svetovni vojni. Primerjalna književnost,Ljubljana, 2011, 34, št. 3, str. 201–208.MEMOARSKI PRISPEVEKMoji spomini na osnovno in meščansko šolo. 100 let Osnovne šole Franca RozmanaStaneta. Osnovna šola Franca Rozmana Staneta, Ljubljana, 2011, str. 88–89.OBSTRANSKO SODELOVANJE PRI DOKUMENTARNIH FILMIHOb 100-letnici rojstva Dragotin Cvetka. Portret. TV Slovenija 1, 25. septembra2011, 21,45–22,35 (in ponovitve).132

Vrhunski znanstvenik, pedagog in prevajalec, akademik Kajetan Gantar , Zoisovnagrajenec 2010 za življenjsko delo. TV Slovenija 1, 24. novembra 2011, 14,25–15,00 (in ponovitve).Janez BernikSKUPINSKA RAZSTAVA20. stoletje: Kontinuitete in prelomi. Moderna galerija, Ljubljana, 28. 07. 2011–KNJIGA RISBBernik J.: Hvala, mama. Zasnova Studio Breg, Harald Draušbaher in avtor JanezBernik . Besedilo in pesem Milček Komelj . Založba Nova revija d.o.o. Ljubljana,2011, 689 str.POEZIJABrez verzov, brez rim. Antologija slovenske pesmi v prozi. Pripravil in napisal spremnobesedo Andrej Brvar. Študentska založba Ljubljana, 2011. [Objavljenidve pesmi: Oče, pod stopnicami sem skoraj v temi; Ugibam, od kod prihajajolepi kraji. Str. 176–177]Ivan BratkoBratko I.: Prolog Programming for Artificial Intelligence, 4 th edition. Harlow, Addison-Wesley/Pearson,2011.Žabkar J., Možina M., Bratko I., Demšar J.: Learning qualitative models from numericaldata. Artificial Intelligence Journal, vol. 175, (2011), no. 9/10, str. 1604–1619.Guid M., Bratko I.: Using heuristic-search based engines for estimating humanskill at chess. ICGA journal, Vol. 34 (2011), no. 2, str. 71–81.Muggleton S., De Raedt L., Poole D., Bratko I., Flach P., Inoue K., Srinivasan A.:ILP Turns 20: Biography and future challenges. Machine Learning Journal,Vol. 86 (2011), Number 1, str. 3–23.Žabkar J., Možina M., Bratko I., Demšar J.: Learning predictive qualitative modelswith Padé. Informatica, vol. 35 (2011), no. 4, str. 435–444.Košmerlj A., Bratko I., Žabkar J.: Embodied concept discovery through qualitativeaction models. Int. Journal on Uncertainty, Fuzziness and Knowledge-BasedSyst., vol. 19 (2011), no. 3, str. 453–475.Bratko I.: Autonomous discovery of abstract concepts by a robot. Adaptive andNatural Computing Algorithms, Lecture Notes in Computer Sc., Volume 6593(Springer 2011), str. 1–11.Groznik V., Guid M., Sadikov A., Možina M., Georgiev D., Kragelj V., RibaričS., Pirtošek Z., Bratko I.: Elicitation of neurological knowledge with ABML.Artificial Intelligence in Medicine - AIME 2011. Lecture Notes in ComputerScience, Vol. 6747 (Springer 2011), str. 14–23.Oblak A., Bratko I.: Learning from noisy data using a non-covering ILP algorithm.Lecture Notes in Artificial Intelligence, Vol. 6489 (Springer 2011), str. 190–197.133

Troha M., Bratko I.: Qualitative learning of object pushing by a robot. Proc. QualitativeReasoning 2011 (Barcelona 2011) str. 175–180.Rajko BratožTISKANE OBJAVEBratož R.: La basilica di Aquileia nelle fonti letterarie dal IV al VII secolo. V: CuscitoG., Lehmann T. (ur.). La basilica di Aquileia : storia, archeologia ed arte :Der Dom von Aquileia. Geschichte, Archäologie und Kunst. Antichità Altoadriatiche,69. Trieste: Editreg, 2010, str. 19–66.Bratož R.: Die kirchliche Organisation in Westillyricum (vom späten 4. Jh. bis um600) : ausgewählte Fragen. V: Heinrich-Tamaska O. (ur.), Keszthely-Fenékpusztaim Kontext spätantiker Kontinuitätsforschung zwischen Noricum undMoesia, (Castellum Pannonicum Pelsonense, vol. 2). Budapest, Leipzig, Keszthely,Rahden/Westf.: M. Leidorf, 2011, str. 211–248.Bratož R.: La Chiesa aquileiese e l’Illirico occidentale al tempo di Cromazio. V: BeatriceP. F., Peršič A. (ur.). Chromatius of Aquileia and his age : proceedings ofthe international conference held in Aquileia, 22-24 May 2008, (Instrumentapatristica et mediaevalia, 57). Turnhout: Brepols, 2011, str. 103–143.Bratož R.: Das Veneter-Ideologem bei den Slowenen. V: Lauer R. (ur.), Erinnerungskulturin Südosteuropa : Bericht über die Konferenzen der Kommission fürInterdisziplinäre Südosteuropa-Forschung im Januar 2004, Februar 2005 undMärz 2006 in Göttingen. Abhandlungen der Akademie der Wissenschaftenzu Göttingen, Neue Folge, Bd. 12, Berlin; Boston: De Gruyter, 2011, str. 1–35.Bratož R.: Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v Noriku. V: Damjanović D. (ur.).1700 godina Svetih srijemskih mučenika : zbornik radova s međunarodnogsimpozija o 1700. obljetnici Sirmijsko-panonskih mučenika (304.–2004.) :zbornik posvećen pokojnom doc. dr. sc. Andriji Šuljaku, (Biblioteka Diacovensia,Studije, 17). Đakovo: [Katolički bogoslovni fakultet; Osijek: SveučilišteJosipa Jurja Strossmayera], 2011, str. 155–181.Bratož R.: Gotsko zavzetje Rima 410. Pomen dogodka za zgodovino poznegarimskega cesarstva in za razvoj Zahodnih Gotov. Studia Historica Slovenica,2011, letn. 11, št. 2/3, str. 829–866.DRUGOBratož R.: Athaulf zwischen Pannonien und Rom : Kolloquium Probleme des römischenWestens : vabljeno predavanje na Universität Trier, 8. 2. 2011. Trier, 2011.Bratož R.: Kirche und Bischöfe im westlichen Balkanraum im Frühmittelalter : predavanjena Das Ostkirchliche Institut der Universität Würzburg - Südosteuropa-Gesellschaft,Würzburg, 5. April 2011. Würzburg, 2011.Bratož R.: Illyricum vor 531 : Kolloquium Die Collectio Thessalonicensis und die Rechtedes Bischofs von Rom : vabljeno predavanje na Goethe-Universität, Frankfurtam Main, Campus Westend, 14.-15. April 2011. Frankfurt am Main, 2011.134

Bratož R.: Athaulf zwischen Pannonien und Rom : vabljeno predavanje na Kommissionfür Alte Geschichte und Epigraphik des Deutschen Archäologischeninstituts, 27. Mai 2011. München, 2011.Bratož R.: Alarich und Athaulf zwischen Illyricum und Rom : vabljeno predavanjena Lehrstuhl für Alte Geschichte, Julius-Maximians-Universität Würzburg, 30.Juni 2011. Würzburg, 2011.Bojan ČerčekLevine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B.,Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N.,Lange R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., NallamothuB. K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronaryintervention: Executive Summary A Report of the American Collegeof Cardiology Foundation/American Heart Association Task Force onPractice Guidelines and the Society for Cardiovascular Angiography andInterventions. J Am Coll Cardiol. 2011 Dec 6; 58(24):2550-83. Epub 2011Nov 7.Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B.,Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., LangeR. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K.,Ting H. H.: ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary InterventionA Report of the American College of Cardiology Foundation/AmericanHeart Association Task Force on Practice Guidelines and the Society forCardiovascular Angiography and Interventions. J Am Coll Cardiol. 2011 Dec6; 58(24):e44-e122. Epub 2011 Nov 7.Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B.,Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., LangeR. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K.,Ting H. H., Jacobs A. K., Anderson J. L., Albert N., Creager M. A., Ettinger S.M., Guyton R. A., Halperin J. L., Hochman J. S., Kushner F. G., Ohman E. M.,Stevenson W., Yancy C. W.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for PercutaneousCoronary Intervention: A Report of the American College of CardiologyFoundation/American Heart Association Task Force on Practice Guidelinesand the Society for Cardiovascular Angiography and Interventions. CatheterCardiovasc Interv. 2011 Nov 7.Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B.,Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., LangeR. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B.K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous CoronaryIntervention: A Report of the American College of Cardiology Foundation/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines and the Soci-135

ety for Cardiovascular Angiography and Interventions. Circulation. 2011 Dec6; 124(23):e574-651. Epub 2011 Nov 7.Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B.,Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., LangeR. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B.K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous CoronaryIntervention: Executive Summary: A Report of the American College of CardiologyFoundation/American Heart Association Task Force or. Practice Guidelinesand the Society for Cardiovascular Angiography and Interventions.Interventions. Circulation. 2011 Dec 6; 124(23):2574-609, Epub 2011 Nov 7.Cesena F. H., Dimayuga P. C., Yano J., Zhao X., Kirzner J., Zhou J., Chan L. F., LioW. M., Čerček B., Shah P. K., Chyu K. Y.: Immune-modulation by polyclonalIgM treatment reduces atherosclerosis in hypercholesterolemic apoE-/- mice.Atherosclerosis. 2012 Jan; 220(1):59-65. Epub 2011 Oct 12.Rafique A. M., Patel N., Biner S., Eshaghian S., Mendoza F., Čerček B., Siegel R. J.:Frequency of recurrence of pericardial tamponade in patients with extendedversus nonextended pericardial catheter drainage. Am J Cardiol. 2011 Dec 15;108(12):1820-5. Epub 2011 Sep 10.Dimayuga P. C., Chyu K. Y., Kirzner J., Yano J., Zhao X., Zhou J., Shah P. K., ČerčekB.:Enhanced neointima formation following arterial injury in immune deficientRag-1-/- mice is attenuated by adoptive transfer of CD8 T cells. PLoS One.2011; 6(5):e20214. Epub 2011 May 24.Meisel S. R., Xu X. P., Edgington T. S., Čerček B., Ong J., Kaul S., Shah P. K.: Dose--dependent modulation of tissue factor protein and procoagulant activity inhuman monocyte-derived macrophages by oxidized low density lipoprotein.J Atheroscler Thromb. 2011; 18(7):596-603. Epub 2011 Apr 4.Vinko V. DolencVoršič M., Dolenc V. V., Ravnik J.: The origin of the ophthalmic artery. V: PejkovićB. (ur.), Štiblar-Martinčič D. (ur.). 3 rd International Symposium of Clinicaland Applied Anatomy, University of Maribor, Faculty of Medicine, 22-24 July2011. Book of abstracts. Maribor: Faculty of Medicine, 2011, str. 28.Matija DrovenikTISKANA OBJAVADrovenik M.: Stanko Grafenauer (1922–2010). Letop. Slov. akad. znan. umet.,2011, knj. 61: 2010, str. 220–222, portret.DRUGODrovenik M. (član ur. odbora 1971–) Geologija. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Geološkizavod: Slovensko geološko društvo, 1953–.136

Igor EmriTISKANE OBJAVEKubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: The influenceof different sterilization techniques on the time-dependent behavior ofpolyamides. J. biomater. nanobiotechnology (Print), 2011, vol. 2, issue 4, str.361–368.Gergesova M., Zupančič B., Saprunov I., Emri I.: The closed form t-T-P shifting(CFS) algorithm. J. rheol. (N.Y. N.Y.), 2011, vol. 55, no. 1, str. 1–16.Stringari G. B., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Time-dependentproperties of bimodal POM - application in powder injectionmolding. Powder technol. [Print ed.], Apr. 2011, vol. 208, iss. 3, str.590–595.Burnik S., Kofler G., Pergar A., Emri I.: Nekatere mehanske lastnosti suhih in mokrihplezalnih vrvi = Some mechanical characteristics of dry and wet climbingropes. Šport (Ljublj.), 2011, letn. 59, št. 3/4, str. 132–138.Kubyshkina G., Emri I.: Slovenian Society of Rheology (SRR). Appl. rheol. (Print),2011, vol. 21, iss. 1, str. 61–63.Jin H., Gonzalez-Gutierrez J., Oblak P., Zupančič B., Emri I.: The effect of extensiverecycling process on time-dependent thermo-mechanical and rheologicalproperties of LDPE. V: Valant M. (ur.), Gardonio S. (ur.), Fabbretti E. (ur.),Pirnat U. (ur.). Slovenian-Italian Conference on Materials and Technologiesfor Sustainable Growth, Ajdovščina, 4-6 May 2011. Book of abstracts. Proceedingsbook. Nova Gorica: University, 2011, str. 1–5.Jin H., Gonzalez-Gutierrez J., Oblak P., Zupančič B., Emri I.: Time-dependent,thermal and rheological properties of LDPE after exposure to simulated recycling.V: Slabe J. M. (ur.). 8 th International Conference on Industrial Toolsand Material Processing Technologies [also] ICIT & MPT, Ljubljana, Slovenia,October 2 nd -5 th 2011. Conference proceedings. Celje: TECOS, SlovenianTool and Die Development Centre, 2011, str. 277–280.Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B.S. von, Emri I.: Optimization of bimodal pom-based binder for powder injectionmolding. V: Slabe J. M. (ur.). 8 th International Conference on IndustrialTools and Material Processing Technologies [also] ICIT & MPT, Ljubljana,Slovenia, October 2 nd - 5 th 2011. Conference proceedings. Celje: TECOS, SlovenianTool and Die Development Centre, 2011, str. 297–301.Kubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: Sterilizationeffect on structure, thermal and time-dependent properties of polyamides.V: Proulx T. (ur.). Mechanics of time-dependent and processes in conventionaland multifunctional materials, volume 3, (Conference Proceedings ofthe Society for Experimental Mechanics Series). New York; Dordrecht; Heidelberg:Springer, 2011, str. 11–19.137

Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B.S. von, Emri I.: Optimization of powder injection moulding binder throughbimodality and addition of short molecular chain components = Optimizacijasestave veziva v tehnologiji injekcijskega brizganja prahu z uvajanjembimodalnosti in dodajanjem kratkih molekulskih verig. V: Eberlinc M. (ur.),Širok B. (ur.). Kuhljevi dnevi, 22. september 2011, Mengeš. Zbornik del. Ljubljana:SDM – Slovensko društvo za mehaniko, 2011, str. 259–266.Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B.S. von, Emri I.: Optimization of POM-based binder for PIM feedstock throughbimodality and addition of a low molecular weight polymer. V: BorbásL. (ur.). 28 th Danubia-Adria-Symposium on Advances in Experimental Mechanics,28 th September - 01 st October, 2011, Siófok. Siófok: Scientific Society forMechanical Engineering, 2011, str. 171–172.Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B.S. von, Emri I.: Time-dependent properties of bimodal polyoxymethylene--based binder for powder injection molding. V: Abstracts of ATEM'11. Tokyo:Japan Society of Mechanical Engineers, 2011, str. 40.Saprunov I., Emri I.: Behavior of PA6 materials at extreme thermo-mechanical loading.V: 7 th Annual Europena Rheology Conference, AERC 2011, May 10-14,2011, Suzdal, Russia. Conference book, book of abstracts. Moscow: VinogradSociety of Rheology, Institute of Petrochemical Synthesis, Russian Academyof Science, 2011, str. 58.Gergesova M., Zupančič B., Saprunov I., Emri I.: The closed form time-temperature-pressureshifting algorithm. V: 7 th Annual Europena Rheology Conference,AERC 2011, May 10-14, 2011, Suzdal, Russia. Conference book, book ofabstracts. Moscow: Vinograd Society of Rheology, Institute of PetrochemicalSynthesis, Russian Academy of Science, 2011, str. 89.Zupančič B., Emri I.: Modelling of strain accumulation process in cyclically loadedtransmission belts. New York: Nova Science Publishers, cop. 2011. VII, 57. str.Saprunov I., Kobal J., Emri I.: Shooting by 5.56 mm lead bullets into differentpolymeric structures. Ljubljana: ISIT, 2011. 24 str.DRUGOMembers of the steering committee, Sundholm F., Adolf D. B., Alig I., Emri I.,Gedde U. W., Goethals E. J., Gohy J.-F., Hvilsted S., Lauprêtre F.: SUPERNET,The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation ofComplex Polymer Structures : duration five years. Strasbourg: European ScientificFoundation, 1999–2003.Emri I.: Mechanics of dissipative systems : some open questions : prispevek na konferencina University of Wales, Institute for Non-Newtonian Fluid Mechanics,Gwynedd, April 18-20, 2011. Gwynedd: University of Wales, Institute forNon-Newtonian Fluid Mechanics, 2011.138

Kubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: Sterilizationeffect on structure, thermal and time-dependent properties of polymides :referat na SEM 2011 Conference & Exposition on Experimental and AppliedMechanics, Uncasville, 13-15. 6. 2011. Uncasville, 2011.Peter FajfarTISKANE OBJAVEKreslin M., Fajfar P.: The extented N2 method taking into account higher modeeffects in elevation. Earthquake eng. struct. dyn., 2011, letn. 40, št. 14, str.1571–1589.Kreslin M., Fajfar P.: The extended N2 method considering higher mode effectsin both plan and elevation. Bulletin of earthquake engineering, Online first,2011, str. 1–21, ilustr.Fajfar P., Dolšek M.: A practice-oriented estimation of the failure probability ofbuilding structures. Earthquake eng. struct. dyn., Early view, 2011, str. 1–17.Kreslin M., Fajfar P.: Razširjena N2-metoda z upoštevanjem vplivov višjih nihajnihoblik. Gradb. vestn., 2011, letn. 60, št. 4, str. 109–120.Fajfar P., Fischinger M.: Nedavni močni potresi in nauki za Slovenijo. Gradb. vestn.,2011, letn. 60, št. 11, str. 289–299.Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysis ofbuilding structures. V: Barbat A., Climent A. B. (ur.). 4CNIS - Cuarto CongresoNacional de Ingenieria Sísmica, Granada. S. l.: Copycentro, 2011, str. 1–10(vabljeno predavanje).Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysisof building structures. V: Braga F., Mezzina M. (ur.). L’Ingegneria Sismica inItalia : XIV convegno ANIDIS, Bari. Bari: Digilabs, 2011, str. 15–33 (vabljenopredavanje).Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysis ofbuilding structures. V: Seismic Risk Reduction and Damage Mitigation for AdvancingEarthquake Safety of Structures : The 2 nd International Conference onEarthquake Engineering and Disaster Mitigation : (ICCEDM-II 2011), Surabaya,Indonesia. Surabaya: Institut Teknologi Bandung (ITB): Indonesian EarthquakeEngineering Association (IEEA), 2011, str. 101–112, (vabljeno predavanje).Peruš I., Fajfar P.: Prediction of site-specific ground-motion parameters by a non--parameters by a non-parametric approach. V: SMiRT 21, International Associationfor Structural Mechanics in Reactor, New Delhi, India. Energy Securitythrough Pursuit of Closed Fuel Cycle : SMiRT 21. New Delhi: InternationalAssociation for Structural Mechanics in Reactor Technology, 2011, str. 1–8.DRUGOFajfar P. (ur. 2003–) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester;New York: J. Wiley, 1972–.139

Fajfar P. (član ur. odbora 2003–) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht:Springer.Fajfar P. (član ur. odbora 2002–) Earthquake engineering and engineering vibration.Beijing: Science Press, 2002–.Fajfar P. (član ur. odbora 1998–) ISET Journal of Earthquake Technology. Roorkee:Indian Society of Earthquake Technology.Fajfar P. (član ur. odbora 1991–) International journal for engineering modelling.Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre; Zagreb:Faculty of Civil Engineering, 1991–.Fajfar P. (član ur. odbora 1997–) Journal of earthquake engineering. Philadelphia:Taylor&Francis Group, 1997–.Dušan FerlugaTISKANE OBJAVEVizjak A., Ferluga D.: Imunopatologija. V: Zidar N., Gale N. (ur.). Osnove patologije.Prva izdaja. Ljubljana: Katedra za patologijo Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani, 2011, str. 47–54.Jurčić V., Vizjak A., Aleš A., Jeruc J., Wieslander J., Ferluga D.: Goodpasture’ssyndrome with concommitant immune complex mixed membranous andmesangiocapillary proliferative glomerulonephritis. Virchows Arch 2011; 459(Suppl 1): S259.Ferluga D.: Acute hantavirus nephropathy evolving into chronic diffuse destructivefibrosing tubulointerstitial nephritis. Vabljeno predavanje. Slide Seminar»Native and Transplant Kidney Pathology«. 23 rd European Congress ofPathology. Helsinki, 27 August – 1 September 2011. European Society ofPathology, 2011, str. 1–6.Vizjak A., Lindič J., Mravljak M., Jurčič V., Ferluga D.: Renal histopathology andoutcome of patients with anti-glomerular basement membrane disease. In:Abstracts2view of the World Congress of Nephrology; Vancouver, Apr 8 – 122011. WCN, 2011, MO348.DRUGOFerluga D.: Differential diagnosis of chronic tubulointerstitial injury. Vabljenopredavanje. World Congress of Nephrology. Vancouver, 8 – 12 April 2011.Ferluga D.: Electron microscopy of Fabry nephropathy and drug-induced phospholipidosis.Vabljeno predavanje. 23 rd European Congress of Pathology.Helsinki, 31 August – 1 September 2011.Vizjak A., Ferluga D.: ANCA associated diseases: immunoserology, pathogenesisand pathology. Vabljeno predavanje. 1 st Macedonian Congress of Pathologywith International Participation. Ohrid, 12 – 16 October 2011.140

Franc ForstneričForstnerič F., Lárusson F.: Survey of Oka theory. N.Y. j. math. (Online), 2011, vol.17a, str. 1–28. http://nyjm.albany.edu/j/2011/17a-2v.pdf.Forstnerič F.: Stein manifolds and holomorphic mappings : the homotopy principlein complex analysis, (Ergebnisse der Mathematik und ihrer Grenzgebiete,vol. 56). Berlin: Springer, cop. 2011. X, 489 str., ilustr. http://www.springerlink.com/content/978-3-642-22250-4.Ivan GamsTISKANA OBJAVAGams I., Otoničar B., Slabe T.: Development of slope and related subsoil karst : acase study from Bela Krajina, SE Slovenia = Razvoj pobočja in pripadajočegapodtalnega krasa : primer iz Bele krajine v jugovzhodni Sloveniji. Acta carsol.,2011, letn. 40, št. 2, str. 329–340, ilustr. http://carsologica.zrc-sazu.si/downloads/402/Gams-et-al.pdf.DRUGOGams I. (član ur. odbora 1996–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademijaznanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitutza raziskovanje Krasa, 1974–.Gams I. (član ur. odbora 2003–) Acta geographica Slovenica. Ljubljana: Geografskiinštitut Antona Melika, ZRC SAZU: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,2003–.Gams I. (član ur. odbora 1977–1978, 1980–) Naše jame. Ljubljana: Jamarska zvezaSlovenije, 1959–.Kajetan GantarGantar K.: Poetika poikilije. – Primerjalna književnost 34, 1 (Ljubljana 2011), 33–46.Gantar K.: Prof. Marko Bajuk. – V: Glasnik Slovenske skupine v Mendozi (Mendozajunij 2011), 11–12.Gantar K.: Longin, O vzvišenem. Založba Modrijan (Ljubljana 2011) /prevod str.7–66, opombe str. 67–96, spremna študija »Longinov spis O vzvišenem vokviru antičnih poetičnih prizadevanj in iskanj« str. 97–120.Gantar K.: Zasilni pristanek. Slovenska matica (Ljubljana 2011), 264 str.Gantar K.: Kakor družinski člani : kako sem postal odbornik Mohorjeve družbe.Mohorjev koledar (Celje 2011), str. 127–130.Gantar K.: Stoletnica rojstva akademika Mihaila Petruševskega. Keria, let. XIII,št. 2, Ljubljana 2011, str. 5–8.141

Matija GogalaTISKANE OBJAVEGogala M.: Po zvočnih sledeh za gorskimi škržadi v Evropi in Aziji. Ljubljana: Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, IV. razred za naravoslovne vede,2011. 160 str., ilustr., zvd.Gogala M., Trilar T., Drosopoulos S.: Two new species and a new genus of Cicadettini(Hemiptera, Cicadidae) from the Greek island of Evia. Dtsch. entomol. Z.,2011, letn. 58, št. 1, str. 105–117, ilustr.Gogala M.: Netopirji uporabljajo tudi magnetno orientacijo. Proteus, jan. 2011,letn. 73, št. 5, str. 227.Gogala M. (keynote): Sound or vibration, an old question of insect communication.Entomologentagung DgaaE, Section 17: Symposium: Vibrational communicationin Arthropods – A comparative approach. Berlin, 23. 3. 2011 - Abstracts:203.Trilar T., Gogala M.: Present status of mountain cicadas (Cicadetta montana s. lato)in Europe. V: 13 th international meeting, Missouri, June 4-7, 2011. Invertebratesound and vibration : 13 th international meeting, University of Missouri, Columbia,USA, June 4-7 2011. [Missouri: University of Missouri, 2011], str. 91.Gogala M., Trilar T., Drosopoulos S.: Acoustically characterized endemic cicadaspecies from Greek island of Evia. The XXIII Meeting of the International BioacousticCouncil, La Rochelle, 12.–16. september 2011, Addendum, Poster 37.DRUGOGogala M. (član ur. odbora 1998–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademijaznanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU,Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974–.Gogala M. (član ur. odbora 1988–) Bioacoustics. Oxon (OX): AB Academic Publishers,1988–.Gogala M. (član ur. odbora 1995–) Entomologia Croatica. Zagreb: Hrvatsko entomološkodruštvo, 1995–.Gogala M. (član ur. odbora 1996–) Razprave – Slovenska akademija znanosti inumetnosti. Gogala M. (član ur. odbora 1996–) Razred za naravoslovne vede.Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982–.Igor GrabecGrabec I.: Sculptures and Verses, Translated by Alan McConnell-Duff, Editedand published by Cultural Association »Mohorjan« Prevalje, 2011, umetniškodelo, prevod.Grabec I.: Estimation of experimental data redundancy and related statistics,Non-lin. Phen. In Compl. Sys., vol. 14, no. 2, str: 177–183, 2011.Grabec I., Švegl F.: Forecasting of Traffic Jam at a High-Way Bottleneck, Advancesin Complex systems, sprejeto 2011.142

Grabec I., Švegl F.: Forecasting of Traffic Jam at a High-Way Bottleneck, 19 th Int.Symp. On Electronics in Traffic – ISEP 2011, Ljubljana, Slovenia, March 28-29. 2011, CD - Proceedings ITS Connecting Transport, R10, Eds.: Anžek M.et al., Electrotechnical Association of Slovenia, Stegne 7, SI-1621 Ljubljana, SI,http://www.ezs-zveza.si.Grabec I., Švegl F.: Statistical forecasting of High-Way Traffic Jam, Int. Conf. AppliedStatistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25–28. 9. 2011, Program and Abstracts,pp 17, Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J. Stare, http://conferences.nib.si/AS2011Govekar E., Bezgovšek J., Grabec I.: Control of laser droplet generation from metalwire. V: Schmidt M. (ur.). Lasers in Manufacturing 2011 : proceedings ofthe Sixth International WLT Conference on Lasers in Manufacturing, Munich,Germany, May 23-26, 2011, (Physics procedia, vol. 12). Amsterdam: Elsevier,2011, str. 424–430, ilustr.Grabec I.: SEETRANS 2011 - Transport Research Oportunities for South East Europein the EU, Ljubljana, April 12-13, 2011, http://www.transslo-plus.si/en/ :Brokerage and Networking Event – Organization and Project Ideas: IgorGrabec , Project Idea: MOFOCRISTA,Thematic Workshops – Road and Intermodal Project Ideas Explanations: IgorGrabec , MOFOCRISTA – Modeling and forecasting of critical states in trafficflows,Thematic Workshops – Road and Intermodal Best Practice Project: Igor Grabec ,Forecasting of traffic flows and congestions development at bottlenecks onSlovenian high-ways network.Grabec I., Švegl F.: Forecasting development of traffic jam at a high-way bottleneck,COST action MP0801 – Physics of Competition and Conflicts, AnnualMeeting, Eindhoven, NL, 18-20. 5. 2011, internal report, http://www-f1.ijs.si/~tadic/COST_MP0801/ http://www.cost.eu/domains_actions/mpns/Actions/MP0801.Grabec I., Borštnik Bračić A., Grabec I., Govekar E., Gradišek J., Mužič P., Susič E.,Švegl F.: Characterization and modeling of patterns by an intelligent system,1 st Int. Conf. Art, Science and technology: Interaction of Three Cultures, OrtBraude College, Karmiel, Israel, June 1, 2011, http://conferences.braude.ac.il/ArtIndustrial/default.aspx.Grabec I., Švegl F.: Statistical forecasting of high-way traffic jam, Int. Conf. AppliedStatistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25-28. 9. 2011, Program and Abstracts, p. 23,Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J. Stare, http://conferences.nib.si/AS2011.Borštnik Bračić A., Grabec I., Govekar E.: Modeling of Patterns by an IntelligentSystem, Int. Conf. Applied Statistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25.–28. 9. 2011,Program and Abstracts, p. 70, Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J.Stare, http://conferences.nib.si/AS2011.143

Grošelj D., Grošelj H., Grabec I.: Biomechanical testing in computer guided flaplessimplant surgery, 20 th Annual Scientific Meeting of the EU Associationof Osseointegration, Oct. 3-15, 2011, Athens, GR, poster 134, http://www.eao-congress.com/site/-Home-page,2085.Grabec I: Idea for a new EU project MOFOCRISTA, TRANSNEW.EU – TransportResearch Oportunities Workshop, Sept. 30, 2011, Ljubljana, Prireditelj:Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. http://www.transnew,eu.Slovenski forum inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, Japti – javna agencija RepublikeSlovenije za podjetništvo in tuje investicije, v sodelovanju z: Ministrstvoza gospodarstvo RS, http://www.foruminovacij.si/.1.) Grabec I., Švegl F.: Napoved zastoja prometa na zapori avtoceste, 6. Slovenskiform inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 368, Prijavitelj: Amanovad.o.o., Inovativni potencial Slovenije – katalog inovacij str. 72, Nov. 22–23,2011, Izdajatelj: Japti, uredila: Alenka Pahor Žvanut, http://www.foruminovacij.si/sfi/seznam-inovacij/seznam-razstavljenih-inovacij;inovacija je bilaprijavljena in razstavljena kot inovativna storitev http://www.imamidejo.si/resources/files/Inovativna_storitev.pdf, http://www.imamidejo.si/resources/files/seznam_razstavljalcev_6._SFI.pdf.2. Grabec I., Švegl F., Kalcher K.: Napovedovanje prometa na slovenskih avtocestah,6. Slovenski forum inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 311, Prijavitelj:Amanova d.o.o., http://www.imamidejo.si/resources/files/6._SFI_-_seznam_prijavljenih_inovacij.pdf,Inovacija je bila prijavljena kot inovativniproizvod, vendar ni bila razstavljena. http://www.imamidejo.si/resources/files/Inovativen_proizvod.pdf3. Švegl F., Kalcher K., Grabec I.: Merilnik slanosti cestišča, 6. Slovenski foruminovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 316, Prijavitelj: Amanova d.o.o.,http://www.imamidejo.si/resources/files/6._SFI_-_seznam_prijavljenih_inovacij.pdf; Inovacija je bila prijavljena kot inovativni proizvod, vendarni bila razstavljena. http://www.imamidejo.si/resources/files/Inovativen_proizvod.pdf.Grabec I.: Oprto pismo predsedniku in vladi RS: Kdo bo povrnil ugled DruštvuUNICEF Slovenija, Delo, 19. 2. 2011, Pisma bralcev.Grabec I.: Application of an intelligent system for modeling of natural and artisticpatterns, - Exhibition at the 1 st Int. Conf. Art, Science and technology:Interaction of Three Cultures, Ort Braude College, Karmiel, Israel, June 1,2011, http://conferences.braude.ac.il/ArtIndustrial/default.aspx.Niko GrafenauerGrafenauer N.: Abeceda, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 56 str., ilustr.Grafenauer N.: Troje gosk in en gosak, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 32 str.,ilustr.144

Grafenauer N.: Žabja radijska postaja, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 32 str.,ilustr.Grafenauer N.: Slovenski prostor in čas, predgovor v: Slovenski zgodovinski atlas,Ljubljana, založba Nova revija, 2011, 253 str.Grafenauer N.: Rahel stik – preobrazba romana, str. 34, Pisatelj, dramatik, intelektualec– pogovor z Rudijem Šeligom, str. 224, v: Rudi Šeligo , zb. Interpretacije,založba Nova revija, Ljubljana, 2011, 337 str.Grafenauer N.: Smo vaška srenja brez vizije in državljanske odgovornosti, intervju,Sobotna priloga Dela 29. I. 2011.Matija HorvatHorvat M.: Zapleti v odnosih med medicino in pravom. Isis (Ljubl.), 2011, letn. 20,št. 2, str. 3–4.Horvat M.: Medijska podoba slovenskega zdravnika : ali smo zdravniki vredni zaupanjabolnikov?. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], mar. 2011, letn. 80,št. 3, str. 149–150. http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/marec/149-50.pdf.Horvat M.: Odgovor dr. Joachimu Grossu, dr. med., homeopatu. Isis (Ljubl.), 2011,letn. 20, št. 8/9, str. 15.Tine HribarHribar T.: Do kdaj je vzdrževanje življenja z ukrepi, ki jih zmore medicina, skladnos svetostjo življenja, referat na 148. skupščini Slovenskega zdravniškegadruštva, Ljubljana, 14. okt. 2011.Hribar T.: Prihodnost slovenske državnosti, referat na posvetovanju Dvajset letslovenske državnosti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana,16. dec. 2011.Andrej InkretInkret A.: In stoletje bo zardelo. Kocbek, življenje in delo. Modrijan založba. Ljubljana,2011 (640 str.).Inkret A.: Jože Brejc-Franček alias Jože Javoršek ali spregledano poglavje iz Kocbekovebiografije. Sodobnost 75/2011, št. 12, str. 1596‒1605.Inkret A.: Rudi Šeligo , Rahel stik. Interpretacije 11: Rudi Šeligo. Nova revija, 2011(str. 36‒39).Inkret A.: Med historijo in pasijonom. Interpretacije 11: Rudi Šeligo . Nova revija,2011 (str. 96‒133).Inkret A.: Direktor ljubljanske Drame je lahko kdorkoli. Delo, 11. 6. 2011.Ženja Leiler: »Verjel je, ker je hotel, ker ni mogel verjeti ‒ verovati ‒ drugače«.Pogovor z Andrejem Inkretom, piscem biografije Edvarda Kocbeka. Pogledi2/2011, št. 4, str. 20‒23.145

Drago JančarJančar D.: Des bruits dans la tête. (Zvenenje v glavi). Roman. Traduit du slovènepar Andrée Lück-Gaye. Passage du Nord-Ouest, Albi 2011, 254 str.Jančar D.: Katarina, pavlin i iezuit. (Katarina, pav in jezuit). Roman. Pereveli soslovenskogo Majja Ryžova, Marianna Beršadskaja. Limbus Press, Sankt-Peterburg- Moskva, 2011, 474 str.Jančar D.: The galley slave. (Galjot). Roman. Translated by Michael Biggins. DalkeyArchive Press, Champaign - Dublin - London 2011, 367 str.Jančar D.: A névtelen fa. (Drevo brez imena). Roman. Fordította és a jegyzeteketírta Gállos Orsolya. L’Harmattan, Budapest 2011, 279 str.Jančar D.: Posakuvanje za potsmev. (Posmehljivo poželenje) Roman. Prevod odslovenečki Lidija Arizanovska. Slovo, Skopje 2011, 312 str.Jančar D.: Graditeljat. (Graditelj). Roman. Prevod Gančo Savov. Izdatelstvo Balkani,Sofija 2011, 183 str.Jančar D.: Sedel sem sam in srkal svoj čaj : čitanka / Drago Jančar ; [izbor, ureditevin spremna beseda Jaroslav Skrušný ; fotografije Jane Štravs]. Cankarjeva založba,Ljubljana 2011, 226 str.Jančar D.: Nordlicht. : Roman. Aus dem Slowenischen von Klaus Detlef Olof. FolioVerlag, Wien 2011, 261 str.Jančar D.: To noč sem jo videl. Roman, druga izdaja. Modrijan, Ljubljana 2011, 189str.Jančar D.: To noč sem jo videl. Roman, tretja izdaja. Modrijan, Ljubljana 2011, 189 str.NOVELEJančar D.: Ni adawodd yr angel mohono. (Angel ga ni zapustil). Prevod v valižanščino:Anka Furlan. Taliesin, Wales 2011, p. 29–39.Jančar D.: Augsburgo. Literarni dialogi Slovenija – Španija. Vloga pisateljev v sodobnidružbi, Drago Jančar – José María Merino. Izdala Ambasada KraljevineŠpanije, Ljubljana 2011, str 4-12.ESEJI, ČLANKIJančar D.: In Europa, si suol dimenticare qui ogni casa… Lettera internazionale,Roma, 3. trimestre 2011, str. 17–19.Jančar D.: Die Flucht ohne Ende. Vorwort. Joseph Roth; Johann Georg Lughofer,Mira Miladinovič Zalaznik (Hrsg.), Conditio Judaica. De Gruyter, Berlin-Boston2011, s. 3–7.Jančar D.: Laterna magica Vaclava Havla. Večer, Maribor, 27. 12. 2011, str. 13.Jančar D.: Costretti a vivere in un mondo invaso dai rumori. Il Piccolo, Trieste, 9settembre 2011, p. 40.Jančar D.: »Dialoghiamo con l'islam moderato.« Intolleranza e sospetto non servonoall'Europa. Riflessioni di una grande voce della letteratura slovena. IlPiccolo, Trieste, 21 febbrario 2011, p. 15.Jančar D.: Prišlek s Septentriona. Pogledi, Ljubljana, 25. maj 2011, str. 30–31.146

Jančar D.: Visitor from Septentrion. Halma, European Network 2011. Internetnaobjava v okviru projekta Letters to Miłosz ob 100-letnici rojstva CzesławaMiłosza.Jančar D.: Pridošlica sa Septentriona. Vijenac, Zagreb, 5. svibnja 2011, str. 21–22.Jančar D.: Wajdin Katyn i slovenska Antigona. Vijenac, Zagreb, 14. srpnja 2011,str. 21.Jančar D.: Vajdin Katin i slovenska Antigona. Najveća trauma slovenske povijesti.Danas, Beograd, 24. 8. 2011, str 10.Jančar D.: Pisatelj med umetnostjo in angažmajem. Na robu, zbornik Drage 2010,Mladika, Trst 2011, str. 112–128.Jančar D.: Nemir povijesti, umjetnost, čovjekov nemir. Kolo 2–3, Zagreb 2011, str.161 – 170.Jančar D.: Über einen ganz besonderen Atlas – Beseda o čisto posebnem atlasu – Unaparola su un atlante del tutto particolare. Uvodna beseda v: Atlas der besonderenOrte = Atlas posebnih krajev = Atlante dei luoghi particolari / Herausgeber,izdajatelji, editori Universitätskulturzentrum Unikum, Kulturno društvoOpoka, Stazione di Topolò = Postaja Topolove; Klagenfurt 2011, str. 13–18.DRUGOZvenenje v glavi [Videoposnetek] = Headnoise / scenarij Andrej Košak in DejanDukovski ; po romanu Draga Jančarja; direktor fotografije Dušan Joksimović;glasba Saša Lošić; [režija] Andrej Košak. Ljubljana : Slovenski filmskicenter, javna agencija = Slovenian Film Centre 2011.Dossier Drago Jančar : La littérature pour résister; Le seismographe slovène; La prison,au carré. Thierry Guichard. Pogovor. Le matricule des anges – Le mensuelde la littérature contemporaine, Paris, Novembre – décembre 2011, p. 18–27.Za nami je burna zgodovina, nastlana s trupli, mi pa živimo v lagodnosti nakupovalnihsredišč. Drago Jančar , književnik v fokusu. Intervju z Dragom Jančarjemvodil Andraž Gombač. Primorske novice, Koper, 6. septembra 2011, str.14–16.Drago Jančar : Danas se nitko više ne pita o smislu. Razgovarala Lana Franić. Vijenac,Zagreb, 22. rujna 2011, str. 4–5.Drago Jančar – Nejc Gazvoda: Iz oči v oči. Pogledi, Ljubljana, 14. december 2011,str. 28–31.Il grande valzer brillante – Veliki briljantni valček (odlomek). V: Più vero della vita– bolj resnično kot življenje. Pordenonelegge 2011, str. 41–49.Jančar D.: Katarina, pav in jezuit/ Katarina, a páva és a jezsuita. Odlomek iz romana.Szlovén irodalmi antológia IV. Budapest 2011, str. 102–126.Jančar D.: Drvo bez imena. Ulomci iz romana. Tema, časopis za knjigu 1-2, Zagreb2010, str. 11–14.Drago Jančar : Samo onaj koji poznaje prošlost, ima budučnost. Razgovorala InesKotorac. Vjesnik, Zagreb, 11. 5. 2011.147

Intervju Drago Jančar : Ako u EU odumru slovenski i hrvatski sami smo krivi. RazgovaralaMirjana Dugandžija. Globus, Zagreb, 15. 4. 2011, str. 48–59.V noči zgodovinskega nasilja žari njen obraz. Portreti nominirancev: Drago Jančar.Slavko Pezdir, Delo, 8. junij 2011, str. 15.Veselje do življenja z razlikami. Intervju z Dragom Jančarjem vodil Boštjan Tadel.Pogledi, Ljubljana, 23. marec 2011, str. 24–25.Jančar D.: A névtelen fa – Dugi otok. Odlomek iz romana Drevo brez imena. LettreMagyar, nr. 80, Budapest 2011, str. 25–27.Andrej JemecSAMOSTOJNE RAZSTAVEJemec A.: Slike 2009–2010, uvodna beseda Milček Komelj : Beli sij zveneče kozmičnetišine, Savinov likovni salon Žalec, 3.–28. 2. 2011.SKUPINSKE RAZSTAVEJemec A.: Hommage à Zoran Kržišnik, Galerija Instituta »Jožef Stefan, Ljubljana26. januar–16. februar 2011.Jemec A.: Druga narava, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica, 14. april–15. maj 2011.Jemec A.: Razstava novih pridobitev umetniških del iz Slovaške, Slovenije in z Malte,Evropski parlament, Bruselj, 19. april 2011.Jemec A.: 26. Viški likovni salon, Osnovna šola Vič, Ljubljana, 4.–20. maj 2011.Jemec A.: Razstava v spomin akademika Vinka Kambiča, Mala galerija SAZU, Ljubljana,5.–13. maja 2011Jemec A.: Zakladi slovenske grafike 1955–2005, Zbirka SAZU, MGLC, Grad Tivoli,Ljubljana, 23. junij–4. september 2011.Jemec A.: Majski salon 2011 ZDSLU, Delavski dom Trbovlje, 9. september–9. oktober2011.Jemec A.: 20. stoletje – Kontinuitete in prelomi, Moderna galerija, Ljubljana, 29.julij 2011.Jemec A.: Pokrajina v novejši umetnosti, Galerija Velenje, 13. oktober –12. november2011.Jemec A.: Galerija Kambič, Metlika, 27. november 2011.Jemec A.: Socializem in modernost, Muzej sodobne umetnosti, Zagreb, 2. december2011–5. februar 2012.ZAPISIJemec A.: France Rotar – Sijaj resnice na poti k bistvu, Sodobnost, Ljubljana, letnik75, oktober 2011, št. 10, str. 1302–1306.Jemec A.: Moje prve šole, Zbornik 100 let Osnovne šole Franca Rozmana Staneta1911–2011, Ljubljana Šentvid, 29. november 2011, str. 100–102.Jemec A.: Uvodnik, Zamolčana dejstva, Sodobnost, Ljubljana, letnik 75, december2011, št. 12, str. 1531–1540.148

Gabrijel KernelDelphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P.,Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for single top quark production via contactinteractions at LEP2. The European physical journal. C, 2011, vol. 71, no. 2,str. 1555-1–1555-13.Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P.,Podobnik T., Zavrtanik D.: A study of the b-quark fragmentation functionwith the DELPHI detector at LEP I and an averaged distribution obtainedat the Z Pole. The European physical journal. C, 2011, vol. 71, no. 2, str. 1557-1–1557-29.Matjaž KmeclKmecl M.: Roman o slovenski masadi. V: Kodrič Z. Opoldne zaplešejo škornji,(Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011, str. 239–248.Kmecl M. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): Themysterious karst and the show caves of Slovenia. Postojna [etc.]: Postojna TouristSociety [etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.Kmecl M. (avtor predgovora) v Jerovec L., Zemljak M.: Podobe Valvasorjeve Ljubljane= Images of Valvasor's Ljubljana. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba,2011. 111 str., ilustr.Kmecl M. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): Skrivnostnikras in turistične jame Slovenije. Postojna [etc.]: Turistično društvo[etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.Kmecl M. (avtor predgovora) v Kočar T., Knafelc S.: Svet med Mačkovcem, Mokrcemin Iško - Krvava Peč z okolico. Maribor: Ostroga, 2011. 558 str., ilustr.Kmecl M.: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret : spomini na skrivne ljubezni,(Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011.Kmecl M., Zlobec C.: Če bomo prodajali, bomo hlapci! (spraševala Miša Čermak),Jana, 22. 11. 2011, str. 9– 11.Žiberna M.: Dr. Matjaž Kmecl , pisatelj, publicist, a tudi oče vrtnice France Prešeren,Adria Airways In-Flight Magazine, april, maj 2011, št. 2.Milček KomeljTISKANE OBJAVEBernik J.: Hvala, mama. Monografija. Ljubljana, Nova revija, 2011. Besedilo inpesem Milček Komelj . (689 str. risb in besedila.)Komelj M.: Zmagoslavje svetlobe. Barviti zanos slikarja Silvestra Komela. SilvesterKomel. In Trionfo della luce. Silvester Komel, un artista rapito dal colore.Uvodna študija. V: Silvester Komel: Zmagoslavje svetlobe. In Trionfo dellaluce. Nova Gorica, Kulturni dom, september 2011, str. 13–38.149

Komelj M.: Slikar barvitih kozmičnih prostranstev. Uvodna beseda ob otvoritvirazstave Silvestra Komela v novogoriški Mestni galeriji, revija Kras, december2011, št. 114–115, str. 54–55.Komelj M.: Slikar Jože Tisnikar in njegova umetnost. Ob osemdesetletnici rojstvain desetletnici smrti. Jože Tisnikar 1928–1998. Zbornik simpozija ob desetletniciumetnikove smrti. Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti,2011, str. 23–34.Cevc E.: Pesnitev in resnica. Cevčevo berilo. Izbral, uredil in spremno besedo napisalMilček Komelj . Ljubljana, Slovenska matica 2011. (Spremna beseda Pesnitevin resnica Emilijana Cevca, str. 428-466.)Komelj M.: Emilijan Cevc in njegova Slovenska umetnost. Umetnostna kronika30/2011, str. 36–43.Komelj M.: Pravljične slikarske sanje Marte Jakopič Kunaver. The imaginary dreamsin the pictures of Marta Jakopič Kunaver. Marta Jakopič Kunaver. Cvetočemesto, The blooming town. Monografija. Ljubljana, Družina, 2011, str.197–200.Komelj M.: Izpovedi plamtečih duš. Slovensko slikarstvo tridesetih let XX. stoletja:Božidar Jakac in Elisaveta Bagrjana. Zvon 2011, št. 6, str. 44–49.Komelj M.: Troje ponotranjenih slikarskih pokrajin: Beerova zemeljsko mitična,Jemčeva kozmično astralna in urbano znakovna Brede Sturm. V kataloguPokrajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana,Slovensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 103.Komelj M.: Beerova žareča polja, razvihrana v vetrovnem soncu. V katalogu Pokrajinav novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana, Slovenskodruštvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 104–107.Komelj M.: Beli sij zveneče kozmične tišine. Najnovejše slike Andreja Jemca. V kataloguPokrajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana,Slovensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 108–115.Komelj M.: Enigmatično monokromno slikarstvo Brede Sturm. V katalogu Pokrajinav novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana, Slovenskodruštvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 115–120.Komelj M.: O vprašanjih umetnosti in njene svobode. Dramatske slike iz Benetk.Howard Barker, Slike z usmrtitve. Slovensko narodno gledališče Drama, gledališkilist, sezona 2010/11, 12, str. 16–24.Komelj M.: Med univerzalnostjo življenja in kmečkim izrazom slovenske identitete.V: Umetnost Toneta Kralja. Tone Kralj, katalog stalne zbirke Toneta Kraljav galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, 2010 (izšlo 2011), str. 11–32;Between the universality of life and a rustic expression of Slovene identity,str. 37–49.Komelj M.: Slovenski slikarji na Dunaju. I pittori sloveni a Vienna. SlovenianPainters in Vienna. V čast sliki. Elogio della pittura. Homage to the Pain-150

ting. Emerik Bernard , Herman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novinc,Branko Suhy. Kranj, Gorenjski muzej, Ljubljana, Ljubljanski grad, 2011, str.36–45.Komelj M.: Maleševa črta. The Line of Maleš; Modrec, Wise man. V katalogurazstave Maleš – Mušič, prijatelja in sodelavca. Kromberk, Goriški muzej,oktober 2011, str. 4–5.Komelj M.: Božidar Jakac in avantgarda: spominska skica. Forum, 2011, letn. 4, št.11/12, str. 57–71.Komelj M.: Zakaj razprave o reviziji zgodovine. Glasnik Slovenske matice 2011,str. 5.Komelj M.: Sprejemanje in pretok obeh literatur. Glasnik Slovenske matice 2011,str. 115–116.Komelj M.: Ob 100-letnici rojstva Cirila Kosmača. Glasnik Slovenske matice 2011,str. 141–142.Komelj M.: Buditelj in veliki klicar (Valentin Vodnik). Glasnik Slovenske matice2011, str. 191–194.Komelj M.: In memoriam – prof. dr. Joža Mahnič. Glasnik Slovenske matice 2011,str. 311–316.Komelj M.: Predsednikovo poročilo. Glasnik Slovenske matice 2011, str. 322–328.Komelj M.: Slikarjeva ljubezen do trpečih in nemočnih. Fortunat Bergant: Simoniz Cirene pomaga Jezusu nesti križ. Peta postaja križevega pota v Stični.Vzgoja 2011, št. 49, str. 41–42.Komelj M.: Barviti triptih kalejdoskopskih sanj. Stane Kregar: Deček pod oblakom.Vzgoja 2011, 50, str. 40–41.Komelj M.: Grafični eksperiment. Tinca Stegovec: Na robu, 1964. Vzgoja 2011, št.51, str. 41–42.Svetloba ustvarjalnega srca. Elda Piščanec: Svetopisemska parabola, 1929. Vzgoja2011, št. 52. 36–37.Komelj M.: »V beli galeriji večnosti.« Slikovne priloge ob 70-letnici pesnika NikaGrafenauerja. Nova revija 2010, št. 339–241, str. 220–229 (izšlo sredi 2011).Komelj M.: Begićev ljubljanski kiparski opus. Ljubljana, glasilo Mestne občineLjubljana, 2011, št. 5, str. 8.Komelj M.: Enigmatično monokromno slikarstvo Brede Sturm. Ljubljana, Kulturnoumetniško društvo Krka, 2011 (razstavna zloženka). Ponatis v likovnemkatalogu razstave v jeseniški Kosovi graščini. Jesenice, Gornjesavskimuzej, 2011.Komelj M.: Samotna zatišja slikarjevih občutenj. Boge Dimovski. Ljubljana, Kulturnoumetniško društvo Krka, 2011, razstavna zloženka.Komelj M.: »Tišinaste slike« Zdenka Huzjana. Galerija Pedagoške fakultete, Ljubljana2011, razstavna zloženka.151

Komelj M.: Begićeva vrata ljubljanske stolnice z novim zaključnim akcentom. Ljubljana,stolni župnijski urad, 2011; zloženka, izdana ob posvetitvi portalnegazaključka južnih, t. i. ljubljanskih cerkvenih vrat 19. VI. 2011.Komelj M.: Beerova njiva. Natisnjeno na vabilu za razstavo in zapisano kot mottona razstavi Nikolaja Beera v Zagorju ob Savi, 2. avgusta 2011.Komelj M.: Predstavitev knjige Roberta Simoniška Slovenska secesija. Ljubljana,Slovenska matica, 2011. (Na straneh knjižnega zavihka.)INTERVJUUmetnostni zgodovinar z dušo pesnika Milček Komelj . Intervju (z Milčkom Komeljemse je pogovarjala Nuša Jurjevič). R5, Revija Srednje šole za oblikovanjein fotografijo, Ljubljana, junij 2011, str. 163–165.TV IN RADIJSKE OBJAVEUmetnostnozgodovinska opredelitev kipa Zločin. Sodelovanje v dokumentarnitelevizijski oddaji o kiparju Cirilu Cesarju; snemalna knjiga Pot v svetlobo,2011.Vrsta razgovorov in izjav za RTV in radio (mdr. o Silvestru Komelu, petih profesorjihslikarstva na ljubljanski likovni akademiji, Elisaveti Bagrjani, simpozijihin knjigah Slovenske matice; 22. III. 2011 sodelovanje v TV oddaji Knjigamene briga v razgovoru o lepoti ob knjigi Piera Ferruccija lepota in duša,Kako doživetje lepega spreminja naše življenje).DRUGO (PREDAVANJA, GOVORI, VODENJA)Komelj M.: Božidar Jakac in glasba. Predavanje iz cikla Sozvočje. Ljubljana, Narodnagalerija, 25. X. 2011.Komelj M.: Skrivnosti slikarja Jožefa Petkovška. Pogled na recepcijo njegoveustvarjalnosti.Predavanje ob 150-letnici slikarjevega rojstva, Vrhnika, Kulturni dom Ivana Cankarja,Muzejsko društvo Vrhnika, 15. XII. 2011.Komelj M.: Slovensko slikarstvo 30. let 20. stoletja in Elisaveta Bagrjana. Predavanjena simpoziju o Elisaveti Bagrjani; v organizaciji Veleposlaništva RepublikeBolgarije in Študentske založbe. Ljubljana, Cankarjev dom, 9. XI. 2011.Komelj M.: Prostor igre. Sodelovanje na okrogli mizi o knjigah z likovnimi inarhitekturnimi vsebinami; po izidu učbenika Likovno snovanje avtorjev BeatrizTomšič-Čerkez in Milčka Komelja. Ljubljana, knjigarna Konzorcij, 15.II. 2011.Komelj M.: Razgovor o kulturni zgodovini Bele krajine. (Na prireditvi pred občnimzborom belokranjskega muzejskega društva se je z urednikom Črnomaljskein metliške knjige Milčkom Komeljem v metliškem gradu 4. marca2011 pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek.)Komelj M.: Predstavitev dela dr. Dimitrija Rupla; pred njegovim predavanjem ob20-letnici državnosti Slovenije, ob izidu knjige Slovenija na svetovnem prizorišču.Šempeter pri Gorici, 27. VI. 2011.152

Komelj M.: O pomenu umetnosti za mladino. Slavnostni govornik ob slovesni podelitviLevstikovih nagrad 7. VI. 2011. (Delno natisnjeno v glasilu Mladinske knjige.)Komelj M.: Otvoritveni govori ob več likovnih razstavah (mdr. Silvestra Komela,Brede Sturm, Zdenka Huzjana, Bogeta Dimovskega).Komelj M.: Umetnostni zgodovinar Mirko Juteršek (1932–2011). Govor ob slovesuna ljubljanskih Žalah.Komelj M.: Tone Lapajne (1933–2011), kipar arhaično prvinske moči, slikar poemeo barjanski zemlji in kozmičnih skrivnostih. Govor ob slovesu na ljubljanskihŽalah 18. V. 2011.Komelj M.: Vodenje vsakoletne ekskurzije slovenskega centra P.E.N. 11. X. 2011(Hrastovlje, Zanigrad, Milje …).Marjan KordašSever M., Ribarič S., Runovc F., Kordaš M.: Analog simulation of aortic stenosis.V: Masanori H. (ur.): Aortic stenosis - etiology, pathophysiology and treatment.InTech, Open Access Publisher, 2011, poglavje 6, str. 75–88.Ribarič S., Kordaš M.: Teaching cardiovascular physiology with 3quivalent electrobiccircuits in a practically oriented teaching module. Adv Physiol Educ 35:149–160, 2011.Božidar KosNOVO DELO – KOMPOZICIJAKos B.: The Mists of Evening / Večerne Meglice za flavto, klarinet, pozavno, vibrafon,klavir, violo in violončelo.IZID ZGOŠČENKBožidar Kos – EVOCATIONSSkladbe: Catena 2, Fatamorgana, Evocations, Catena 1, Ansambel SlavkoOsterc, Steven Loy, dirigent, Edicije DSS 201186, Ars Slovenica.Božidar Kos – AURORA AUSTRALISSkladbe: Aurora Australis, Simfonija št. 1, Simfonija št. 2, Simfonični orkesterSlovenske filharmonije, Marko Letonja, dirigent (1), Simfoniki RTV Slovenija,En Shao, dirigent (2,3), ZKP RTV Slovenija / Klasika, 112348.IZVEDBE DELKos B.: Evocations, Milan Hudnik, violončelo, Koncertni Atelje DSS, DvoranaSlavka Osterca, Slovenska Filharmonija, 18. oktobra 2011.Kos B.: Koncert za violončelo in orkester (krstna izvedba), Simfonični orkesterSlovenske filharmonije, Aleksander Rudin, dirigent, Jaka Stadler, solo violončelo,Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 20. in 21. oktobra 2011.Kos B.: Fatamorgana za flavto, klarinet, vibrafon/marimbo, violino, violončelo,Ansambel Slavko Osterc, Simon Krečič, dirigent, Slowind Elliott Carter festival,Dvorana Marjana Kozine, Slovenska Filharmonija, 14. novembra 2011.153

Janko KosOBJAVEKos J.: Pogovor s prof. dr. Jankom Kosom. Pogovarjala se je Petra Jager. V: Literaturinaproti : akad. prof. dr. Janko Kos . Ljubljana : NUK, 2011, str. 15–33.Kos J.: Literatura je za samotnost. Naš pogovor: Ksenija Hočevar. Družina, letnik60, št. 11., 13. marec 2011, str. 8.Kos J.: Intervju: Tanja Lesničar - Pučko. Objektiv, 5. marec 2011, str. 10–13.Kos J.: Koga pa to še šokira? Pogovor: Boštjan Tadel. Pogledi, letnik 2, št. 6, 9.marec 2011, str. 22–25.Kos J.: Srečanja z Božičem. V: Še preden se je začel svet. Peter Božič, človek gledališča.Ljubljana : Dokumenti slovenskega gledališkega muzeja, št. 87, letnik48, 2011, str. 11–16.Kos J.: Književnost po osamosvojitvi. Demokracija XVI (23) : 11 (2011).Kos J.: Neznosna lahkotnost političnih nalepk. Demokracija XVI (25) : 11 (2011).Kos J., Virk T., Kocijan G.: Svet književnosti 3, posodobljena izdaja. Maribor :Založba Obzorja, 2011, str. 355.Kos J.: Filozofi in politika. Demokracija XVI (39) : 11 (2011).Kos J.: Nevarna razmerja. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda.Ljubljana, znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, str. 233–247.Kos J.: Nekje mora biti meja. Vzgoja, št. 52, december 2011, str. 7–8.Kos J: O čem govorimo, ko govorimo o literaturi. Pogovor z Jankom Kosom, pogovarjalase je Seta Knop. Primerjalna književnost, letnik 34, št. 3, december2011, str. 7–31.Kos J.: Tragedija med zgodovino in politiko. V: Pierre Corneille, Rimske političnetragedije. Ljubljana : ISH publikacije, 2011, str. 7–14.DRUGOKos J.: O čem govorimo, ko govorimo o literaturi. Pogovor Sete Knop z JankomKosom, v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, 3.marca 2011.Kos J.: Portret. Scenarij Alenka Zor Simoniti, režija Slavko Hren. TV Slovenija, 1.program, pisave, 28. april 2011.Kos J.: Poosamosvojitvena književnost. Radio Slovenija, Sobotno branje, pogovorz Goranom Deklevo, 25. julij 2011.Kos J.: Nevarna razmerja. Referat na simpoziju Dušan Pirjevec, slovenska kulturain literarna veda na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 30. november 2011.Kajetan KovičVandot J., Rozman A.: Kekec in Pehta, (Zbirka Zakladi otroštva). 2. natis. Ljubljana:Mladinska knjiga, 2011. [31] str., ilustr.Kovič K.: Zlata ladja, (Zlata knjiga poezije). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980. 78str., barvne ilustr.154

Kovič K.: Kalejdoskop, (Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011.www.amazon.com, www.itunes.com.Kovič K.: Maček Muri. Posebna miniaturna izd. Ljubljana: Mladinska knjiga,2011. [24] str., ilustr.Kovič K.: Maček Muri, (Zbirka Velike slikanice). 17. ponatis. Ljubljana: Mladinskaknjiga, 2011. [24] str., ilustr.Kovič K.: Maček Muri. Maribor: Ruslica, 2011. http://www.vecer.com/ruslica/.Kovič K.: Moj prijatelj Piki Jakob, (Zbirka Deteljica). 13. natis. Ljubljana: Mladinskaknjiga, 2011. 122 str., ilustr.Kovič K.: Navodilo za hojo : čitanka, (Knjige za vsakogar). Ljubljana: Cankarjevazaložba, 2011. 182 str., portr.Kovič K.: Pajacek in punčka, (Zbirka Velike slikanice). 3. natis. Ljubljana: Mladinskaknjiga, 2011. [24] str., ilustr.Kovič K., Zlobec C., Menart J., Pavček T.: Pesmi štirih, (Zbirka Feniks, 1). 7. izd.Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 133 str.Kovič K.: Zlata ladja, (Zbirka Velike slikanice). 1. ponatis. Ljubljana: Mladinskaknjiga, 2011. [44] str., ilustr.Zych B., Kovič K., Učakar P. (ur.): Zlata ladja, Koledar 2012 : z izbranimi verzi izotroških pesmi Kajetana Koviča in ilustracijami Jelke Reichman iz slikaniceZlata ladja (MKZ, 2003). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 1 koledar(mali) (14 listov), barve.Zych B., Kovič K., Učakar P. (ur.): Zlata ladja, Koledar 2012 : z izbranimi verzi izotroških pesmi Kajetana Koviča in ilustracijami Jelke Reichman iz slikaniceZlata ladja (MKZ, 2003). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 1 koledar(veliki)(14 listov), barve.Kovič K.: Zmaj Direndaj, (Zbirka Velike slikanice). 4. natis. Ljubljana: Kovič, Kajetan .Podoba dečka. Podoba deklice. Delo (Ljubl.), 14. feb. 2011, leto 53, št. 36, str. 8.Madžarska antologija Szloven irodalmi antologia III.Članka v časniku Delo in Primorskih novicah 21. 10.2011 ob osemdesetletnici.Internetne objave ob osemdesetletnici.Objave sonetov v angleški reviji Poetry Quebec.Članek ob osemdesetletnici v Süddeutsche Zeitung.Alojz KraljOBJAVEKralj A. (chair), Skullason P., Proteasa V. (coordinator): University of Evora – Followup Report, EUA-European University Association, Institutional EvaluationProgramme, Brussels, maj 2010, pp. 15.Kralj A. (chair), Ostrovsky I., Weil B., Ufert K., Kladis D. (coordinator): Universityof Mitrovica – Evaluation Report, EUA-European University Association,Institutional Evaluation Programme, Brussels, julij 2010, pp. 32.155

Kralj A.: Slovenska robotika pri Springerju, Delo, rubrika Znanost, 1. april 2010,stran 24.Kralj A., (chair), Lanares J., Vardar Ö., Strahlman C., Purser L. (coordinator): Universityof Zagreb-Evaluation Report, EUA-European University Association,Institutional Evaluation Programme, Brussels, maj 2011, pp. 21.Kralj A. (chair), Zechlin L., Agius K., Kladis D. (coordinator): Brno Universityof Technology, Brno, Czeh Republic, EUA-European University Association,Institutional Evaluation Programme, Brussels, april 2011, pp.16.Kralj A.: Presenetljiv mednarodni uspeh slovenske robotike, Delo, rubrika Znanost,1. december 2011, stran 17.Kralj A.: Dva nova robotska učbenika, Revija Ventil, Ljubljana, 17. December 2011,stran 544.DRUGOKralj A.: A Discussion of Unsettled Issues Related to Higher Education in Slovenia,vabljeno predavanje na Mednarodni konferenci, Organization and Managementof Modern University, Portorož, november 2009.Kralj A.: Pisno mnenje in predlogi za dopolnitev ReNPVŠ 11-20, EPA 1690-V inReRIS 11-20, EP, posredovano v Državni zbor Republika Slovenije v postopkuJavna predstavitev mnenj, št. 065-31/11-1/1 z dne 5. 4. 2011, Ljubljana, 12.aprila 2011, str. 2.Andrej KranjcTISKANE OBJAVEKranjc A.: The origin and evolution of the term “Karst”. Procedia - social and behavioralsciences. [Online ed.], 2011, vol. 11, str. 567–570.Kranjc A.: The origin and evolution of the term karst. [Zhongguo yanrong], Jun.2011, vol. 30, no. 2, str. 157–162, ilustr.Kranjc A.: Škocjanske jame in Unescova svetovna dediščina nekdaj in danes =Škocjanske Jame and UNESCO World Heritage in the past and now. Kras(Tisk. izd.). [Tiskana izd.], nov. 2011, št. 113, str. 12–15, fotogr.Kranjc A.: Študij krasoslovja v Sloveniji. Koled. - Goriška mohorjeva druž., 2011,str. 96–99, ilustr.Kranjc A.: Akademije in poučevanje naravoslovja. V: Kranjc A. (ur.). Posvet o poučevanjunaravoslovja, SAZU, 16. decembra 2009, (Zbirka Znanje kot vrednota,1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 21–25.Knez M., Kogovšek J., Kranjc A., Liu H., Slabe T., Petrič M.: The Shuilian cave inthe upper region of the Chang Jiang river. V: Knez M. (ur.), Liu H. (ur.), SlabeT. (ur.). South China karst II, (Carsologica, 12). Ljubljana: Založba ZRC: =ZRC publishing, 2011, str. 125–137, ilustr.Kranjc A., Liu H.: Lunan shilin (stone forest), human impact and protection of theworld natural heritage site. V: Knez M. (ur.), Liu H. (ur.), Slabe T. (ur.). South156

China karst II, (Carsologica, 12). Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC publishing,2011, str. 223–230, ilustr.Urushibara-Yoshino K., Kranjc A., Hada A., Inamori R.: Sulobeniyaseibu ni okeruhitsuji no iboku no hennsenn = Transhumance of sheep in the Western regionof Slovenia. Hosei Daigaku Bunngakubu Kiyou, 2011, no. 63, str. 39–48,ilustr.Kranjc A.: Ice caves use : historical overview, an example of Slovenia = Ispol’zovanieledjanyh peščer : istoričeskij obzor na primere Slovenii. V: Karstovye sistemysevera v menjajuščejsja srede : sbornik tezisov : meždunarodnoj konferencii,posvjaščennoj 300-letiju so dnja roždenija M. V. Lomonosova, 5-10 sentjabrja,Golubino-Pinega, Arhangel'skaja oblast', Rossija : abstracts book : internationalconference dedicated to the 300 th anniversary of the birth of M. V. Lomonosov,5-10 September 2011, Golubino-Pinega, Arkhangelsk Region, Russia.Moskva: [Russkoe geografičeskoe obščestvo], 2011, str. 14–17, ilustr.Debevc B., Knez M., Kranjc A., Prelovšek M., Semeja A., Slabe T.: Preliminaryproposal for the project “Heaven’s Cave” (Vietnam) : adaptment for touristpurposes. V: Bella P. (ur.), Gažík P. (ur.). Proceedings. Liptovský Mikuláš: SlovakCaves Administation, 2011, str. 47 –51, ilustr. http://www.i-s-c-a.com/resource/60-6th-isca-congress-debevc,-knez,-kranjc,-prelovsek,-semeja, -slabe-proposal-for-the-heavens-cave-vietnam-adaptment-for-tourist-purposes.Kranjc A.: Pomen Krasa za krasoslovje. Arhitektura, raziskave. 2011/ 3, str. 23–26,http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2578.Kranjc A. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): Themysterious karst and the show caves of Slovenia. Postojna [etc.]: Postojna TouristSociety [etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.Kranjc A. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): Skrivnostnikras in turistične jame Slovenije. Postojna [etc.]: Turistično društvo[etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.DRUGOKranjc A. (ur.) Posvet o poučevanju naravoslovja, SAZU, 16. decembra 2009, (ZbirkaZnanje kot vrednota, 1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,2011. 84 str., ilustr., graf. prikazi.Kranjc A. (član ur. odbora 1989–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademijaznanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU,Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974–.Kranjc A. (ur. 2000 –) Acta carsologica, Supplementum. Ljubljana: Slovenska akademijaznanosti in umetnosti; Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanjekrasa, 2002–.Kranjc A. (član ur. odbora 2003–) Acta geographica Slovenica. Ljubljana: Geografskiinštitut Antona Melika, ZRC SAZU: Slovenska akademija znanostiin umetnosti, 2003–.157

Kranjc A. (član ur. odbora 1994–) Annales. Series historia naturalis. Koper: Zgodovinskodruštvo za južno Primorsko: Znanstveno raziskovalno središče RepublikeSlovenije = Capodistria: Società storica del Litorale: Centro di ricerchescientifiche della Repubblica di Slovenia = Koper: Science and ResearchCentre of the Republic of Slovenia, 1994–.Kranjc A. (član ur. odbora 2009–) The Egyptian Journal of Environmental Change.Cairo: The Egyptian Society of Environmental Changes (ESEC), 2009–.Kranjc A. (član ur. odbora 1991–) Geografski vestnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana:Zveza geografskih društev Slovenije, 1924–.Kranjc A. (član ur. sveta 2004–) International Journal of Speleology. Roma: Societàspeleologica Italiana, 1964–.Kranjc A. (član ur. odbora 2004–) Karstologia. Paris: Fédération française despéléologie; Nimes: Association française de karstologie.Kranjc A. (član ur. odbora 1998–) Kras i Speleologia, (Prace naukowe UniwersytetuŚląskiego w Katowicach). Katowice: Uniwersytet Śląski, 1977–.Kranjc A. (glavni in odgovorni ur. 2009–) Letopis Slovenske akademije znanostiin umetnosti. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1950–.Kranjc A. (član ur. odbora 2008–) Pesquisas em Turismo e Paisagens Cársticas.Campinas, SP: Sociedade Brasileira de Espeleologia.Kranjc A. (član ur. odbora 1995–) Slovenský kras. Bratislava: Osveta, 1959.Kranjc A. (član ur. odbora 2008–) Zeitschrift für Geomorphologie. Stuttgart: GebrüderBorntraeger.Kranjc A. (član ur. sveta) Karst Developpment. Szombathely, Hungary.Jože KrašovecKrašovec J.: Viri in odličnost najstarejših slovanskih prevodov Svetega pisma. V:Bogoslovni vestnik, 2011, letn. 71, št. 3, str. 383–393.Krašovec J.: Vocabulary, style and tradition in Bible translation. V: Magyar Terminológia:Journal of Hungarian Terminology, 2011, letn. 4, št. 1, str. 6–18.Krašovec J.: Strukture in konteksti literarnega branja Svetega pisma. V: Primerjalnaknjiževnost, 2011, letn. 34, št. 3, str. 47–64.Krašovec J.: Die alten Bibelübersetungen in Mitteleuropa. V: Rajšp V. (ur.), SchwarzK. (ur.), Dybaś B. (ur.), Gastgeber C. (ur.). Die Reformation in Mitteleuropa: Beiträge anlässlich des 500. Geburtstages von Primus Truber, 2008 :prispevki ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, 2008, (Srednjeevropskaznanstvena knjižnica; 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: ASO; Wien:Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2011, str. 63–80.Krašovec J.: The divine name YHWH in the original and in translations. V: PodtergeraI. (ur.). Schnittpunkt Slavistik : Ost und West im wissenschaftlichenDialog. Festgabe für Helmut Keipert zum 70. Geburtstag. Göttingen : Vandenhoeck& Ruprecht Verlag (Unipress Bonn), 2011.158

Krašovec J.: Biblical foundation of reconciliation = Svetopisemske osnove sprave.V: Martinjak A. (ur.), Strahovnik V. (ur.), Žalec B. (ur.). Mednarodna konferencaMožnosti in pomen sprave, Celje, 3.–6. november 2011, str. 19–20.Ivan KreftPongrac P., Vogel-Mikuš K., Regvar M., Vavpetič P., Pelicon P., Kreft I.: Improvedlateral discrimination in screening the elemental composition of buckwheatgrain by micro-PIXE. J. Agric. Food Chem., 2011, 59, 4, 1275-1280.Kreft M., Berden Zrimec M., Zrimec A., Erdani-Kreft M., Kreft I., Kreft S.: Pumpkinfruit, seed and oil yield is independent of fruit or seed photosynthesis. J.Agric. Sci., 2011, 149, 6, 753-760.Regvar M., Eichert D., Kaulich B., Gianoncelli A., Pongrac P., Vogel-Mikuš K., KreftI.: New insights into globoids of protein storage vacuoles in wheat aleuroneusing synchrotron soft X-ray microscopy. J. Exp. Bot., 2011, 62, 11, 3929-3939.Wieslander G., Fabjan N., Vogrinčič M., Kreft I., Janson C., Spetz-Nyström U.,Vombergar B., Tagesson C., Leanderson P., Norbäck D.: Eating buckwheatcookies is associated with the reduction in serum levels of myeloperoxidaseand cholesterol: a double blind crossover study in day-care centre staffs. TohokuJ. Exp. Med., 2011, 225, 2, 123-130.Kreft I.: Možnosti vpliva gensko spremenjenih (transgenih) organizmov na ekosisteme= Possible impact of transgenic organisms on ecosystems. V: Vičar M.(ur.), Kregar S. (ur.), Ashcroft F. M. Mednarodni posvet Biološka znanost indružba. Povezanost procesov: zbornik prispevkov. 1. izd. Zavod RS za šolstvo,Ljubljana, [6. in 7. oktober] 2011, str. 101–105.Štrekelj P., Kreft I., Stibilj V.: The selenium uptake in in tartary buckwheat sproutsgrown from seeds soaked in various selenium solutions. V: 6 th Internationalscientific conference. Safety and quality of raw materials and foodstuffs. Nitra:HACCP Consulting, Slovak Republic, [2-3 February] 2011, str. 323–325.Vogrinčič M., Timoracka M., Melichacova S., Vollmannová A., Kreft I.: Rutin intartary buckwheat bread. V: 6 th International scientific conference. Safety andquality of raw materials and foodstuffs. Nitra: HACCP Consulting, Slovak Republic,[2-3 February] 2011, str. 336–339.Kreft I.: Functional foods based on common and tartary buckwheat. V: 6 th Internationalscientific conference. Safety and quality of raw materials and foodstuffs.(Potravinárstvo, ročník 5, mimoriadne číslo, február 2011). Nitra: HACCPConsulting, Slovak Republic, [2-3 February] 2011, str. 143–144.Janez LamovecTISKANE OBJAVEGašljević G., Lamovec J., Jančar J.: Undifferentiated (embryonal) liver sarcoma :synchronous and metachronous occurrence with neoplasms other than me-159

senchymal liver hamartoma. Ann. diagn. pathol., 2011, vol. 15, no. 4, str.250–256.Gašljević G., Lamovec J., Možina E.: Synovial chondrosarcoma complicatinglong-standing synovial chondromatosis : a case report and pathologic-radiographiccorrelation. Current orthopaedic practice, Mar.-Apr. 2010, vol. 22, no.2, str. 211–214, ilustr.Kuzmić Prusac I., Jurić I., Lamovec J., Čulić V.: Angiomyomatous hamartoma ofthe popliteal lymph nodes in a patient with Klippel-Trenaunay syndrome :case report. Fetal and pediatric pathology, 2011, vol. 30, no. 5, str. 320–324.Falconieri G., Lamovec J., Ambaye Abiy B.: Breast pathology, (Demos SurgicalPathology Guides). New York: Demos Medical, cop. 2012. 172 str., ilustr.DRUGOLamovec J.: Uncommon and rare histologic types of breast carcinoma : The Univestityof Kansas Medical Center, Department of Pathology & Laboratory Medicine,Grand Rounds, April 4, 2011, Lied. 4. Apr. 2011.Lojze LebičNOVA DELALebič L.: Glasba za violončelo in orkesterLebič L.: Per archi (Za godala) – razširjena verzija.ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE IN DVDLebič L.: Duettino za klarinet in kitaro, Klara Tomljanovič - kitara, Uroš Rojko –klarinet Ed.DSS 201181 – SAZAS Ars Slovenica.Lebič L.: Upanje za ženski zbor in glasbila (besedila Anton Vodnik, Anica Černe),Carmina Slovenica: Prošnja za besede, dirigentka Karmina Šilec CarminaSlovenica rekords SAZAS CS CD 013.Lebič L.: Akademski pevski zbor Tone Tomšič v obdobju Lojzeta Lebiča (1960–1961in 1963.1065). Avtorja: Milan Clemente in Jože Humer, DVD (041) 599 222.NATISI – PARTITURELebič L.: Za godala /Per Archi, Edicje DSS št. 2002, Ljubljana 2011.POMEMBNEJŠE IZVEDBELebič L.: Rej za harmoniko. Izidor Kokovnik, harmonika, 2. marec 2011, Kongresnadvorana City Hotel, Ljubljana Podelitev Jurčičevih nagrad.Lebič L.: Upanje (Valentin Vodnik) za ženski zbor Carmina Slovenika, dirigentkaKarmina Šilec. Otvoritev 26. Slovenskih glasbenih dni 4. april 2011, Piran,Župnijska cerkev Sv. Jurija.Lebič L.: Barvni krog. Ansambel MD 7, dirigent Steven Loy, 16. april 2011, MuzejMimara, Zagreb Glasbeni biennale Zagreb.Lebič L.: Fčelica zleteila (po ljudskih motivih). Ženski hor studentskog kulturnogcentra NIŠ, Srbija, dirigent Zoran Stanisavljević, 17. april 2011, Dvorana Union.11. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor.160

Lebič L.: Urok za mladinski zbor zmagovalna skladba MPZ RTV Slovenija, dirigent:Tomaž Pirnat. 10. maj 2011, mednarodno tekmovanje, Praga.Lebič L.: Upanje (V. Vodnik) za mladinski zbor in instrumente. Carmina Slovenica,dirigentka Karmina Šilec. 17. maj 2011, stolna cerkev Maribor. Prošnja zabesede – Choregie Festival glasbenega gledališča.Lebič L.: Intrada za trobila. Trobilna komorna skupina Akademije za glasbo, dirigentDušan Kranjc. 22. junij 2011, Konservatorij za glasbo in balet, Ljubljana.Lebič L.: Korant za simfonični orkester. Mednarodni orkester MIO, Orkestrskaakademija, dirigentka Živa Ploj Peršuh. 31. julij 2011, Slovenska filharmonija,Ljubljana. (ponovitve)Lebič L.: Invokacija / Invocation za klavir in klarinet. Dušan Sodja - klarinet, TatjanaKaučič – klavir 3.–7. avgust 2011. Valley Performing Arts Center, LosAngeles, California.Lebič L.: Pesem od zarje (koroška ljudska), Slovenski oktet, 31. avgust 2011, FestivalLjubljana, Križanke Slavnostni koncert ob 60. letnici Slovenskega okteta.Lebič L.: Čas, Štirje letni časi, Urok, Šocej moj sel, Grudnove Smikle, dirigentkaMarjeta Naglič, 8. september 2011, atrij Trubarjevega antikvariata, Ljubljana.Lebič L.: Za godala / Per archi. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije19. september 2011, Slovenska filharmonija, Ljubljana Ob 100. obletnici rojstvadr. Dragotina Cvetka.Lebič L.: Šocej moj sel (koroška ljudska), Carnice, dirigentka Martina Batić, 16.oktober 2011, Slovenska filharmonija.Lebič L.: KONS (a), KONS (b). Komorni ansambel SLO WIND, dirigent RobertAitken 15. november 2011, Slovenska filharmonija, Ljubljana 13. festivalSLOWIND 2011.Lebič L.: Visoki rej. APZ Tone Tomšič, dirigent Sebastijan Vrhovnik, 18. december,Hotel Union, Ljubljana.BESEDILALebič L.: Pesem, boginja, zapoj ... Glasna, februar/marec 2011, str. 18-20. Pogovorz Aljažem Zupančičem.Lebič L.: Naša glasbena samopodoba. Letopis Akademije znanosti in umetnosti,61. knjiga 2010, Ljubljana, 2011.Lebič L.: Ob 100. obletnici rojstva dr. Dragotina Cvetka. Besedilo za televizijskooddajo maj 2011, RTV Slovenija.Lebič L.: Avtorski večer. Voditeljica Blažka Müller Pograjc. 12. december 2011,Trubarjeva hiša, Ljubljana.Lebič L.: »Naš etnomuzikolog France Marolt«. Slovenski etnografski muzej 15.december 2011, Ljubljana.DELA O SKLADATELJUKuhar N.: »Musik ist klingende Metaphysik«. Ob glasbi in besedilih slovenske-161

ga skladatelja Lojzeta Lebiča za pridobitev naziva Bachelor of Arts (BA), 641strani Konservatorium Wien - Dunaj 2011.Janez LevecGalletti C., Djinović P., Specchia S., Batista J., Levec J., Pintar A., Specchia V.: Influenceof the preparation method on the performance of Rh catalysts on CeO 2for WGS reaction. Catal. today. [Print ed.], 2011, vol. 176, no. 1, str. 336–339.Djinović P., Osojnik Črnivec I. G., Batista J., Levec J., Pintar A.: Catalytic syngasproduction from greenhouse gasses: Performance comparison of Ru-Al 2O 3and Rh-CeO 2catalysts. Chem. eng. process. [Print ed.], 2011, vol. 50, no. 10,str. 1054–1062.Jože MačekOBJAVEMaček J.: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem 1892 do 1960. Urejanje, državninadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskemod 1892 do 1960. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjevadružba 2011, 606 strani.Maček J.: Bolj ubožna kot premožna. Mohorjev koledar 2012. Izdala in založilaDruštvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. Celje 2011,str. 123–130.Maček J.: Ante Gulin, Hrvatski srednjevjekovni kaptoli. Loca credibilia Dalmacije,Hrvatskog Primorja, Kvarnerskih otoka i Istre. Zagreb: Hrvatska akademijaznanosti i umjetnosti, Zavod za povijesne i društvene znanosti, Odsjekza povijesne znanosti, 2008, 434 strani. Recenzija v Zgodovinskem časopisu65, 2011, 1–2 (143), 216–219.Maček J.: Mijo Mirković 1898–1963. Zbornik radova. Hrvatska akademija znanostii umjetnosti, Zagreb 2010, 218 strani. Recenzija v Zgodovinskem časopisu65, 2011, št. 3–4, (144), 534–537.DRUGOMaček J. (ur.), Trdan s. (ur): Izvedki referatov / Abstract volume. 10. slovensko posvetovanjeo varstvu rastlin z mednarodno udeležbo. 10 th Slovenian Conferenceon Plant Protection with International Participation. 1.–2. marec 2011,Podčetrtek, Slovenija. Ljubljana 2011. Društvo za varstvo rastlin Slovenije,Plant Protection Society of Slovenia, 126 str.Maček J. (ur), Trdan S. (ur.) Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanjao varstvu rastlin, Podčetrtek, 1.–2. marca 2011. Lectures and Paperspresented at the 10 th Slovenian Conference on Plant Protection with InternationalParticipation. 1.–2. marec 2011,Podčetrtek, 1.-2. March 2011. Ljubljana, 2011. Društvo za varstvo rastlin Slovenije,Plant Protection Society of Slovenia, 401 str.162

Janez MatičičNOVA DELAMatičič J.: Languida, Etuda za klavir, op. 66, št. 9.Matičič J.: Furiosa, Etuda za klavir, op. 66, št. 10.IZVEDBA DELMatičič J.: Etuda, op. 30, št. 1 (Po belih tipkah), Katja Sinkovič (klavir), 12. januar2011, Grand hotel Union (Modri salon).Matičič J.: Etuda, op. 30, št. 1 (Po belih tipkah), Katja Sinkovič (klavir), 20. sezonakoncertnega cikla mladih GM oder, 7. marec 2011, Glasbena šola Kranj, 9.marec 2011, Konservatorij za glasbo in balet Maribor, 11. marec 2011, Glasbenašola Rogaška Slatina, 15. marec 2011, Zveza glasbene mladine Slovenije,Slovenska Filharmonija, Radio Slovenija.Matičič J.: Nocturno, Baletna glasba za klavir, op. 26, št. 11, Katja Sinkovič (klavir),20. sezona koncertnega cikla mladih GM oder, 7. marec 2011, Glasbena šolaKranj.Matičič J.: 9. marec 2011, Konservatorij za glasbo in balet Maribor, 11. marec 2011,Glasbena šola Rogaška Slatina, 15. marec 2011, Zveza glasbene mladine Slovenije,Slovenska Filharmonija, Radio Slovenija.Matičič J.: Suita za godalni orkester, op. 24, (Prelude – Danse – Sarabande – Finale),Spominski koncert ob 100. obletnici rojstva dr. Dragotina Cvetka, Komornigodalni orkester Slovenske filharmonije, 19. september 2011.Matičič J.: »Geodes« za tolkala in klavir, op. 57, Milanka Črešnik (klavir), AndražPoljanec (tolkala), 1. koncert Festivala Slowind 2011, 9. november 2011.ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKEMatičič J.: EXTASIS, Elektroakustična glasba, Janez Matičič , ED. DSS 201180,Društvo Slovenskih skladateljev v sodelovanju z Radiem Slovenija, Januar2011. Dela: Ostillations op. 37 (1966), Strette op. 40 (1968), Formes op. 43(1971), (stavki: Videl sem orgle, ki so se zibale na valovih – Komaj … – Rojeniz groma ), Cosmophonie za klavir in magnetofonski trak op. 42 (1970),Fusions op. 51 (1979), Trois visions op. 46 (1975), (stavki: Hypnos - Agora– Extasis).Matičič J.: GEMINI, Klavirska glasba, Janez Matičič , RTV Slovenija, 2011. Dela:Gemini za dva klavirja, op. 45, (stavki: Graduel – Punctus – Fluides – Cantus– Cinesis), Milanka Črešnik (klavir I), Janez Matičič (klavir II).Matičič J.: Sonata št. 4 »Chorals«, za klavir štiriročno, op. 65, (stavki: Choral – Soave– Exalta), Tatjana Kavčič (klavir), Janez Matičič (klavir).Matičič J.: IGOR OZIM, Slovenski violinski koncerti, Ed. DSS 200971, DruštvoSlovenskih skladateljev v sodelovanju z Radiem Slovenija, Dela: Koncert zaviolino in orkester (1978–79), op. 49, Igor Ozim (violina), Simfonični orkesterRTV Slovenija, dir.: Samo Hubad163

DRUGI PRISPEVKIMatičič J.: Uvodni nagovor, »Nacionalna glasbena zgodovina: preobrazbe v drugipolovici 20. stoletja«, Mednarodni muzikološki simpozij ob 100. obletnici rojstvadr. Dragotina Cvetka, Ljubljana, 19. september 2011.Jože MencingerOBJAVEMencinger J.: Ali res plačujemo najvišje davke?. Gospod. gibanja, jan. 2011, št. 432,str. 6–13, graf. prikazi, tabele.Mencinger J.: Razprodaja? Gospod. gibanja, feb. 2011, št. 433, str. 6–13, graf. prikazi,tabele.Mencinger J.: Proračuni, rebalansi in dejanski tokovi denarja. Gospod. gibanja,apr. 2011, št. 435, str. 24–29, graf. prikazi.Mencinger J.: Dolgovi, takšni in drugačni. Gospod. gibanja, maj 2011, št. 436, str.6–15, graf. prikazi, tabele.Mencinger J.: “Odkrita” izvozna (ne)konkurenčnost Slovenije. Gospod. gibanja,sep. 2011, št. 439, str. 27–36, graf. prikazi.Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Na trajnejšo rast domačega povpraševanjaše čakamo. Gospod. gibanja, jan. 2011, št. 432, str. 14–33, graf. prikazi,tabela.Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Kar nekaj spodbudnih gibanj ob prehoduv 2011. Gospod. gibanja, feb. 2011, št. 433, str. 14–31, graf. prikazi, tabele.Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Ali bančno stopicanje na mestu zavirakrepitev gospodarske aktivnosti? Gospod. gibanja, mar. 2011, št. 434, str.6–24, graf. prikazi, tabele.Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Domače trošenje začenja prispevatik oživljanju gospodarske aktivnosti. Gospod. gibanja, apr. 2011, št. 435, str.6–22, graf. prikazi, tabele.Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Dinamika trošenja se izboljšuje, a stabilnerasti še ni. Gospod. gibanja, maj 2011, št. 436, str. 16–33, graf. prikazi, tabele.Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Inflacija v Sloveniji najnižja v evroobmočju. Gospod. gibanja, jun. 2011, št. 437, str. 6–27, graf. prikazi, tabele.Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Pešanju domačega povpraševanja se jepridružilo še krčenje izvoznega. Gospod. gibanja, sep. 2011, št. 439, str. 6–26,graf. prikazi, tabele.Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Zahteve regulatorjev poglabljajo stagnacijo.Gospod. gibanja, okt. 2011, št. 440, str. 19–37, graf. prikazi, tabele.Mencinger J.: Economic and monetary policy of Slovenia after entering EMU. V:Monetary policy in the process of Croatia joining the European Union : collectionof articles. Zagreb: Croatian Chamber of Economy, 2011, str. 25–34, tabele,graf. prikazi.164

Mencinger J.: Fiskalna prihodnost Slovenije. V: Borak N. (ur.). Utrjevanje javnihfinanc : zbornik. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije, 2011, str. 15–36, tabele,graf. prikazi.Mencinger J.: Lastniki družb in lastniki premoženja. V: Mencinger J. (ur.). AleksanderBajt : 1921–2000 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10. obletnici smrti,[Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010], (Razprave, 25).Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 189–208.Mencinger J.: Uvodni nagovor. V: Mencinger J. (ur.). Aleksander Bajt : 1921–2000 :zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10. obletnici smrti, [Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 13–15.Mencinger J.: Tudi bankirji so nasedli ustvarjanju bogastva s finančnim poglabljanjem: intervju z Jožetom Mencingerjem, profesorjem Pravne fakultete insodelavcem EIPF. Banč. vestn., jul./avg. 2011, letn. 60, št. 7/8, str. 2–8, portreti.Polanec S., Berk Skok A., Mencinger J., Stanovnik T.: Tine Stanovnik: »To je zeloslab dan za Slovenijo« : odzivi ekonomistov na padec pokojninske reforme.Delo.si. [Spletna izd.], 5. 6. 2011, 1 str. http://www.delo.si/novice/referendum/to-je-zelo-slab-dan-za-slovenijo.html.Masten I., Mencinger J.: Ekonomisti : reforma je potrebna. Delo (Ljubl.), 15. mar.2011, leto 53, št. 61, str. 2, fotografiji.Mencinger J., Kešeljević A., Masten I., Kraus E., Tavčar Z.: O ključnih gospodarskihizzivih : intervju v oddaji Globus, TV Slovenija 1. MMC RTV SLO, 6.december 2011. http://tvslo.si/predvajaj/odkrito/ava2.122696778/.Arhar F., Kovač B., Mencinger J., Ovin R., Senjur M., Simič I., Wakounig M., BoršičD., Senjur M. (ur.): Letno poročilo fiskalnega sveta 2011 : ocena javnofinančnepolitike Slovenije 2010-2012, (Letno poročilo Fiskalnega sveta, [št.] 2).Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Fiskalni svet, 2011. 151 str., ilustr.DRUGOMencinger J.: Fiskalno stanje in fiskalna prihodnost Evro območja in Slovenije :predavanje na Dnevu raziskovalnih dosežkov Pravne fakultete, Ljubljana, 6.okt. 2011. Ljubljana: Pravna fakulteta, 2011.Mencinger J. (ur.): Aleksander Bajt : 1921–2000 : zbornik razprav s simpozija SAZUob 10-letnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,2011. 271 str., portret, graf. prikazi, tabele.Mencinger J.: (ur. 1993–): Gospodarska gibanja. Ljubljana: Ekonomski institutPravne fakultete, 1971–. http://www.eipf.si/gg.html.Pfajfar L.: Osnovna statistika za ekonomske in poslovne vede. 1. natis. Ljubljana:Ekonomska fakulteta, 2011. IV, 369 str., ilustr., preglednice.Štiblar F. (ur.): Development strategies, (Littera scripta manet, Littera, 7). V Ljubljani:Pravna fakulteta: = School of Law, 2011. 298 str., tabele, graf. prikazi.165

Mauer P.: Dva pogleda na prihodnost : glede stanja gospodarstva in prihodnostise mnenja ekonomistov razlikujejo : dr. Jože Mencinger ne vidi razloga zapreplah, dr. Igor Masten napoveduje nadaljnje propadanje podjetij. Podjetnik.[Tiskana izd.], maj 2011, letn. 20, št. 5, str. 19.Štiblar F.: Prof. dr. Jože Mencinger - sedemdesetletnik. Zb. znan. razpr. (Prav. fak.1991), 2011, letn. 71, str. 7–38, portret.Milan MiheličPredstavitev 50 minutnega dokumentarnega filma z naslovom “Arhitekt MilanMihelič ” v produkciji RTV Slovenija, režija in montaža Amir Muratovič.Monografija z naslovom Milan Mihelič - Arhitektura med svarnostjo in vizijo,izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, avtor in producent StaneBernik. Knjižno izdajo so podprli: SAZU, Telekom Slovenije d.d., Gospodarskorazstavišče d.o.o. in Mestna občina Ljubljana.Ivan MinattiSfar J.: Mali princ : stripovski album po knjigi Antoina de Saint-Exupéryja, koloriralaFindakly B., prevedel Minatti I., Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011,110 str.Minatti I.: Vznemirila si gladino mojega tolmuna – pesem. Elektronska knjiga.Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011.Minatti I.: Literarni nastop na Fakulteti za slovenistiko Nova Gorica, 1. junija2011.Minatti I.: radijske objave.Zdravko MlinarTISKANE OBJAVEMlinar Z., Splichal S.: Primerjalno raziskovanje in razvojni procesi. V: Toš N. (ur.),Müller K. H. (ur.). Primerjalno družboslovje : metodološki in vsebinski vidiki,(Dokumenti SJM, 17). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV - CJMMK,2010, str. 35–50, tabele.Mlinar Z.: Družbeno-politični kontekst in vloga sociologije v delovanju in preobrazbiVŠPV/FSPN/FDV. V: Kalin Golob M. (ur.), Grizold A. (ur.). Fakultetaza družbene vede : 50 let znanosti o družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbenevede, 2011, str. 27–37, fotogr.Mlinar Z.: Jan Makarovič, Stvarjenje človeka: antropologija ljubezni : Litera, Maribor2009, str. 315. Teor. praksa, jan.–feb. 2011, let. 48, št. 1, str. 295–298.Mlinar Z.: Z inovativnim nadgrajevanjem tradicije vstopajo v svet : sociološka razprava,(Zbirka Knjižnica Žirovskega občasnika, zv. 15). Ljubljana: Pegaz International,2011. 71 str., ilustr.166

DRUGOMlinar Z.: Stvarjenje človeka : antropologija ljubezni : [predstavitev knjige in pogovorz avtorjem Janom Makarovičem v Mladinski knjigi, Knjigarni Konzorcij,Ljubljana, 14. jan. 2011]. Ljubljana, 2011.Mlinar Z.: 20 let revije Annales : [slavnostni govor na počastitvi obletnice, Pokrajinskimuzej Koper, 28. okt. 2011]. Koper, 2011.Mlinar Z. (član ur. sveta 1981–): International journal of sociology and social policy.Hull: Barmarick Publications.Mlinar Z. (član ur. sveta 1997–) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax.http://www.catchword.com/rpsv/catchword/carfax/1356-2576/contp1-1.htm.Mlinar Z. (član ur. odbora 1970–, predsednik ur. sveta 1995–) Teorija in praksa.Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 1964–. http://www.teorijainpraksa.si/.Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980–): Žirovski občasnik. Žiri: DPD Svoboda Žiri,Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980–.Jože MlinaričMlinarič J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv 36. Mariborska župnija sv. JanezaKrstnika. Dokumenti II. Pokrajinski arhiv, Maribor 2011. 213 str.Mlinarič J.: Arhivi cistercijanskih samostanov in njihova usoda s poudarkom nastiškem in kostanjeviškem samostanu. Arhivi. Glasilo Arhivskega društva inarhivov Slovenije 34, št. 2, Ljubljana 2011. Str. 275–294.Dušan MoravecMoravec D.: »Hvala lepa. Jaz bom diplomiral pri Ocvirku« (intervju). IntervjuvalaGregorčič L. in Andres R. Oderuh – gledališki list AGRFT 2011, str. 121–127.Ilustr.Marko Marijan MušičPROJEKTIMušič M.: Oprema notranjščine cerkvene ladje (klopi, tlaki in bočne kapele). Novacerkev Rojstva preblažene Device Marije, Kotor Varoš, BIH. Izvedbeni projekt(št. projekta 2011/04, XI, veza 2010/12,II).Mušič M.: Rekonstrukcija in dograditev cerkve v Retečah. Izvedbeni projekt - PZI(št. načrta 2011/04,V).Mušič M.: Obeležje inž. Stanku Bloudku ob Hali Tivoli v Ljubljani (avtor portretneplastike akad. Drago Tršar ). Idejna zasnova (št. načrta 2011/05).Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BIH. Izvedbena projektna dokumentacija zasteklitve (št. načrta 2011/07).Mušič M.: Spovednice ob trgu in spodnji, pristopni del sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BIH. Idejna zasnova osvetlitve (št. načrta 2010/08,II).167

Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vrbasu.Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Izvedbena projektna dokumentacijaob realizaciji (št. načrta 2011/10, veza 2010/06, V in 2009/07, II).Mušič M.: Nova cerkev v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Južnafasada, portal, izvedbena projektna dokumentacija (št. načrta 2011/11, II).Mušič M.: Trg sv. Janeza Krstnika v dolini svetišča sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,BIH, spodnji, pristopni del. Izvedbena projektna dokumentacija ob realizaciji(št. načrta 2011/12, II, XI).Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vrbasu.Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Podhod, izvedbena projektnadokumentacija ob realizaciji (št. načrta 2011/12, II in 2011/15a).Mušič M.: Znamenje križa na pokopališču v Šentjerneju na Dolenjskem. Izvedbeniprojekt (št. načrta 2011/13).Mušič M.: Vhodni portal na trg pred cerkvijo Rojstva Blažene Device Marije, KotorVaroš, BiH. Idejni projekt (maj 2011, št. načrta 2011/14a).Mušič M.: Kip Blažene Device Marije in kenotaf žrtvam vojne. Zunanja ureditevob cerkev Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt(avgust 2011, št. načrta 2011/14b).Mušič M.: Trg pred cerkvijo, kenotaf žrtvam vojne, kip Blažene Device Marije inglavni vhodni portal. Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva Blažene DeviceMarije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt (november 2011, št. načrta 2011/14c)Mušič M.: Kenotaf žrtvam vojne na trgu. Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva BlaženeDevice Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt (december 2011, št. načrta2011/14d).Mušič M.: Nove Žale: Spremljajoče ureditve, plošče z imeni pokojnikov v Gajuspomina I. Projekt za izvedbo (št. načrta 2011/15).Mušič M.: Nove Žale: Spremljajoče ureditve, plošče z imeni pokojnikov v Gajuspomina II. Projekt za izvedbo (št. načrta 2011/15-A).Mušič M.: Ureditev vaškega jedra na Ponikvi – 1. faza, prestavitev spomenika nanovo lokacijo. Idejni projekt (št. projekta 2011/16 veza 2010/09-PZI).Mušič M.: Obeležje žrtvam prometnih nesreč, Nove Žale. PGD in projekt za izvedbo(št. načrta 2011/17, veza 2010/18).REALIZACIJEMušič M.: Klasično grobno polje in spremljajoče ureditve, prvi del izvajanja. NoveŽale, razširjeni del osrednjega ljubljanskega pokopališča (otvoritev 7. september2011).Mušič M.: Ureditev območja raztrosa pepela. Nove Žale, razširjeni del osrednjegaljubljanskega pokopališča, v izvajanju.Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vrbasu.Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, v izvajanju.Mušič M.: Spovednice ob trgu sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, v izvajanju.168

Mušič M.: Trg sv. Janeza Krstnika v dolini svetišča, spodnji, pristopni del. Podmilačje,BIH, v izvajanju.INTERVJUJI, RAZGOVORI TER OBJAVE IN ČLANKI, POVEZANI Z DELOMKrečič J.: Okrogli v letošnjem letu, Delo, 4. 1. 2011.Bratož I.: Lopate in krampi so potihnili, muzike pa od nikoder, Delo, 5. 1. 2011.Nedokončani kulturni zidovi, Delo, 5. 1. 2011.Šutej Adamič J.: Jalova snovanja, Delo, 7. 1. 2011.Klipšteter T.: Intervju Bruno Hartman, Dnevnikov objektiv, Dnevnik, 5. 2. 2011.Teržan V.: Čuvaji moderne, Pogledi, Delo, 9. 2. 2011.Mljač M.: Plečnik je hotel dati Ljubljani slovenski Ponte Vecchio, Sobotna priloga,Delo, 19. 2. 2011.Škerl P.: Kulturni center bo skromnejši, Delo, 4. 3. 2011.Podlipnik A.: Grafični oblikovalec, Večer, Delo, 30. 3. 2011.M. Mušič: Kotorvaroška ljepotica I svetište sv. Ive u novoj knjizi o arhitekturi uBosni I Hercegovini, Glasnik kotorvaroškog kraja, april 2011.Bojc S.: Arhitekturne rešitve na Dolenjskem v sodelovanju s krajani, Delo, 5. 4.2011.STA: SAZU bo še naprej vodil Jože Trontelj , Dnevnik, 6. 5. 2011.V Mariboru naj bi začeli graditi še letos. Dnevnik, 7. 5. 2011.Konečnik J.: Plečnik bi pogrebce oblekel v rumeno. Dnevnik, 31. 5. 2011.Jaklič T.: Nova mantra je knjižni evro, Delo, 4. 6. 2011.Vogel M.: Zgodba NUK II se začenja znova, Delo, 4. 6. 2011.Konečnik J.: “Nekoč bomo rekli kar Mušičeve Žale”, Dnevnik, 8. 9. 2011.Petančič S.: Od parkirišča do NUK 2 je še dolga pot, Delo, 16. 9. 2011.Pahor P.: Namesto stolpnic nevarna gradbišča, Veliki investitorji v primežu krizein birokracije že leta prestavljajo gradnjo nekaterih za prestolnico pomembnihobjektov, Dnevnik, 19. 9. 2011.J. K. S.: Pomanjkanje kadrov, prostorov in opreme (dr. Melita Amberožič), Delo,28. 9. 2011Rovčanin M: Nikšičani ne žele da čiste gradsko ruglo. Akcija kod Doma revolucije…,Podgorica novine, 16. 10. 2011.Mandić S.: Naše smeće, naš obraz. Veliko spremanje: »Alfa centar« pokrenuo akciju…,Dnevnik Vijesti, 16. 10. 2011.L. N.: NVO »Alfa centar« organizuje akciju čiščenja i uredjenja prostora Domarevolucije, Dan, 16. 10. 2011.L. N.: Akciju uredjenja Doma revolucije podržali Sonja i Marko Mušič, čistili iprojektanti…., Dan, 17. 10. 2011.Mandić S.: Veliko spremanje, I tvorac zdanja zasukao rukave, Dnevnik Vijesti, 17.10. 2011.Splet časopisa Vijesti Podgorica, Mušič zasukao rukave, 17. 10. 2011.R. T.: Turk in Pahor sta se poklonila vojnim žrtvam, Delo, 1. 11. 2011.169

Pišek M., Mager I.: Ta žalost na veseli dan kulture. Dnevnik, 3. 12. 2011.T. C.: Pri SAZU izšla knjiga o spominskem parku Teharje, Delo 15.12.2011.Pahor P.: Podoba NUK II znana marca 2012, Dnevnik, 17. 12. 2011.Bratož I.: Dolga zgodba o knjižnici za obzorjem, Delo, 23. 12. 2011.Crnkovič M.: Janković še ni za odpis, Sobotna priloga, Delo, 24. 12. 2011.Košir F.: Dolga zgodba o knjižnici za obzorjem, Sobotna priloga, Delo, 31. 12. 2011.KNJIGEProf. dr. Fedja Košir: Kolašin in Lovčen, Od človeškega k onstrančloveškemu, arhitektMarko Mušič. Knjige sta ločeno v slovenskem, črnogorskem in angleškemjeziku izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Črnogorskaakademija nauka i umjetnosti, december 2010. Predstavitev knjige 9. marec2011 SAZU in 30. maj 2011 CANU ČG.Prof. dr. Edvard Kovač: Park spomina Teharje, Arhitekt Marko Mušič. Knjigo staizdala in založila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Atelje MarkoMušič, d. o. o., Ljubljana 2011. Predstavitev knjige 14. december 2011 SAZUin 15. december 2011 Mohorjeva knjigarna, Ljubljana.PREDAVANJA, PREDSTAVITVE IN NAGOVORIMušič M.: Arhitekt in risba, predavanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani,25. 5. 2011.Mušič M.: Ureditev trga sv. Janeza Krstnika in novega pastoralnega središča, predavanjev župnijski dvorani, Podmilačje, BiH, 28. 3. 2011.Mušič M.: Kontinuitet kao imperativ nacionalnog identiteta (postdiplomski program),predavanje v Rektoratu univerze v Podgorici, ČG, 1. 6. 2011.Mušič M.: Nova dvorana in spremljajoči prostori pastoralnega središča, predavanjev župnijski dvorani, Podmilačje, BiH, 19. 7. 2011.Mušič M.: Podhod in povezava svetišča ter obale Vrbasa, predstavitev projekta vdvorani pastoralnega središča, Podmilačje, BIH, avgust 2011.Mušič M.: Oprema notranjščine cerkvene ladje (klopi, tlaki in bočne kapele),predstavitev projekta v župnišču nova cerkev Rojstva Blažene Device Marije,Kotor Varoš, BIH, avgust 2011.Mušič M.: Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš,BiH, predstavitev projekta v župnišču nova cerkev Rojstva Blažene DeviceMarije, Kotor Varoš, BIH, december 2011.Mušič M.: Nagovor ob predstavitvi monografije prof. dr. Fedja Košir, Kolašin inLovčen, Od človeškega k onstrančloveškemu, Prešernova dvorana SAZU, 9.3. 2011.Mušič M.: Nagovor v imenu SAZU ob jubileju Črnogorske akademije znanosti inumetnosti, Narodno gledališče, Podgorica, ČG, 14. 10. 2011.Mušič M.: Uvodni nagovor ob predstavitvi monografije dr. Staneta Bernika ArhitektMilan Mihelič , dvorana SAZU, 3. 10. 2011.170

Janez OrešnikOrešnik J. (z Varjo Cvetko Orešnik): Natural Syntax of Slovenian : The ComplexSentence. Journal of Slavic Linguistics 19, 19–46. Bloomington, Indiana, 2011.Orešnik J.: The imperative in Natural Syntax. Linguistica 51, 317–32. Ljubljana, 2011.Orešnik J.: Natural Syntax : The English indefinite article. Studia Anglica Posnaniensia46, 4, 41–71. Poznan, 2011.Orešnik J.: Uvod v naravno skladnjo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.2011, 116 strani.Boris PahorPahor B.: Dentro il labirinto : [romanzo], (Le strade, 196). 1 a ed. Roma: Fazi, 2011.630 str.Pahor B.: Grmada v pristanu, (Zbirka e – Izbrano delo). Ljubljana: Cankarjevazaložba, 2011.Rutar B.: Krik mačehe : pripravljeni atentat primorske organizacije TIGR na fašističnegadiktatorja Mussolinija v Kobaridu 20. septembra 1938. 1. izd. Celovec:Mohorjeva, 2011. 230 str., ilustr.Pahor B.: Necrópolis, (Colleción I read Slovenia). Ljubljana: Agencia pública dellibro de la República de Eslovenia: = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije,2011. 223 str.Pahor B.: Necropolis, (Collection I read Slovenia). Gift ed. Ljubljana: SlovenianBook Agency: = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011. 151 str.Pahor B.: Nekropola. 4. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 197 str.Pahor B.: Nekropol´. Ljubljana: UMco; Moskva: Glasnost´, 2011. 255 str.Pahor B.: Parnik trobi nji, (Zbirka e – Izbrano delo). Ljubljana: Cankarjeva založba,2011.Pahor B.: Pelerin parmi les ombres, (Collection I read Slovenia). Éd.-cadeau. Ljubljana:Agence Slovene du Livre: = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije,2011. 214 str.Štiglic T.: Streli v Bazovici : 6. sep. 1930 : dokumentarno igrani film. Novo mesto:Studio Vrtinec, 2011. 1 video DVD (50 min), barve, zvok, stereo.Pahor B., Orlič M.: Trikrat ne : spomini svobodnega človeka. 1. izd. Ljubljana:Cankarjeva založba, 2011. 117 str.Pahor B.: Zatemnitev, (Zbirka e-Izbrano delo). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011.Pahor B.: Zoran Mušič : Se questo e un uomo. Torino: Umberto Allemandi & C.,2011. 127 str., ilustr.Pahor B.: Io e Zoran, sopravvissuti a Dachau con il terrore che possa ripetersi :l'incontro col Male di Pahor e Mušič, i due grandi italo-sloveni. Corr. sera, 10.november 2011, letn. 136, št. 267, str. 43.Pahor B.: Nekje se moram izpovedati, govoriti tako o grehih kot o čustvih : B. PahorDelova osebnost 2010. Delo (Ljubl.), 4. jan. 2011, leto 53, št. 2, str. 3, portret.171

Pahor B.: Le livre comme témoin de l'histoire = Knjiga kot priča zgodovine. V:Rambaud, Mathias (ur.). Livre & numérisation. Ljubljana: Institut françaisCharles Nodier, 2011, str. 153–167, fotogr.Pahor B.: Ljudje mi ploskajo, ker ne zastopam političnih strank, ampak slovenskoidentiteto! = Aktualno : intervju. Novi glas, junij 2011, št. 22, str.3, ilustr.Pahor B.: Nel »Labirinto« di Pahor – l'inquietudine di Trieste e del suo incertofuturo. Il Piccolo, 14. september 2011, letn. 130, št. 218, str. 41.Pahor B.: Intervju z Borisom Pahorjem ob Evropskem dnevu jezikov : intervista aB. Pahor novantottenne scrittore sloveno. Primorski dnev., 29. sep. 2011, leto67, št. 230, str. [17], portret.Boris PaternuPaternu B.: Edvard Kocbek, Mesec s kolobarjem. Izbor pesmi in spremna beseda.Izbor slikovnega gradiva in biografija Glavan M. Mladinska knjiga Založba,Ljubljana 2011, str. 198.Paternu B.: Inkretov Kocbek, Književni listi, Delo 16. marca 2011, str. 15.Paternu B.: Kultivirana eksplozija imaginacije. Ob Šalamunovi sedemdesetletnici.Književni listi, Delo 6. julija 2011, str. 13.Marijan PavčnikTISKANE OBJAVEPavčnik M.: Auf dem Weg zum Maß des Rechts. Ausgewählte Schriften zur Rechtstheorie.Franz Steiner Verlag: Stuttgart 2011, str. 318.Pavčnik M.: Teorija prava. 4., pregledana in dop. izdaja. GV Založba: Ljubljana2011, str. 603.Pavčnik M.: Das »Hin- und Herwandern des Blickes«. Über die Natur der Gesetzesanwendung,v: Sing-I Liu, Ulfrid Neumann (ur.): Gerechtigkeit – Theorieund Praxis/ Justice – Theory and Practice. Nomos: Baden-Baden 2011, str.157–171.Pavčnik M.: Begründung der gerichtlichen Entscheidungen unter besondererBerücksichtigung der Situation in Slowenien, v: Schweighofer E., Kummer F.(ur.): Europäische Projektkultur als Beitrag zur Rationalisierung des Rechts.Österreichische Computer Gesellschaft: Wien 2011, str. 529–534.Pavčnik M.: The Principle of Proportionality, v: Peking University Press: Archivesfor Legal Philosophy and Sociology of Law, 16 (2011), str. 60–68. (Avtor skicLachmayer F.).Pavčnik M.: Ob nekaterih oblikah zlorabe prava, v: Odvetnik, 13 (2011) 1, str.7–8.Pavčnik M.: Das Argument des Rechtsstaates unter besonderer Berücksichtigungder Situation in Slowenien, v: Zeitschrift für öffentliches Recht, 66 (2011), str.77–93.172

Pavčnik M.: Krhkost človekovega dostojanstva (uvodnik), v: Pravnik, 66 (2011)9–10, str. 533–541.Pavčnik M.: Nekatera metodološka (ne)soglasja razumevanja ustave, v: Podjetje indelo, 37 (2011) 6–7, str. 1255–1263.DRUGOPavčnik M.: Begründung der gerichtlichen Entscheidungen unter besonderer Berücksichtigungder Situation in Slowenien. Referat na mednarodnem simpozijuIRIS (Internationales Rechtsinformatik Symposion) 2011 (Salzburg, 24. februarja2011).Pavčnik M.: Ustavno tumačenje. Referat na konferenci »Medjunarodno naučnosavjetovanje u povodu 65 godina Pravnog fakulteta Univerziteta u Sarajevu«(Sarajevo, 6. aprila 2011).Pavčnik M.: Der Rechtsstaat als Auslegungsfrage. Referat mednarodni konferenci»Methodologie der Rechtsauslegung als die Rechtssicherheitsgarantie im gegenwärtigenRechtsstaat« (Juristische Fakultät der Karlsuniversität Prag, 23.junija 2011).Pavčnik M.: Methodologische Klarheit und/oder gegenständliche Reinheit des Rechts?Bemerkungen zur Diskussion Kelsen - Pitamic (Methodological Clarityand/or Substantional Purity? Notes on the Discussion between Kelsen andPitamic). Plenarni referat na 25. svetovnem kongresu Mednarodnega združenjaza pravno in socialno filozofijo/ World Congress of Philosophy of Lawand Social Philosophy (Frankfurt/Main, 18. avgusta 2011).Pavčnik M.: Nekatera metodološka (ne)soglasja razumevanja ustave. Uvodni referatna delovni sekciji (Ustavno)sodno odločanje na Dnevih slovenskih pravnikov(Portorož, 14. oktobra 2011).Pavčnik M. (ur. 1994–) Pravna obzorja. Cankarjeva založba in GV Založba (od št.30 dalje). Leta 2011 so izšle tri knjige [št. III (veliki format) ter št. 41 in 42].Pavčnik M. (ur. 2003–) Scientia/Iustitia. Cankarjeva založba, Uradni list RS (od.št. 8 naprej) in GV Založba (od št. 17 naprej). Leta 2011 je izšla ena knjiga (št.19).Janez PeklenikPeklenik J.: Naša znanstvena sfera se na žalost ne posveča integriranemu sodelovanjuz industrijo, kar bi morala biti ena od prioritet. Intervju. Ventil (Ljubl.),avg. 2011, letn. 17, št. 4, str. 280–286.Peklenik J., Poredoš A.: Svet za energetiko. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011,knj. 61: 2010, str. 60–61.Matija PeterlinLenasi, T., Peterlin B. M., Barboric M.: Cap-binding protein complex links pre--mRNA capping to transcription elongation and alternative splicing thro-173

ugh positive transcription elongation factor b (P-TEFb). J Biol Chem 2011,286:22758-22768.Lu, C., Contreras X., Peterlin B. M.: P bodies inhibit retrotransposition of endogenousintracisternal a particles. J Virol 2011, 85:6244-6251.Peterlin B. M., Brogie J. E., Price D. H.: 7SK snRNA: a noncoding RNA that plays amajor role in regulating eukaryotic transcription. Wiley Interdiscip Rev RNA,2011, on line.Zumer K., Plemenitaš A., Saksela K., Peterlin B. M.: Patient mutation in AIRE disruptsP-TEFb binding and target gene transcription. Nucleic Acids Res 2011,39:7908-7919.Blazek D., Kohoutek J., Bartholomeeusen K., Johansen E., Hulinkova P., Luo Z.,Cimermancic P., Ule J., Peterlin B. M.: The Cyclin K/Cdk12 complex maintainsgenomic stability via regulation of expression of DNA damage responsegenes. Genes Dev 2011, 25:2158-2172.Raša PircOBJAVEPirc R., Kutnjak Z., Blinc R., Zhang Q. M.: Upper bounds on the electrocaloric effectin polar solids. Appl. phys. lett., 2011, vol. 98, no. 2, str. 021909-1–021909-3.Banys J., Macutkevič J., Lapinskas S., Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Low frequencydielectric investigation of Rb 0.5(ND 4) 0.5D 2PO 4dipolar glass. J. Appl. Phys.,2011, vol. 109, no. 11, str. 114101-1–114101-4.Rožič B., Kosec M., Uršič H., Holc J., Malič B., Zhang Q. M., Blinc R., Pirc R.,Kutnjak Z.: Influence of the critical point on the electrocaloric response of relaxorferroelectrics. J. Appl. Phys., 2011, vol. 110, no. 6, str. 064118-1–064118-5.Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R., Zhang Q. M.: Electrocaloric effect in relaxor ferroelectrics.J. Appl. Phys., 2011, vol. 110, no. 7, str. 074113–074113-7.DRUGOPirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Electrocaloric effect in relaxor ferroelectrics: theoryand experiment. Predavanje na Workshop on the Fundamental Physics ofFerroelectrics and Related Materials, 30 January – 2 February, 2011, Gaithersburg,MD, USA. NIST: Book of Abstracts, 2011, str. 82–83.Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Electrocaloric effect in relaxor ferroelectrics theoryand experiment. Predavanje na 12 th European Meeting on Ferroelectricity,June 26 th - July 1 st , 2011, Bordeaux, France. EMF 2011, [S. 1.: s.n.], 2 str.Pirc R. (član odbora 1999–) European Steering Committee on Ferroelectricity.Jože PirjevecTISKANE OBJAVEPirjevec J.: Tito in Kardelj : od “tovarišije” do sovraštva = Tito e Kardelj : da “compagni”a nemici. Ann, Ser. hist. sociol., 2011, letn. 21, št. 2, str. 501–508.174

Pirjevec J.: Boris Pahor : oporečnik. V: Kozak K. J. (ur.), Pregelj B. (ur.). Poetikaslovenstva : družbeni in literarni opus Borisa Pahorja. Koper: Univerza naPrimorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales,2011, str. 97–103.Pirjevec J.: Slovenc´ i i russkie (1918–2008). V: Nikiforov K. V. (ur.). Slovenica.1, Istorija i perspektivy rossijsko-slovenskih otnošenij, (Istoričeskaja kniga).Sankt-Peterburg: Aletejja, 2011, str. 55–66.Makarovič S., Pirjevec J.: Končno skupaj! : Svetlana Makarovič in dr. Jože Pirjevec. Jana (Ljubl.), 8. mar. 2011, letn. 39, št. 10, str. 7–9, fotogr.Pirjevec J.: Novega Hitlerja ne bo! : prof. dr. Jože Pirjevec splošni stavki v Italiji obbok. Jana (Ljubl.), 13. sep. 2011, letn. 39, št. 37, str. 5-6, fotogr.Pirjevec J.: Tito in tovariši. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 712 str.,[16] str. pril.Cvirn J., Dolenc E., Drnovšek M., Bajt D., Godeša B., Goropevšek B., Grdina I.,Guštin D., Juvan M., Komelj M., Lazarević Ž., Marušič B., Pavlin T., PelikanE., Perovšek J., Pirjevec J., Stergar J., Stiplovšek M., Svoljšak P., Rozman F.(ur.), Vodopivec P. (ur.): Slovenska kronika XX. stoletja. 3. izd. Ljubljana: Novarevija, 2008–. Zv. , ilustr.DRUGORepe B., Matić D., Rupel D., Pirjevec J., Omerza I., Černač Z.: Koga skuša zaščititislovenska vlada z zapiranjem arhivov tajne politične policije : oddaja PoglediSlovenije, TV Slovenija, 1. program, 27. jan. 2011. Ljubljana, 2011. http://tvslo.si/predvajaj/pogledi-slovenije/ava2.95043098/.Pirjevec J.: Vloga zgodovine v italijanski politični misli danes : primer fojbe : Međunarodniznanstveni skup Sjevernojadranski povijesni panoptikum, Rijeka, 7.10. 2011. Rijeka: Sveučilište u Rijeci, Filozofski fakultet, Odsjek za povijest,7. okt. 2011.Repe B., Pirjevec J., Prunk J., Guštin D., Godeša B., Slaček Brlek A. S., Jogan M.:Okrogla miza ob sedemdesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte: »Mi pa senismo uklonili njih podivjani sili« : 5. AntiFA seminar na FDV, Ljubljana, FDV,predavalnica 1, 1. mar. 2011. Ljubljana, 2011.Pirjevec J. (član ur. odbora 2003–) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko društvoza Južno Primorsko, 1993–.Janko PleterskiPleterski J.: Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini? : (pismo iz mojega mlinastarejših občanov, 24. julija 2011). Borec, 2011, 63, št. 676/680, str. 8–55.Alojz RebulaRebula A.: Notturno sull'Isonzo, prevod romana Nokturno za Primorsko, San Paolo,Milano 2011.175

Rebula A.: La vigna dell'imperatrice, prevod iz zbirke novel Vinograd rimske cesarice,Mladika, Trst 2011.Rebula A.: Izbor kolumen iz tednika Družina, Družina, Ljubljana 2011.Blaž RozmanOBJAVEIrman S., Škarabot M., Muševič I., Rozman B., Božič B.: The use of atomic forcemicroscopy to study the pathological effects of anti-annexin antibodies. J Autoimmun,2011, letn. 36, str. 98–105.Huegle T., Schuetz P., Daikeler T., … (Rozman B) …: Late-onset systemic sclerosis-a systematic survey of the EULAR scleroderma trials and research groupdatabase. Rheumatology (Oxford), 2011, letn. 50, str. 161–165.Avouac J., Fransen J., Walker U. A., … (Rozman B.) …: Preliminary criteria for thevery early diagnosis of systemic sclerosis; results of a Delphi Consensus Studyfrom EULAR Scleroderma trials and Research Group. Ann Rheum Dis, 2011,letn. 70, str. 476–481.Lakota K., Thallinger G. G., Čučnik S., Božič B., Mrak-Poljšak K., Ambrožič A.,Rozman B., Blinc A., Tomšič M., Sodin-Šemrl S.: Could antibodies againstserum amyloid A function as physiological regulators in humans. Autoimmunity,2011, letn. 44, str. 149–158.Kužnik A., Benčina M., Švajger U., Jeras M., Rozman B., Jerala R.: Mechanism ofendosomal TLR inhibition by antimalarial drugs and imidazoquinolines. JImmunol, 2011, letn. 186, str. 4794–4804.Žigon P., Ambrožič A., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Modifiedphosphatidylserine-dependent antiprothrombine ELISA enables identificationof patients negative for other antiphospholipid antibodies andalso detects low avidity antibodies. Clin Chem Lab Med, 2011, letn. 49, str.1011–1018.Žager U., Irman Š., Lunder M., Škarabot M., Muševič I., Hodnik V., Anderluh G.,Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Immunochemical properties andpathological relevance of anti-beta2-glycoprotein I antibodies of differentavidity. Int. Immunol, 2011, letn. 23, str. 511–518.Čučnik S., Kveder T., Ulcova G., Swadzba J., Musial J., Valesini G., Avčin T., RozmanB., Božič B.: The avidity of anti-(beta)2-glycoprotein I antibodies in patientswith or without antiphospholipid syndrome: a collaborative study inthe frame of the European forum on antiphospholipid antibodies. Lupus,2011, letn. 20, str. 1166–1171.Lakota K., Žigon P., Mrak-Poljšak K., Rozman B., Shoenfeld Y., Sodin-Šemrl S.:Antibodies against acute phase proteins and their functions in the pathogenesisof disese: A collective profile of 25 different antibodies. AutoimmunRev, 2011, letn. 10, str. 779–789.176

Holc I., Hojs R., Čikeš N., Ambrožič A., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., PahorA.: Antiphospholipid antibodies and atherosclerosis: Insights from rheumatoidarthritis- A five year follow-up study. Immunobiology, 2011, letn. 216, str.1331–1337.Šuštar V., Bedina-Zavec A., Štukelj R., Frank M., Bobojević G., Janša R., OgorevcE., Kruljc P., Mam K., Šimunič B., Manček-Keber M., Jerala R., Rozman B.,Veranič P., Haegerstrand H., Kralj-Iglič V.: Nanoparticles isolated from blood:a reflection of vesiculability of blood cells during the isolation process. IntJ Nanomedicine, 2011, letn. 6, str. 2737–2748.Omersel J., Avberšek-Lužnik I., Ahlin Grabnar P., Kveder T., Rozman B., Božič B.:Autoimmune reactivity of IgM acquired after oxidation. Redox Report, 2011,letn. 16, str. 248–256.Orbach H., Zandman-Goddard G., Boaz M., Agmon-Levin M., Amital H., SzekaneczZ., Szucs G., Rovensky J., Kiss E., Doria A., Ghiraldello A., Gomes--Arbesu J., Stojanovich L., Ingegnoli F., Meroni PL., Rozman B., Blank M.,Shoenfeld Y.: Prolactin and autoimmunity: Hyperprolactinemia correlateswith serositis and anemia in SLE patients. Clin Rev Allergy Immunol, 2011(e-pub).Zandman-Goddard G., Orbach H., Agmon-Levin N., Boaz M., Amital H., SzekaneczZ., Szucs G., Rovensky J., Kiss E., Coroher N., Doria A., Stojanovich L.,Ingegnoli F., Meroni P. L., Rozman B., Gomes-Arbesu J., Blank M., ShoenfeldY.: Hyperferritinemia is associated with serologic antiphospholipid syndromein SLE patients. Clin Rev Allergy Immunol, 2011 (e-pub).Lakota K., Frank M., Buzan O., Tomšič M., Rozman B., Sodin-Šemrl S.: Acutephase proteins in prototype rheumatic diseases. In: Acute phase proteins –regulation and functions of acute phase proteins (Veas F, ed.), InTech Openaccess publisher-Medicine, Oktober 2011, str. 303–328.DRUGORozman B. (član ur. odbora) Rheumatologia.Rozman B. (član ur. odbora) ISRN Inflammation.Zorko SimčičLEPOSLOVJESimčič Z.: Da veš! – Pesmi iz cikla Očetje in sinovi – Zvon, 2011, XIV, št. 1–2, str.5–7. Simčič Z.: Zapiski s poti (Rim – Assisi – Bruselj) – Mohorjev koledar zaleto 2012. Celje, 2011, str. 166–175.INTERVJUJISimčič Z.: Modrost je začetek vsega – Domače vaje. Literarni Zbornik ŠKG,LXXXV1, 2011, str. 56–63. Pogovarjala sta se Barbara Koren in Tjaša Kocjan.Simčič Z.: Premalo cenimo svojo državo (Ob dvajsetletnici osamosvojitve) – Večer,23. junija 2011, str 11. Pogovarjala se je Melita Forstnerič Hajnšek.177

Simčič Z.: Ni mi preostalo drugega, kot da sem vzljubil svojo usodo – Pogledi /Delo,9. novembra 2011, str 17–19. Pogovarjala seje Valentina Plahuta Simčič.Simčič Z.: Drevo, razraslo v prst, ne more pasti – Reporter, 21. novembra 2011, str.28–35. Pogovarjala se je Zlata Krašovec.Simčič Z.: V resnici je tako, da se rojevaš in prerajaš vse življenje – Slovenski čas, št.20, december 2011. Pogovarjal se je Brane Senegačnik.GOVORISimčič Z.: Korektiv delovanja politike (Vloga in pomen Svetovnega slovenskegakongresa ob 20-letnici) – Demokracija, XVI, št. 20, 28. julija 2011, str. 36 –Govor na slavnostni akademiji ob 20-letnici SSK, Slovenski čas, 2011, št. 15,str. 2.Primož SimonitiSimoniti P.: Über die kulturgeschichtliche Bedeutung des Humanismus bei denSlowenen, v: Tu felix Europa. Der Humanismus bei den Slovenen und seineAusstrahlung in den mitteleuropäischen Raum / Humanizem pri Slovencihin njegovo izžarevanje v srednjeevropski prostor, ur. Rajšp V., Bister F. J., PolzerM. Wien–Ljubljana, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju / SlowenischesWissenschaftsinstitut in Wien, 2011, 25–41.Simoniti P.: edicija in prevod besedil Antona Maurisperga o Ptujski gori (SacerMarianae Stiriae zodiacus, 1709) v: Marija Zavetnica na Ptujski gori. Zgodovinain umetnostna zapuščina romarske cerkve, ur. Höfler J. Maribor, Umetniškikabinet Primož Premzl, 2011, 198–201.Uroš SkaleričTISKANE OBJAVESkalerič U., Gašperšič R., Marion L.: Gerontostomatologija v slovenskem prostoru.V: Medved R. (ur.), Tičar Z. (ur.), Ramovš J. (ur.). Problemska konferenca,Brdo 15. septembra 2011, Zbornik referatov. Geriatrija in zdravstvena gerontologijav slovenskem prostoru : problemska konferenca, Brdo, 15. septembra2011 : zbornik referatov. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijoin medgeneracijsko sožitje, 2011, str. 30–39.Gašperšič R., Vindiš B., Skalerič U., Cör A., Kovačič U.: Experimental periodontitisinluences TLR4 expression in sensory neurons innervating gingiva. V:Periodontology, implantology, commom views, new opportunities : final program.[S. l.]: International Academy of Periodontology, 2011, str. 42.Skalerič U., Gašperšič R., Gašpirc B., Petelin M., Schara R., Skalerič E.: Prevalenceof systemic diseases and use of medication in patients referred to periodontaltreatment. V: Periodontology, implantology, commom views, new opportunities: final program. [S. l.]: International Academy of Periodontology, 2011, str.53.178

Schara R., Skalerič U.: Paradontalna bolezen. V: Medvešček M. (ur.), Mrevlje F.(ur.). Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 priodraslih osebah. 2. izd. Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije, 2011, str.86.DRUGOSkalerič U. (član ur. odbora 2003–) Zobozdravstveni vestnik. Ljubljana: Društvozobozdravstvenih delavcev, 1945–.Boris SketTISKANE OBJAVESket B.: Origins of the Dinaric troglobiotic mussel and its taxonomical classification.Congeria or Mytilopsis (Bivalvia: Dreissenidae)? = Izvor dinarsketroglobiotske školjke in njena pravilna taksonomska uvstitev. Congeria aliMytilopsis (Bivalvia: Dreissenidae)? Acta biol. slov. [Tiskana izd.], 2011, letn.54, št. 1, str. 67–76.Jugovic J., Prevorčnik S., Blejec A., Sket B.: Morphological differentiation in thecave shrimps Troglocaris (Crustacea: Decapoda: Atyidae) of the Dinarickarst - a consequence of geographical isolation or adaptation?. J. zoolog. syst.evol. res., 2011, vol. 49, no. 3, str. 185–195.Hou Z., Sket B., Fišer C., Li S.: Eocene habitat shift from saline to freshwater promotedTethyan amphipod diversification. Proc. Natl. Acad. Sci. U. S. A., 2011,vol. 108, no. 35, str. 14533–14538.Sket B.: Ali je soška postrv (posebna) vrsta? : nekaj možnih odgovorov na bolj alimanj pomembno vprašanje – kaj je vrsta? Delo (Ljubl.), 16. jun. 2011, leto 53,št. 138, str. 24, ilustr.Sket B.: Ali je soška postrv (posebna) vrsta? Razmišljanja in nekaj možnih odgovorovna bolj ali manj pomembno vprašanje – kaj je vrsta. Proteus, jan. 2011,letn. 73, št. 5, str. 198–206, ilustr.Sket B.: Aquatic isopods (Crustacea: Isopoda) of the wider Dinaric area. V: ZidarP. (ur.), Štrus J. (ur.). Proceedings of the 8 th International Symposium ofTerrestrial Isopod Biology - ISTIB 2011, June 19–23, 2011, Hotel Ribno, Bled,Slovenia. Ljubljana: Biotechnical Faculty, Department of Biology, 2011, str.13–16.Sket B.: All the numerous threats to the precious subterranean environment andits inhabitants. V: Gostinčar P. (ur.), Häuselmann P. (ur.), Prelovšek M. (ur.),Zupan Hajna N. (ur.). Karst underground protection : general information,programme, field trips, abstracts. Postojna: Karst Research Institute, ScientificResearch Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2011,str. 70–71.Zagmajster M., Culver D. C., Sket B.: Evaluating threats to terrestrial cave faunaand its protection - differences and commonalities among two karst regions.179

V: Gostinčar P. (ur.), Häuselmann P. (ur.), Prelovšek M. (ur.), Zupan Hajna N.(ur.). Karst underground protection : general information, programme, fieldtrips, abstracts. Postojna: Karst Research Institute, Scientific Research Centreof the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2011, str. 84.Zagmajster M., Sket B.: Baza podataka o podzemnoj fauni šireg područja Dinaridai njena primjenljivost. V: Buzjak N. (ur.), Paar D. (ur.). Stručni seminaro speleološkom katastru, Perušić, 29.-30. 1. 2011 : zbornik sažetaka. Perušić:Speleološki klub “Samobor”: Speleološki odsjek PDS “Velebit”: Hrvatsko biospeleološkodruštvo: Speleološki odsjek HPD “Željezničar”, 2011, str. 30–31.DRUGOMulaomerović J., Redžić S., Kranjc A., Sket B., Mihevc A.: O karstologiji : BH Radio1, oddaja Horizonti, 17. 10. 2011. Sarajevo, 2011.Zagmajster M., Sket B.: Cave type localities in Slovenia and the database on Dinaricsubterraneam fauna : Scientific and expert Network meeting, 16.-18. September2011, Perušič, Croatia. Perušić: Hrvatsko biospeleološko društvo, 2011.Sket B. (ur. 2003–) Mémoires de biospéologie. Moulis: [S.n.], [1???].Sket B. (član ur. odbora 2006–) National geographic. Ljubljana: Rokus, 2006–.Sket B. (ur. 2002–) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International Societyof Subterranean Biology, 2003–.Sket B. (član ur. odbora 2003–) Travaux de l'Institut de Spéologie »Émile Racovitza«.Bucureşti: Editura Academiei Române, 1970–.Sket B. (ur. 2005–) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001–. http://www.mapress.com/zootaxa/content.html.Slavko SplichalSplichal S.: Transnationalization of the public sphere and the fate of the public, (Euricommonographs). 1 st ed. New York (NY): Hampton, cop. 2011. XIII, 255str., tabele.Splichal S.: Democracy, publicness, and global governance. V: Cheney G. (ur.).The handbook of communication ethics, (International Communication Association(ICA) handbook series). New York; Abingdon: Routledge, 2011, str.387–400.Splichal S.: University in the age of a transnational public sphere. V: Zelizer B.(ur.). Making the university matter, (Shaping inquiry in culture, communicationand media studies). Abingdon; New York: Routledge, 2011, str. 55–63.Splichal S.: Transnationalization of the public sphere and the fate of the public. V:Abstracts. Oxford: University of Oxford, Department of Politics and InternationalRelations, 2011. http://mde.politics.ox.ac.uk/images/stories/abstracts.pdf.Splichal S.: Globalized governance and the transnationalization of the publicsphere. International Academic Conference “Communication and Social180

Transformation: New Marxist Perspectives”. Fudan University, Shanghai,13.–14. maj 2011.Splichal S.: Transnationalization/Europeanization of the public sphere/s. V:Sükösd M. (ur.), Jakubowicz K. (ur.). Media, nationalism and European identities.Budapest; New York: Central European University Press, 2011, str. 21–47.Splichal S.: Javnost in javna sfera v dobi globalnega vladovanja. V: Toplak C. (ur.),Vodovnik Ž. (ur.), Durnik M. Nov(o) državljan(stvo), (Zbirka Sodobna družba,2011, 35). Ljubljana: Sophia, 2011, str. 189–218.Splichal S.: There is no public sphere without a public : an interview with SlavkoSplichal . Mediální stud., 2010, vol. 4, no. 1, str. 64–72. http://medialnistudia.files.wordpress.com/2011/08/ms_2010_01_5.pdf.Splichal S.: 30 let fakultete 20 let kasneje : post scriptum. V: Kalin Golob M. (ur.),Grizold A. (ur.). Fakulteta za družbene vede : 50 let znanosti o družbi. Ljubljana:Fakulteta za družbene vede, 2011, str. 81–86, fotogr.Branko StanovnikOBJAVENovak A., Bezenšek J., Grošelj U., Golobič A., Stanovnik B., Svete J.: Serendipity atwork: unexpected ring transformations of 4-aminopyrazolidin-3-ones intoN-aminohydantoins. ARKIVOC. [Print ed.], 2011, no. VI, str. 18–28.Pirnat K., Šimunek P., Uršič U., Bezenšek J., Grošelj U., Golobič A., Meden A., SveteJ., Stanovnik B.: Enamino esters in the synthesis of heterocyclic systems.Transformation of diethyl acetone-1,3-dicarboxylate into polysubstituted1,2,7, 8-tetrahydro-2,7-naphthyridine-4-carboxylates. ARKIVOC. [Print ed.],2011, no. VI, str. 120–29.Bezenšek J., Koleša T., Grošelj U., Meden A., Stare K., Svete J., Stanovnik B.: [2+2]Cycloaddition of electron-poor acetylenes to enaminones. Curr. Org. Chem.,2011, vol. 15, no. 14, str. 2530–2539.Janjić M., Prebil R., Grošelj U., Kralj D., Malavašič Č., Golobič A., Stare K., DahmannG., Stanovnik B., Svete J.: A simple synthesis of 5-(2-aminophenyl)-1H-pyrazoles.Helv. Chim. Acta, 2011, vol. 94, no. 9, str. 1703–1717.Uršič U., Svete J., Stanovnik B.: Transformations of dimethyl (2E,3E)-2-[(dimethylamino)methylene-3-(1-methyl-2,5-dioxoimidazolidin-4-ylidene)succinate with C-nucleophiles. Heterocycles, 2011, vol. 82, no. 2, str. 1435–1445.Perdih P., Baškovč J., Dahmann G., Grošelj U., Kočar D., Novak A., Stanovnik B.,Svete J.: Parallel synthesis of 1-substituted 5-(5-oxopyrrolidin-3-yl)-1H-pyrazole-4-carboxamides.Synthesis (Stuttg.), 2011, no. 17, str. 2822–2832.Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Kasunič M., Podlipnik Č., Stanovnik B.,Šimunek P., Svete J.: Regio- and stereoselective cycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-1--arylmethylidene-4-benzoylamino-3-oxo-5-phenylpyrazolidin-1-ium-2-ides tomethyl methacrylate. Tetrahedron. [Print ed.], 2011, vol. 67, no. 50, str. 9729–9735.181

Malavašič Č., Grošelj U., Golobič A., Bezenšek J., Stanovnik B., Stare K., WaggerJ., Svete J.: Synthesis and structure of novel (S)-1,6-dialkylpiperazine-2,5-dionesand (3S,6S)-1,3,6-trialkylpiperazine-2,5-diones. Tetrahedron: asymmetry.[Print ed.], 2011, vol. 22, no. 6, str. 629–640.Malavašič Č., Stanovnik B., Wagger J., Svete J.: The effect of substituents on thechiral solvating properties of (S)-1, 6-dialkylpiperazine-2,5-diones. Tetrahedron:asymmetry. [Print ed.], 2011, vol. 22, no. 12, str. 1364–1371.Stanovnik B.: [2+2] Cycloaddition of electron-poor acetylenes to enaminones,enamino esters and related systems. Ring expansion reactions and rearrangements: [invited lecture]. V: 10. Tagung Iminiumsalze, 12. - 15. September2011 in Bartholomä/Ostalbkreis, ˝Sport- und Bildungszentrum Bartholomä˝.Frankfurt: Gesellschaft Deutscher Chemiker, 2011, str. 5–21.Stanovnik B.: Cycloadditions and Michael addition of acetylenes and azodicarboxylateto enaminones and related compounds : [invited lecture]. V: The 12 thAnnual Florida heterocyclic and synthetic conference : March 6 th - March 9 th ,2011. [S. l.: s. n.], 2011, str. 63.Stanovnik B.: [2+2] Cycloadditions and Michael addition of acetylenes and azodicarboxylatesto enaminones : [invited lecture]. V: The Sixth Jordanian InternationalConference of Chemistry and the 11 th Jordanian Chemical Conference,19 - 21 April, 2011, Irbid - Jordan. Abstracts book. [S. l.: s. n.], 2011,str. 20.Stanovnik B.: New synthetic methodologies: from amino acid via heterocyclic systemsto natural products : [plenary lecture]. V: Symposium International deChimie Hétérocyclique, Fès, Marocco, 26-29 Octobre 2011. Chimie Hétérocyclique:enjeux, valorisation et développement durable : resumes des conferenceset communications. [S. l.: s. n.], 2011, str. 29.Stanovnik B., Bezenšek J., Koleša T., Uršič U., Grošelj U., Svete J.: Enaminonesand related compounds in [2+2] and [4+2] cycloaddition reactions : [invitedlecture], v: Babjak M. (ur.): 14 th Blue Danube Symposium on HeterocyclicChemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers.List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University ofTechnology, 2011, str. 18.Stanovnik B.: Recent developments in enaminone chemistry. Cycloadditions ofacetylenes and related compound to enaminones : [invited lecture]. V: 3 rdInternational Conference on Heterocyclic Chemistry : December 10-13, 2011 :dedicated to Hon'ble Late Shri Rajiv Gandhi : former prime minister of Indiafor his vision for science and technology in 21 st century. Jaipur, India. [S. l.: s.n.], 2011, str. IL-37.Stanovnik B.: Nove sintezne metodologije: od aminokislin preko heterocikličnihsistemov do naravnih spojin : [plenarno predavanje]. V: Kravanja Z. (ur.),Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski dnevi 2011,182

Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja.Maribor: FKKT, 2011, str. 6.Baškovč J., Perdih P., Dahmann G., Kočar D., Stanovnik B., Svete J.: Combinatorialsolution-phase synthesis of pyrazole histamine analogues. V: Babjak M.(ur.), 14 th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 26-29,2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers. List of participants.Bratislava: Publishing House of Slovak University of Technology, 2011, str.36.Bezenšek J., Svete J., Stanovnik B.: Additions of electron poor [π]-systems to enaminones.V: Babjak M. (ur.), 14 th Blue Danube Symposium on HeterocyclicChemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers.List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University ofTechnology, 2011, str. 41.Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: 2-Fluoromethyl analogues of MacMillan’s 1 stgeneration imidazolidinone catalyst : a small perturbation causing a reversein the stereo induction. V: Babjak M. (ur.), 14 th Blue Danube Symposium onHeterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstractsof papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of SlovakUniversity of Technology, 2011, str. 61.Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Šimunek P., Stanovnik B., SveteJ.: Regio- and stereoselective cycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethineimines tomethyl methacrylate. V: Babjak M. (ur.), 14 th Blue Danube Symposium onHeterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstractsof papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of SlovakUniversity of Technology, 2011, str. 97.Stanovnik B., Bezenšek J., Koleša T., Uršič U., Grošelj U., Svete J.: [2+2] Cycloadditionsof electron-poor acetylenes to enaminones : [lecture]. V: 23 rd InternationalCongress on Heterocyclic Chemistry, 31 st July - 4 th August 2011, ScottishExhibition and Conference Centre, Glasgow, UK. Programme & abstractbook : ICHC 2011. [S. l.: s. n.], 2011, str. 141.Bezenšek J., Svete J., Stanovnik B.: Adicije elektronsko revnih [pi]-sistemov naenaminone = Addition of electron poor [π]-systems to enaminones. V: KravanjaZ. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijskidnevi 2011, Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatov sposvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 15.Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: 2-Fluorometilni analogi MacMillanovega imidazolidinonskegakatalizatorja prve generacije - majhna perturbacija, ki obrnesmer stereo-indukcije = 2-Fluoromethyl analogues of MacMillan’s 1 st generationimidazolidinone catalyst - a small perturbation causing a reverse in thestereo induction : [predavanje]. V: Kravanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.),183

Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski dnevi 2011, Portorož, 14.–16. september2011. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 17.Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Šimunek P., Stanovnik B., Svete J.:Stereoselektivne cikloadicije (1Z, 4R*, 5R*)-1-arilmetiliden-4-benzoilamino-5-fenilpirazolidin-3-on-1-azometiniminov z metil metakrilatom = Stereoselectivecycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethineimines to methyl methacrylate.V: Kravanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenskikemijski dnevi 2011, Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatovs posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 27.Krbavčič A., Obreza A., Sollner Dolenc M., Stanovnik B., Škrlj M.: Kemijski priročnik.Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2011. 1 optični disk (CD-ROM).Stanovnik B.: Akademik, prof. dr. Branko Stanovnik , letošnji častni občan ObčineVrhnika : neskromno priznavam, da mi imenovanje za častnega občana Vrhnikegodi. Naš čas., 30. maj 2011, letn. 38, str. 8–9.DRUGOStanovnik B.: Mednarodno leto kemije 2011 : (nagovor ob slovesnosti začetkamednarodnega leta kemije v Sloveniji v Ljubljani 9. 2. 2011). Acta chim. slov.[Tiskana izd.], 2011, vol. 58, suppl. 1, str. S5–S8.Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995–, član ur. odbora 1976–) Acta chimicaslovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =SlovenianChemical Society, 1993–. http://acta.chem-soc.si/.Stanovnik B. (član ur. odbora 2003–) Advances in heterocyclic chemistry. NewYork [etc.]: Academic Press, 1963–.Stanovnik B. (ur. 2010–, član ur. sveta 2010– in »Scientific Editor«) ARKIVOC.[Print ed.]. Gainesville: Arkat USA Inc., 2000–.Stanovnik B. (član ur. odbora 1985–) Croatica chemica acta. Zagreb: Hrvatskokemijsko društvo, 1956–.Stanovnik B. (član ur. odbora 2011–) International journal of organic chemistry.[Print ed.]. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011–. http://www.scirp.org/journal/ijoc.Stanovnik B. (član ur. odbora 1997–) Journal of heterocyclic chemistry. Provo,Utah, etc.: HeteroCorporation.Stanovnik B. (član ur. odbora 1998–) Molecules. Berlin: Springer; Basel: MolecularDiversity Preservation International.Stanovnik B. (član ur. odbora 2000–) Targets in heterocyclic systems chemistry andproperties. Roma: Società Chimica Italiana.Stanovnik B. (član ur. odbora 2006–) Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivandrum:Research Trends.184

Franc StrleStanek G., Fingerle V., Hunfeld K.-P., Strle F.: Lyme borreliosis: Clinical case definitionsfor diagnosis and management in Europe. Clinical microbiology andinfection, 2011, vol. 17, issue 1, str. 69–79.Maraspin-Čarman V., Ogrinc K., Ružić-Sabljić E., Lotrič-Furlan S., Strle F.: Isolationof Borrelia burgdorferi sensu lato from blood of adult patients withborrelial lymphocytoma, Lyme neuroborreliosis, Lyme arthritis and acrodermatitischronica atrophicans. Infection, 2011, vol. 39, issue 1, str. 35–40.Glinšek U., Strle F., Ružić-Sabljić E.: Loss of plasmids of Borrelia burgdorferi sensulato during prolonged in vitro cultivation. Plasmid, 2011, vol. 66, issue 1, str.1–6, ilustr.Stupica D., Lusa L., Cerar T., Ružić-Sabljić E., Strle F.: Comparison of post-lymeborreliosis symptoms in erythema migrans patients with positive and negativeBorrelia burgdorferi sensu lato skin culture. Vector borne and zoonoticdiseases, 2011, vol. 11, issue 7, str. 883–889.Strle F., Ružić-Sabljić E., Logar M., Maraspin-Čarman V., Lotrič-Furlan S., CimpermanJ., Ogrinc K., Stupica D., Nadelman R. B., Nowakowski J.: Comparisonof erythema migrans caused by Borrelia burgdorferi and Borrelia garinii.Vector borne and zoonotic diseases, 2011, vol. 11, issue 9, str. 1253–1258.Kunze U., Aspöck H., Chlibek R., Grgič-Vitek M., Strle F.: Tick-borne encephalitis: new paradigms in a changing vaccination environment. Wien. Med.Wochenschr. (1946), 2011, vol. 161, no. 13–14, str. 361–364.Nadrah K., Strle F.: Antibiotic combinations with daptomycin for treatment ofstaphylococcus aureus infections. Chemother. res. pract., 2011, vol. [3], str.[1-10], art. ID 619321. http://www.hindawi.com/journals/chrp/2011/619321/cta.Maraspin V., Ružić-Sabljić E., Pleterski-Rigler D., Strle F.: Pregnant womenwith erythema migrans and isolation of borreliae from blood: course andoutcome after treatment with ceftriaxone. Diagn Microbiol Infect Dis, 2011Dec;71(4):446–8. Epub 2011 Sep 13.Stanek G., Strle F.: Lyme borreliosis: The European perspective. V: Halperin J.J. (ur.). Lyme disease : An evidence-based approach, (Advances in molecularand cellular microbiology, 20). Wallingford, Oxfordshire; Cambridge, MA:CABI, cop. 2011, str. 140–153, ilustr.Saša SvetinaKristanc L., Svetina S., Gomišček G.. Effects of the pore-forming agent nystatinon giant phospholipid vesicles. Biochim. biophys. acta, 2011, vol. 1818, issue 3,str. 636–644, ilustr.Svetina S.: Red blood cell shape, deformability and function in the context of theevolutionary development of its membrane structure. V: 18 th Meeting Europe-185

an Association for Red Cell Research, EARCR, Wrocław-Piechowice, Poland,May 12-15, 2011. Book of abstracts. Wrocław: Institute of Biomedical Engineeringand Instrumentation, Wrocław University of Technology, 2011, str. 21–22.Švelc T., Svetina S.: A model of the micropipette induced deformation of the redblood cell skeleteon. V: 18 th Meeting European Association for Red Cell Research,EARCR, Wrocław-Piechowice, Poland, May 12-15, 2011. Book of abstracts.Wrocław: Institute of Biomedical Engineering and Instrumentation,Wrocław University of Technology, 2011, str. 45.Tomaž ŠalamunKNJIGEŠalamun T.: Kdaj; Študentska založba, Ljubljana 2011.Šalamun T.: Opera Buffa; Založba GOGA, Novo mesto, 2011.Šalamun T.: The Blue Tower; (Sinji stolp), prevod Michael Biggins, HoughtonMifflin Harcourt, New York, 2011.Šalamun T.: El Manzano; (Jablana), prevod Pablo Juan Fajdiga, Lira, EditorialArte y Literatura, Havana, Kuba, 2011.Šalamun T.: Ballata per Metka Krašovec; (Balada za Metko Krašovec), prevod JolkaMilič, predgovor Tatjana Rojc, Multimedia Edizioni, Salerno, 2011.Šalamun T.: Balladë për Metka Krašovec (Balada za Metko Krašovec), prevodMaks Leka, Tirana, 2011.Šalamun T.: To Read: To Love, International Poetry Nights in Hong Kong 2011 (slovensko,kitajsko, angleško) The Chinese University Press, Hong Kong, 2011.Šalamun T.: Po sledeh divjadi; KUD France Prešeren, Trnovo, Ljubljana, 2011.ANTOLOGIJEŠalamun T.: Livre d'or de Struga (Zlata knjiga Struge), prevod Zdenka Štimac, Letemps Des cerises, Pariz, 2011.Šalamun T.: Sowing words for seventy years; Antioch Review, Annyversary Issue,Fall 2011, ZDA.Šalamun T.: Voix Vives de méditerranée en méditerranée; Anthologie Sète 2011,Francija.Šalamun T.: Words and the World; The Chinese University Press, Hong Kong 2011.Šalamun T.: Gare Maritime, anthologie écrite et sonore de poédsie contemporaine;Maison de la Poésie De Nantes, France, 2011.KNJIŽICAŠalamun T.: Ein Mantel aus Travnik (Plašč iz Travnika) Mariborska literarnadružba, Zbirka Locutio 19, Maribor 2011.OBJAVE PO REVIJAHŠalamun T.: Drvel sem čez kitajske gore; Haun Saussy; Na hribu; Čaplje; Svetlobaso pikice s temnimi Bambiji; Plehec, črni plehec; Ne ubiti strašno; GimnazijaŠentvid; Generalni sibib; Literatura, 238, april, 2011.186

Šalamun T.: Pesnik je absolutno briljanten; Špriklje posvojene; Kaj boš s svojimi pst!pst Indijka; Lojze Kovačič na obisku na Taboru; Z višine, ko pokadim cigareto;Ohranjanje kož; Temota panjev; Pav; Imam javno torbo; Vpogled, VII /12,2011, Celje.Šalamun T.: Palladium; Poetikon, 37–38 Ljubljana.Šalamun T.: Et in Arcadia ego; Čebele v rosi; Djurić v belem svetu; Mrtev Tarcosin ne vem kje je Pokopan; Obrnil bom vse kače; Oče; Poletje 2003; Upam napodporo tako kot veverica od debla; Vojna in mir; Izvrhan vrček pobije lisice;Poetikon 39–40, nov.–dec. 2011.Šalamun T.: Persia; Skaters; Honey and Holofernes; Tran-:Siberia; Great-great--grandfathers; My Pricky Wants to Fuck!; Stripper; Tout Passe; Bark; AbrahamAbulafia; (a huge dark man); World Poetry Portfolio, May 2011, Indija.Šalamun T.: At Baroness Monti della Corte von Rezzori's ABZ, no. 6 ZDA.Šalamun T.: Crocodile Mass, Two Lines ZDA.Šalamun T.: Lido, Tin House, Volume 13, Number 2, ZDA.Šalamun T.: Sounds Near Pistoletto; Pharaos and Kings; The Ocean State Review, ZDA.Šalamun T.: Michael Thomas Taren and Tomaž Šalamun ...; To Go Insane withHappiness; Borderlands: Texas Poetry Review, ZDA.Šalamun T.: Zinancantan; Gargoyle, no. 57 2011 ZDA.Šalamun T.: Ptuj; Taverna; Nimrod International Journal, Spring/Summer 2011Vol. 4, No. 2, ZDA.Šalamun T.: Whoever Eats from the Tree of Life Loses All His Sins, Steamer, no. 3,Australia.Šalamun T.: The Cathedral in Marburg; Visoko; Y; Fulcrum, An Annual of Poetryand Aesthetics, No. 7, Spring 2011.Šalamun T.: hooves, rhino's wafer; how immortality smells; Important Confessions;J'ai vu un énorme...; Asymptote Journal; Singapore, July 16, 2011.Šalamun T.: I Want a Poem as Taut as Bamboo; St. George in Mexico; Sidebrowe,June 2011.Šalamun T.: We Build a Barn And Read Redaer's Digest, Poem of the Day, 6 June2011.Šalamun T.: Koń Leonarda; Dillinger; Ostrzeżenie; Zima jest glodna; Tomaž Šalamun; Cyc Gada Druga edicia populnarnego serialu, Poljska 2011.Šalamun T.: In vacanţă; Proverbe; Eu am un cal; Răni; Sunt un zidar; 1/1/ 73; Tribulmeu; (Ii implor Pe stăpâni); (Precum un câinecredincios); Te iubesc; Poesisinternaţional, No. 6 Septembrie 2011, Bukarešta, Romunija.Šalamun T.: choory moory; Ghérasim Luca; Bat City, ZDA.Šalamun T.: Opus; For David; I'm Cursed; The Deer's Face; The Arm that Walks;Shing Wan Poetry Magazine, Hong Kong, 2. 12. 2011.Šalamun T.: Poetry Contest Winner Selected by Tomaž Šalamun : Heather Tone,Boston Review, Nov/De 2011.187

BRANJA IN PREDSTAVITVE, SIMPOZIJŠalamun T.: University of Austin, Michener Center for Writers, March, 14, 2011,ZDA.Šalamun T.: Round Top Poetry Festival, Round Top, Texas, April 15, 2011, ZDA.Šalamun T.: Literarni nokturno, I. program Radia Slovenije, 4. VII. 2011.Šalamun T.: Bei Jing University, 7. VI. 2011, Kitajska.Šalamun T.: Cheng Du University, 9. VI. 2011, Kitajska.Šalamun T.: Voix Vives de méditerranée en méditerranée; Sète 22. VII, 2011, Francija.Šalamun T.: Festival Poezije in vina, častni gost, 25. VIII. 2011, Ptuj.Šalamun T.: Festival Poezije in vina, youtube, 28. VIII. 2011, Ptuj.Šalamun T.: Jaz, performans, Mini teater, 30. VIII. 2011, Ljubljana.Šalamun T. & Ivica Buljan, youtube, Intervju, 30. VIII. 2011, Ljubljana.Šalamun T.: Air Beletrina, youtube, 30. VIII. 2011, Ljubljana.Šalamun T. & Robert Waltl, youtube, 4. IX. 2011, Ljubljana.Šalamun T.: Mladinsko gledališče, ARS večer, 26. X. 2011, Ljubljana.Šalamun T.: RTV Ljubljana, Pisave 14. 11. 2011.Šalamun T.: Poetry Nights in Hong Kong, 7.–14. XI. 2011, Hong Kong.Šalamun T.: Univerza v Grazu, slavistika, 17. XI. 2011, Avstrija.Šalamun T.: Simpozij, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu, 19. XI, 2011, Zagreb.Šalamun T.: Simpozij, branje, Konzorcij, 20. XI. 2011, Ljubljana.Šalamun T.: Simpozij, Univerza Koper, 21. XI. 2011, Koper.Šalamun T.: Narodni dom, Slovenski klub, 14. XII. 2011, Trst, Italija.Šalamun T.: KUD France Prešeren, 19. XII, 2011 Ljubljana.Alenka ŠelihTISKANE OBJAVEBavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipčič K.: Kazensko pravo, Splošnidel. 5. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2011. 567 str.Šelih A., Meško G.: Slovenian criminology - an overview. V: Meško G. (ur.), Sotlar,Andrej (ur.), Winterdyk, John (ur.). Policing in Central and Eastern Europe -social control of unconventional deviance : conference proceedings, [Ljubljana,Slovenia, 22-24 September 2010]. Ljubljana: Faculty of Criminal Justice andSecurity, 2011, str. 13–33.Filipčič K., Šelih A., Petrovec D.: Uklonilni zapor - kriminalitetnopolitični inustavni vidiki. V: Zbornik. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2011, str. 126–130,tabela.Šelih A., Rosina A.: Spominski utrinki na deda dr. Franja Rosina. Čas. zgod. narodop.,2011, letn. 82 = n. v. 47, zv. 2/3, str. 252–255.Šelih A.: Komisija za človekove pravice. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011, knj.61: 2010, str. 65-66.188

Šelih A.: Profesor dr. Franjo Bačić (1923–2011). Pravnik (Print). [Tiskana izd.],2011, letn. 66, št. 1/2, str. 5–6.DRUGOŠelih A.: Ženske, kazensko pravo in kriminaliteta: storilke detomorov in umorov na Deželnemsodišču v Ljubljani, 1899–1910 : prispevek na znanstvenem simpoziju Noviprispevki k pravni in politični zgodovini žensk, Ljubljana, Dvorana Zemljepisnegamuzeja, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 1. dec. 2011.Šelih A. (članica ur. sveta 2004–) European journal of criminology. London: Sage.Šelih A. (članica ur. odbora 2004–) European journal on criminal policy and research.Amsterdam; New York: Kugler, 1993–.Šelih A. (članica ur. odbora 1984–) Pravnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza društevpravnikov Slovenije, 1953–.Šelih A. (članica ur. odbora 1991–) Zbornik znanstvenih razprav. Ljubljana: Pravnafakulteta, 1991–.Peter ŠtihTISKANE OBJAVEŠtih P.: Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? O jeziku slovanskih prebivalcevprostora med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled zgodovinarja), v:Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 8–51.Štih P.: Il diploma di re Berengario I del 908 e il monastero feminile di Capodistria,v: Atti – Centro di ricerche storiche – Rovigno 40 (2010), str. 67–97.Štih P.: Plemstvo in mesta med severnim Jadranom in Panonijo v srednjem veku(nekaj zapažanj, prvenstveno na slovenskih primerih), v: Mlinar J., BalkovecB. (ur.), Mestne elite v srednjem in zgodnjem novem veku med Alpami, Jadranomin Panonsko nižino (Zbirka ZČ 42, Ljubljana 2011), str. 7–24.Štih P.: O izobraževanju in šolstvu ter o izobražencih in šolnikih v srednjem vekuna Slovenskem, v: Trškan D. (ur.), Trojarjev zbornik (Historia 19, Ljubljana2011), str. 365–377.Štih P.: Tisoč let od prve omembe Blejskega gradu (1011–2011) in začetki blejskegagospostva škofov iz Briksna, v: Marko Vidic (ur.), Blejski grad : 1000 let prveomembe (Bled 2011), str. 8–27.Štih P.: Revizija zgodovine in revizionizem v zgodovinopisju? Vsekakor!, v: GlasnikSlovenske matice 33 (2011), str. 10–15.Štih P.: (ocena) Reinhart Härtel, I patti con il patriarcato di Aquileia 880–1255,Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 119(2011), str. 253–254; Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 527–528.Štih P.: (ocena) Egon Boshof, Königtum und Königsherrschaft im 10. und 11. Jahrhundert,Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 203–204.Štih P.: (ocena) Rainer Muraurer, Die gestliche Gerichtsbarkeit im Salzburger EigenbistumGurk, Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 205–206.189

DRUGOŠtih P.: Der karantanische Fürstenstein, referat na mednarodnem kolokviju Herrschaftszeichenund Staatsymbolik, Österreichische Akademie der Wissenschaften,Dunaj, 27. 1. 2011.Štih P.: Salzburg und der slowenische Raum im Mittelalter, referat na mednarodnemsimpoziju Stadt, Land und Kirche. Salzburg im Mittelalter und in der Neuzeit.Tagung zur Eremitierung von Heinz Dopsch, Salzburg 23.–24. 9. 2011.Štih P.: Zgodnji Slovani in slovanska naselitev v vzhodne Alpe, nagovor on odprtjurazstave Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja, Pokrajinski muzej MurskaSobota, 21. 10. 2011.Štih P. (odg. ur. 2000–) Zgodovinski časopis; l. 2011 izšel letnik 65, 545 str.Štih P. (odg. ur. 2000–) Zbirka Zgodovinskega časopisa; l. 2011 izšle monografije št.42: Mestne elite med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino v srednjem inzgodnjem novem veku; št. 43: Bojan Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan, da bozmaga čim sijajnejša«. Volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi.Štih P. (čl. uredništva 2001–) Studia historica Slovenica.Štih P. (čl. uredništva 2011–) Radovi Zavoda za hrvatsku povijest.Biba TeržanTISKANE OBJAVETeržan B.: Hallstatt Europe: some aspects of religion and social structure. V: TsetskhladzeG. R. (ur.), The Black Sea, Greece, Anatolia and Europe in the firstmillenium BC. Colloquia Antiqua 1 (Leuven – Paris – Walpole, Ma 2011) str.233–264.Teržan B.: Horses and cauldrons: Some remarks on horse and chariot races in situlaart. V: Casini S. (ur.), »Il filo del tempo«. Studi di preistoria e protostoria inonore di Raffaele Carlo de Marinis. Notizie Archeologiche Bergomensi 19(Bergamo 2011) str. 303–325.Teržan B., Hellmuth A., Heimann F.: Amazonenmythos im Spiegel der eisenzeitlichenGrabfunde zwischen Pontus und Karpatenbecken. V: Sava E., GovedaricaB., Hänsel B. (ur.), Der Schwarzmeerraum vom Äneolithikum bis in dieFrüheisenzeit (5000–500 v Chr.). Band 2: Globale Entwicklung versus Lokalgeschehen.Internationale Fachtagung von Humboldtianern für Humboldtianerim Humboldt-Kolleg in Chişinău, Moldavien (4.–8. Oktober 2010). PrähistorischeArchäologie in Südosteuropa 27 (Rahden/ Westf. 2011) str. 253–272.Hänsel B., Teržan B., Mihovilić K.: Brončane sjekire i njihovi djelovi. Opažanja naprimjeru nalaza s Monkodonje u Istri. V: Histria archaeologica 41/ 2010 ( Pula2011) str. 5–33.Hänsel B., Mihovilić K., Teržan B.: Monkodonja – novija iskopavanja i perspektive.V: 100 godina Arheološkog muzeja Istre u Puli – Nova istraživanja u Hrvatskoj.Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 25, Zagreb 2010, str. 85–106.190

DRUGOTeržan B. (članica ur. odbora 2007–) Archaeologia Adriatica. Sveučilište, Zadar.Teržan B. (članica ur. odbora 1993–) Arheološki vestnik, ZRC SAZU Inštitut zaarheologijo, Ljubljana.Teržan B. (članica ur. odbora 2000–) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije,Ljubljana.Teržan B. (članica ur. odbora 1994–) Il Mare Nero, Roma – Paris.Teržan B. (članica ur. odbora 1997–) Universitätsforschungen zur PrähistorischenArchäologie, Bonn.Miha TišlerTISKANA OBJAVATišler M.: Tele-substitutions in Heterocyclic Chemistry. Acta Chim. Slov., 58, 9–13(2011).DRUGOTišler M.: Prva leta visokošolskih ustanov v samostojni Sloveniji. Predavanje na posvetuPremislimo Slovenijo dveh desetletij. Državni svet RS, 11. oktober 2011.Miha TomaževičTomaževič M.: Seismic resistance of masonry buildings in historic urban and ruralnuclei : lessons learned in Slovenia. International journal of architecturalheritage. 2011, letn. 5, št. 4 & 5, str. 436−465.Tomaževič M., Gams M.: Shaking table study and modelling of seismic behaviourof confined AAC masonry buildings. Bulletin of earthquake engineering,2011, on-line.Tomaževič M., Weiss, P.: Robustness as a criterion for use of hollow clay masonryunits in seismic zones : an attempt to propose the measure. Materials andstructures, 2011, on-line.Tomaževič M., Gams M.: Ponašanje zgrada iz porastoga betona u potresnim uvjetima.Građevinar, 2011, letn. 63, št. 3, str. 235−244.Tomaževič M., Gams M., Oblak A.: Protipotresno utrjevanje opečnih zidov skompozitnimi oblogami. Gradbeni vestnik, 2011, letn. 60, št. 9, str. 246−257.Tomaževič M., Gams M., Oblak A.: Staro opečno zidovje in utrjevanje s kompoziti.Gradbenik, 2011, letn. 15, št. 6, str. 52−55.Tomaževič M.: Katastrofalni potres na Japonskem. Gradbenik, 2011, letn. 15, št.3, str. 48−49.Tomaževič M.: Potres na Japonskem : vpliv na gradbene konstrukcije. Gradbenik,2011, letn. 15, št. 4, str. 28−30.Tomaževič M., Gams M., Berset T.: Strengthening of historic brick masonry wallswith for in-plane loads with GFRP coating. V: Schultz A. E. (ur.). The EleventhNorth American Masonry Conference Transforming Traditions, 2011,191

Minneapolis, USA. Conference proceedings. Minneapolis: The Masonry Society;University of Minnesota, 2011, [12] str., (CD ROM).Tomaževič M., Gams M., Berset T.: Seismic strengthening of brick masonry wallswith composites : an experimental study. V: SEWC, Structural EngineersWorld Congress 2011, April 4 th - 6 th , Villa Erba, Como, Italy. Congress papers.Como: SEWC, 2011, 10 str. (CD ROM).Meli R., Brzev S., Tomaževič M. s skupino avtorjev: Seismic design guide for low--rise confined masonry buildings. Oakland: Earthquake Engineering ResearchInstitute, 2011. http://www.confinedmasonry.org/wp-content/uploads/2009/09/ConfinedMasonry,DesignGuide82011.pdf.Jože ToporišičTISKANE OBJAVEToporišič J.: Škrabec o zaznamovanju naglasov v Pleteršnikovem slovarju. V: JesenšekM. (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižnazbirka Zora, 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanskejezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 13–18.Kalčič M., Toporišič J.: S Toporišičem na Mostecu. Posavski obz., 9. jun. 2011, leto15, št. 12, str. 11.Toporišič J., Jemec Tomazin M. (ur.). Intervjuji in polemike, (Zbirka Linguistica etphilologica, 25). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 429 str.DRUGOToporišič J., Zorko Z., Jesenšek M.: Toporišič : samotni hodec skozi neprijazni čas :portret akademika Jožeta Toporišiča : dokumentarni film (VPS 21.20), RTVSlo 1, 9. 10. 2011, ob 21.35.Kolšek P.: Hudi jezikoslovec vedrega značaja : samotni hodec skozi neprijazni čas,portret akademika Jožeta Toporišiča, dokumentarni film, RTV SLO 1, 9. oktobraob 21.50. Delo, 11. okt. 2011, leto 53, št. 236, str. 15.Toporišič J.: 85-letnica prof. dr. Jožeta Toporišiča : 07. oktober 2011. Brežice: Knjižnica,2011. 1 video DVD (ca 12 min), barve, zvok.Jože TronteljTISKANE OBJAVEManohin A., Gerželj G., Trontelj J., Balažic J., Žnidaršič V., Korošec D.: Dileme vzvezi z bolnikovim zavračanjem transfuzije krvi. Isis 2011; 20 (1): 21–3.Trontelj J.: O dolžnosti, da se učimo iz zgodovine. Communio 2011; 21 (4): 339–46.Trontelj J.: On the duty to learn from history. / O dolžnosti, da se učimo iz zgodovine.In: Možnosti in pomen sprave / The possibilities and meaning of reconciliation.Mednarodna konferenca / International conference, Celje, Slovenia,3–6 november 2011. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2011: 18.192

Trontelj J.: Temna zarja ob dvajsetletnici samostojne Slovenije. Kdaj vrednote inetika za vse? Tretji dan 2011; 40 (5/6): 57–62.Trontelj J.: Privzgoja vrednot. Nujna planetarna naloga. Vzgoja 49 2011; 13 (1): 3–5.Trontelj J.: Znanje kot družbena vrednota. Pogled iz medicine. V: Vičar M., KregarS. (ur.). Biološka znanost in družba. Povezanost procesov. Zbornik s prispevkovs posveta. Ljubljana, 2001 oktober 6–7. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo,2011; 128–32.Žakelj T., Trontelj J.: Etični vidiki presejalnih programov. V: Primic-Žakelj M.,Jančar B., Čeh F., et al, (ur.). Državni presejalni programi za raka. 19. seminarIn memoriam dr. Dušana Reje: Slovenija proti raku: desetletni zdravstvenovzgojniprogram za zmanjšanje zbolevnosti in umrljivosti za rakom; 20. oktober2011; Ljubljana. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku,2011; 88–96 (predavanje na povabilo).Trontelj J.: O znanju in vrednotah. V: Kranjc A. (ur.). Posvet o poučevanju naravoslovja.Ljubljana, 16. december 2009. Ljubljana: SAZU, 2011; 13–7.Trontelj J.: Stimulation SFEMG: the need for good technique. V: Osredkar D., KoritnikB., Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana, Slovenia,September 22–25, 2011. Book of abstracts: SNC`11 : Central EuropeanFENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian NeuroscienceAssociation, 2011: 190.Trontelj J.: Results to be expected with stimulation SFEMG in early myastheniagravis. V: Osredkar D., Koritnik B., Pelko M. (ur.). Sinapsa NeuroscienceConference 11, Ljubljana, Slovenia, September 22–25, 2011. Book of abstracts:SNC`11 : Central European FENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa,Slovenian Neuroscience Association, 2011: 195.Trontelj J.: Stimulation SFEMG in studies of neuromuscular physiology. V: OsredkarD., Koritnik B., Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana,Slovenia, September 22–25, 2011. Book of abstracts: SNC`11 : CentralEuropean FENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian NeuroscienceAssociation, 2011: 195–6.Trontelj J.: Nagovor. Pogled: revija za multidisciplinarno proučevanje in preprečevanjesamomora Acta Suicidologica Slovenica 2011; 5 (1–2): 11–2.Trontelj J.: V iskanju izgubljenega sočutja. V: Dežman J. (ur.). Resnica in sočutje:prispevki k črni knjigi titoizma: poročilo Komisije Vlade Republike Slovenijeza reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009–2011. Družina: Ljubljana, 2011:9–12.Trontelj J.: Nagovor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V:Mencinger J. (ur.). Aleksander Bajt : 1921–2000: zbornik razprav s simpozijaSAZU ob 10-letnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21.oktobra 2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti inumetnosti, 2011; 9.193

Trontelj J.: Pozdravni nagovor. V: Oblak Z., Klopčič L. (ur.). Poti znanosti k edinostiSlovencev. VII. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikoviz sveta in Slovenije. Ljubljana, 12–13 oktober 2011. Ljubljana: Svetovnislovenski kongres, 2011: 21–2.Trontelj J.: Soča in požrešnost energetikov: ali bomo dopustili »ukinitev naravnevrednote z uredbo«? Delo, Sobotna priloga, 13. avgust 2011; 31.Trontelj J.: Etični problemi sintezne biologije. Večer, priloga 7D, junij 2011, 29; 15.Trontelj J.: Vrednote so večkrat le preoblečeni interesi. Intervju. Delo, Sobotna priloga(7. maj 2011) 2011; 53 (104)Zgonik S.: Intervju (Jože Trontelj ). Mladina (19. avgust 2011) 2011; 33: 44–9.Trontelj J.: Tri vprašanja dr. Jožetu Trontlju. Novi svet 2011; 47; (2): 4.Trontelj J.: Otvoritveni nagovor. V: Čepič M. (ur.). Posvet o poučevanju fizike,kemije in matematike. Ljubljana, 22. september 2010. Ljubljana: SAZU, 2011;12–4.Trontelj J.: Spremna beseda. V: Bratina N. (ur.). Otrok s sladkorno boleznijo v vrtcu,šoli in pri športnih ter drugih aktivnostih. Ljubljana: Društvo za pomočotrokom s presnovnimi motnjami, 2011: 7.Gregorčič M., Hanžek M., Kajfež-Bogataj L., Kreft L., Murn A., Plut D., StanovnikT., Školč J., Trontelj J., Kapš D.: Kam po krizi? Premišljanja o prihodnosti.Ljubljana: Kabinet predsednika Vlade RS: Inštitut za civilizacijo in kulturo,2011: 77 str.DRUGOBalažic J., Bošnjak M., Flis V., Živcec-Kalan G., Kastelic A., Korošec D., Prestor J.,Rajapakse R., Trontelj J., Vidmar I., Vlahović D., Žmitek A.: Ogrožen bolnikin poškodovanec – kdo ima pravico odločati o zdravljenju : [sodelovanje vrazpravi v okviru Skupnih predavanj na 18. Mednarodnem simpoziju o urgentnimedicini, Portorož, 17. junij 2011]. Portorož, 2011.Drago TršarTršar D.: Razstava skupaj z akad. Andrejem Jemcem: V spomin na deseto obletnicosmrti akad. dr. Vinka Kambiča na SAZU.SKUPINSKE RAZSTAVEViški salon, Ljubljana.Mercator – razstavni prostor, Ljubljana.Mednarodna razstava skulptur, Lendava.Cerkev sv. Duha – galerija, Črnomelj.Vito TurkTISKANE OBJAVEJelinska C., Davis P. J., Kenig M., Žerovnik E., Kokalj-Jenko S., Gunčar G., TurkD., Turk V., Clarke D. T., Waltho J. P., Staniforth, Rosemary A.: Modulation194

of contact order effects in the two-state folding of stefins A and B. Biophys. j.,2011, vol. 100, no. 9, str. 2268–2274.Ivanova S., Gregorc U., Vidergar N., Javier R., Bredt D. S., Vandenabeele P., PardoJ., Simon M. M., Turk V., Banks L., Turk B.: Maguks, scaffolding proteinsat cell junctions, are substrates of different proteases during apoptosis. Celldeath & disease, 2011, vol. 2, str. e116-1–e116-11.Mikhaylov G., Mikac U., Magaeva A. A., Itin V. I., Naiden E. P., Psakhye I. S., BabesL., Reinheckel T., Peters C., Zeiser R., Bogyo M., Turk V., Psahkye S. G.,Turk B., Vasiljeva O.: Ferri-liposomes as an MRI-visible drug-delivery systemfor targeting tumours and their microenvironment. Nature nanotechnology,2011, vol. 6, no. 9, str. 594–602Žerovnik E., Stoka V., Mirtič A., Gunčar G., Grdadolnik J., Staniforth R. A., TurkD., Turk V.: Mechanisms of amyloid fibril formation : focus on domain-swapping.FEBS journal, 2011, vol. 278, no. 13, str. 2263–2282.Repnik U., Stoka V., Turk V., Turk B.: Lysosomes and lysosomal cathepsins in celldeath. Biochimica et biophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824,no. 1, str. 22–33, dec. 2011.Turk V., Stoka V., Vasiljeva O., Renko M., Sun T., Turk B., Turk D.: Cysteine cathepsins: from structure, function and regulation to new frontiers. Biochimica etbiophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824, no. 1, str. 68–88Stoka V., Turk V.: Strukturna in funkcijska mreža kot orodje za razvoj učinkovitejšihpristopov vosebni terapiji. V: Lovrečić L. (ur.), Teran N. (ur.). 3. Simpozijslovenske medicinske genetike = 3 rd Slovene Medical Genetics Symposium,Ljubljana, 8. aprila 2011. Osebna genomika med medicinsko uporaboin komercializacijo : zbornik povzetkov. Ljubljana: Združenje za medicinskogenetiko, Slovensko zdravniško društvo, 2011, str. 37–39.Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1 mutantsof human stefin B. V: Osredkar D. (ur.), Koritnik B. (ur.), Pelko M. (ur.).Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana, Slovenia, September 22-25,2011. Book of abstracts : SNC`11 : Central European FENS featured regionalmeeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2011, str.173.Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1 mutantsof human stefin B : [presented at 36 th FEBS Congress of Biochemistryfor Tomorrow Medicine, June 25-30, 2011, Torino, Italy]. FEBS journal, 2011,vol. 278, suppl. 1, str. 475.Špes A., Petelin A., Reinheckel T., Walczak H., Vandenabeele P., Turk V., Turk B.:Katepsini in lizosomi kot ojačevalci signalov pri apoptozi sproženi z ligandismrti. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.): 5. Dan Mladih Raziskovalcev, Ljubljana,Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana: Institut “Jožef Stefan”,2011, str. 20.195

Hafner M., Repnik U., Turk V., Turk B.: Vloga proteaz pri s sfingozinom induciranicelični smrti. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Dan mladih raziskovalcev,Ljubljana, Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana: Institut “JožefStefan”, 2011, str. 28.Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro študij EPMI mutantčloveškega proteina stefina B. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Dan MladihRaziskovalcev, Ljubljana, Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana:Institut “Jožef Stefan”, 2011, str. 30.Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro študij lastnosti EPM1mutant človeškega proteina stefina B. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Danmladih raziskovalcev, Ljubljana, februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana:Institut “Jožef Stefan”, 2011, str. 30.Špes A., Petelin A., Reinheckel T., Walczak H., Turk V., Turk B.: TRAIL-inducedapoptosis and the role of lysosomes and lysosomal cathepsins. V: 28 th WinterSchool, Tiers, Italy, February 23 rd -27 th , 2011. Proteinases and their inhibitors :recent developments. [S. l.: S. n.], 2011, str. 26.Suban D., Zajc T., Renko M., Turk V., Dolenc I.: The role of cathepsin C and PGCPin thyroglobulin processing. V: 28 th Winter School, Tiers, Italy, February 23 rd--27 th , 2011. Proteinases and their inhibitors : recent developments. [S. l.: S. n.],2011, str. 61.Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1mutants of human stefin B. V: 28 th Winter School, Tiers, Italy, February 23 rd--27 th , 2011. Proteinases and their inhibitors : recent developments. [S. l.: S. n.],2011, str. 68.Mikhaylov G., Mikac U., Naiden E. P., Itin V. I., Reinheckel T., Peters C., BogyoM., Turk V., Psahkye S. G., Turk B., Vasiljeva O.: Ferri-liposomes, a novelMRI-visible drug-delivery system, enabled successful tumor treatment by efficientcysteine cathepsins inhibition. V: Seventh General Meeting of the InternationalProteolysis Society, October 16-20, 2011, San Diego, California, USA.San Diego: International Proteolysis Society, 2011, str. 55.Turk V. (Guest Editor – povabljen kot editor). Special issue : Proteolysis 50 yearsafter the discovery of lysosome in honor of Christian de Duve. Biochimica etbiophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824, no. 1, str. 1–2.Turk V.: Franc Gubenšek (1937–2010). Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011, knj. 61:2010, str. 223–225, portret.DRUGOTurk V., Kaučič V., Boštjančič D., Mateta M., Meden A., Jamnik J., Krajnc P., VerčičD., Tenze G., Pucelj G.: Kemija v družbi : okrogla miza, Nacionalna konferencao komuniciranju kemije »Kemija med percepcijo in realnostjo: vlogaznanstvenikov, industrije, medijev in izobraževanja«, 24. maj 2011, Ljubljana,Slovenija. Ljubljana, 2011.196

Turk V.: Predsednik sekcije ‘’Mechanisms of Pathogenesis’’ na: Seventh GeneralMeeting of the International Proteolysis Society, October 16-20, 2011, San Diego,California, USA. San Diego: International Proteolysis Society, 2011, str. 31.Dragica TurnšekTurnšek D.: recenzija monografije Geologija Slovenije - The Geology of Slovenia.(Pleničar M., Ogorelec, B. & Novak M. gl. ur.), Izd. Geološki zavod Slovenije,Ljubljana, 2009, 612 str., (565 sl.), geološka karta, (izšlo 2011).Anton VratušaOBJAVEVratuša A.: Dalle Catene alla Libertà. La “Rabska brigada” una brigata partigiananata in campo di concentramento fascista. Narodna in študijska knjižnica,Trieste/Trst, KappaVu Resistenza Storica – Udine. 20011, str. 200.Vratuša A.: Jezik sebeborskega urbarja. Sporočilo iskrenega učitelja. Biblioteca SlavicaSavariensis. Tomus XIi Szomebathely 2011, str. 137–156.Vratuša A.: Dr. Vanek Šiftar, slovenski romolog. Dr. Vanek Šiftar – slovenski romolog.INV – UŠF, Ljubljana 2011, str. 6–8.Vratuša A.: Dr. Anton Trstenjak : Slovenci smo državotvorni narod. Pirjevčev zbornik.Poti zgodovine med Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo. Ob sedemdesetiobletnici akad. prof. dr. Jožeta Pirjevca, Koper – Capodistria, UP ZRS2011, str. 543–550.DRUGOVratuša A.: Jambori spominov in dobrega sosedstva. Tema: Slovenska Istra. Mladinskakulturna prireditev na Vrtu spominov in tovarištva, Petanjci 19, 6.maja 2011.Vratuša A.: Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama. Uvodnik. Znanstvenakonferenca: Celostno upravljanje zavarovanih območij – krajinski parkGoričko, ICPE, Ljubljana, 10. maja 2011, str. 1–4.Vratuša A.: Visoki mednarodni gost v Krajinskem parku Goričko ter na Vrtu spominovin tovarištva. Uvod. 9. znanstvena konferenca PAZU, Murska Sobota,25. novembra 2011.Saša VugaVuga S.: Predavanje o Cirilu Kosmaču v Klubu kulturnikov v Trstu, 24. 1. 2011.Vuga S.: Saša Vuga , perfekcionist. Slovenščina je bila ustvarjena za 250 milijonovljudi, intervju z Borisom Ježem, Sobotna priloga Dela, 5. 2. 2011.Vuga S.: Tudi Milutina so odgnali, ponatis odlomka iz romana Vseenost (1972), zbornikVstala Primorska (ZRC SAZU Nova Gorica – dr. Branko Marušič), 2011.Vuga S.: slavnostni govor ob odprtju Gregorčičeve poti, Gradišče nad Prvačino, 4.5. 2011.197

Vuga S.: Polkovnik Ahac, memoarski esej, Zbornik ob simpoziju fil. fakultete o dr.Dušanu Pirjevcu (ob 90-letnici rojstva), 2011.Vuga S.: Poslednje pismo, memoarski esej, zbornik Nove revije Interpretacije, RudiŠeligo , 2011.Franc ZadravecTISKANA OBJAVAZadravec F.: Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman (Knjižna zbirka Miselo slovenski besedi). Murska Sobota: Franc-Franc, 2011. 246 str., ilustr.DRUGOZadravec Franc (ur.) Socialna lirika : izbrano delo, (Zbirka Naša beseda). Ljubljana:Mladinska knjiga, 1976. 111 str., [1] f. pril.Ciril ZlobecPOEZIJAKovič K., Zlobec C., Menart J., Pavček T.: Pesmi štirih, 7. izdaja, 1. natis, Cankarjevazaložba, 2011.Zlobec C.: Kot brat si mi, Delo, januar 2011.Zlobec C.: V klas in kruh življenja I., Delo, avgust, 2011.Zlobec C.: Oda in žalostinka za umrlim sinom, Delo, SP, 10. 12. 2011.POEZIJA V ZBORNIKIH IN REVIJAH:Zlobec C.: Samo ta dan imam, Pomladni pogovori z mrtvo hčerko ali Parabolao cvetoči češnji, Pesmi Parnasa, Veronikini nagrajenci, Fit media, Celje,2011.Zlobec C.: In memoriam pesniku Tonetu Pavčku, dvema pesmima, že objavljenimav Delu, dodani še: V klas in kruh življenja II in Slovo na Žalah, Sodobnost,št. 12. 2011.POEZIJA V PREVODUZlobec C.: Binidad del amor y el dolor. prevod: Juan Octavio Prenz, Ediciones LAR– literatura americana reunida, Buenos Aires, 2011.ESEJISTIKAV knjižni izdajiZlobec C.: Vse daljave niso daleč – Italijanska srečanja slovenskega pesnika, ZTT– Est, Trst, 2011.V revijah in zbornikih:Zlobec C.: V zborniku Pesniki Parnasa: Kaj lahko zapišem ta trenutek o sebi? Mojapoezija – to sem jaz sam, Celje, 2011.Zlobec C.: Neutrudnemu iskalcu svetlobe, pesniku in prijatelju Tonetu Pavčku vslovo, Sodobnost, št. 12. 2011.Zlobec C.: Tudi v svobodi s Prešernom, zbornik Edinost, sreča, sprava. 30 let projektaGEOSS, dopolnjena izdaja, Društvo GEOSS, 2011.198

Zlobec C.: Marginalije ob Mali sanjavki, spremna beseda v zbirki Mala SanjavkaMarjance Kočevar, založba Goga, Novo mesto, 2011.Zlobec C.: V tihem sozvočju z naravo, z odprtimi očmi v čas, spremna beseda v zbirkiV Plašljivem vrbju Radivoja Pahorja, Mariborska literarna družba, Maribor 2011.Zlobec C.: Dvajset let pozneje, Glasilo Ljubljana, september 2011.INTERVJUZlobec C. in Kmecl M.: Če bomo prodajali, bomo hlapci, (spraševala Miša Čermak),Jana, št. 47, 22. 11. 2011.KNJIŽNI PREVODGiuseppe Tomasi di Lampedusa: Gepard, roman, spremna beseda: Odkritje, imenovanoLampedusa, MK, 2011.DOKUMENTARNI FILMCiril Zlobec : Ljubezen – svetlo sonce in tema (30’). Scenaristka Neva Zajc, režiserSamo Milavec, produkcija TV Koper, javna premierska projekcija, Štanjel,Avgust 2011, predvajano na TV, Koper (2X) in TVS, 2011.Zlobec C.: javni »slavnostni« govori in nagovori, literarni večeri (Ljubljana, Sežana,Koper, Trst, Celovec, Idrija, Radenci, Trzin, Jesenice ...).Robert ZorecOBJAVEVelebit J., Chowdhury H. C., Kreft M., Zorec R.: Rosiglitazone Balances Insulin--Induced Exo- And Endocytosis In Single 3t3-L1 Adipocytes. Mol Cell Endocrinol(2011). 333(1):70–7.Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Gabrijel M., Zorec R.: Physiopathologic Dynamicsof Vesicle Traffic in Astrocytes. Histology and Histopathology (2011)26:277–284.Prebil M., Jensen J., Zorec R., Kreft M.: Astrocytes and Energy Metabolism. ActaPhysiologica et Biochemica (2011) 117(2):64–9 .Prebil M., Chowdhury H. H., Zorec R., Kreft M.: Changes in cytosolic glucoselevel in ATP-stimulated live astrocytes. BBRC (2011) 405(2):308-13.Prebil M., Vardjan N., Jensen J., Zorec R., Kreft M.: Dynamic monitoring of cytosolicglucose in single astrocytes. Glia (2011) 59(6):903–13.Jorgačevski J., Potokar M., Grilc S., Kreft M., Liu W., Barclay J. W., Bückers J., MeddaR., Hell S. W., Parpura V., Burgoyne R. D. & Zorec R.: Munc18-1 tuning ofvesicle merger and fusion pore properties. J. Neurosci. (2011) 31:9055–9066.Kovačič P. B., Chowdhury H. H., Velebit J., Kreft M., Jensen J., Zorec R.: Cytosolicglucose homeostasis changes during differentiation of 3t3-l1 fibroblasts intoadipocytes: Direct measurements. J. Biol. Chem. (2011) 286(15):13370–81.Kabaso D., Gongadze E., Jorgačevski J., Kreft M., Van Rienen U., Zorec R., IgličA.: Exploring the binding dynamics of bar proteins. Cell Mol Biol Letters(2011) 16(3):398–411.199

Zorec R.: “Properties of Regulated Exocytosis in Astrocytes”, in Verkhratsky, A.and Parpura, V. (eds), Physiology and Pathophysiology of Neuroglia: The Biomedical& Life Sciences Collection, Henry Stewart Talks Ltd, London 2011(http://hstalks.com/?t=BL1272935-Zorec).Stenovec M., Milošević M., Petrušić V., Potokar M., Stević Z., Prebil M., KreftM., Trkov S., Andjus P. R., Zorec R.: ALS IgG_Enhances The Mobility OfLysotracker-Labelled Vesicles In Cultured Rat Astrocytes. Acta Physiologica(2011,) 203(4):457–71.DRUGOZorec R.: »Vesicle Traffic in Astrocytes« and »Methodology: Membrane capacitancemeasurements in astrocytes«, vabljeno predavanje 27/03/2011, InternationalAstrocyte School, Bertinori, Italy (27. 3. 2011–1. 4. 2011)Zorec R.: »Fusion Pore properties of Peptidergic Vesicles«, vabljeno predavanje19/04/2011, Vita-Salute San Raffaele University & San Raffaele Institute, Divisionof Neuroscience. Milan, Italy, April 20 th , 2011)Zorec R.: »Exocytotic Fusion Pore: An Evolutionary Invention of EukaryoticCells», vabljeno predavanje 28/04/2011, Seminar forum at the Department ofHuman Biology, Anatomy Building, Faculty of Health Sciences, University ofCape Town on 28 th April 2011 at 13h00, South Africa.Zorec R.: »Fusion pore regulation of peptidergic vesicles«, vabljeno predavanje14/06/2011, Department of Biochemistry, Imperial College London, London.Zorec R.: “Measurements of cytosolic glucose in adipocytes” COST BM0602: AdiposeTissue: A Key Target for Prevention of the Metabolic Syndrome Final meetingin Kuopio, vabljeno predavanje 29/08/2011, Finland, 2011, August 29-31,2011, University of Eastern Finland, Kuopio Campus, Mediteknia Auditorium.Zorec R.: “Vesicle Traffic and Regulated Exocytosis in Astrocytes”, vabljeno predavanje17/09/2011, 10 th EuropeGlia, Symposium 31: Vesicle Dynamics inastrocytes” Prague, Czech Republic, 13-17, September 2011.Zorec R.: “Physiopathology of Vesicle Traffic and Regulated Exocytosis in Astrocytes”,vabljeno predavanje 23/11/2011, University of Colorado, Health Sciences,November 23, 2011.Zorec R.: »Astrocyte Physiopathology, Regulated Exocytosis, Vesicle Traffic andFusion Pore Properties«, vabljeno predavanje 28/11/2011, Oregon Health SciencesCenter & Vollum Institute, Portland, November 28, 2011.Zinka ZorkoOBJAVEZorko Z.: Medjezikovni stiki v lendavskem kotu. V: Kolláth A. (ur.), Gróf A. (ur.).Szépbe szőtt hit --- : köszöntő könyv Varga József tiszteletére, (Muratáj, 1-2).Maribor: Magyar Nyelv és Irodalom Tanszék; Lendva: Magyar NemzetiségiMűvelődési Intézet, 2011, 2010, št. 1/2, str. 296–306.200

Zorko Z.: Završki slovenskogoriški govor. Čas. zgod. narodop., 2011, letn. 82 = n.v. 47, zv. 2/3, str. 221–229.Benko A., Zorko Z.: Prekmurski knjižni jezik v Küzmičevem Evangeliju po Ivanuin prekmursko narečje v Strukovcih = Prekmurje literary language inKüzmič’s Gospel of John and the Prekmurje dialect in Strukovci. Zb. soboš.muz., 2011, 16/17, str. 219–244.Zorko Z.: Panonsko haloško narečje : od Velikega Vrha do Žetal. Mohorjev koled.,2011, str. 107–115.Zorko Z.: Jezikovne drobtinice : zapis severnega štajerskega govora v občini Selnicaob Dravi. Selniške novice, maj 2011, leto 5, št. 12, str. 50–51, ilustr., okt.2011, leto 4 [i. e. 5], št. 13, str. 39–40, ilustr.Zorko Z.: Slovensko jezikoslovje na Oddelku za slovanske jezike in književnostiFilozofske fakultete Univerze v Mariboru. V: Krakar-Vogel B. (ur.). Slavistikav regijah – Maribor, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 22). Ljubljana:Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2011, str. 21–28.Zorko Z.: Prevzeto gozdarsko, lesarsko in stavbarsko strokovno izrazje v koroškemremšniškem podnarečju = Fachsprachliche Entlehnungen aus den BereichenFortschwirtschaft, Holz- und Bauwesen im Kärntner slowenischenRemšeniker Subdialekt. V: Pohl H. D. (ur.). Akten der 10. Arbeitstagung fürbayerisch-österreichische Dialektologie in Klagenfurt 19.-22. September 2007,(Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft, Jg. 34-36 (2008-2010). Wien:Praesens, [med 2010 in 2011], str. 511–523.Zorko Z.: Koroški govor Radvanja v Avstriji. V: Filipi G. (ur.). Mednarodni znanstvenisestanek Slovenski dialekti v stiku 5, Koper, 13.–14. maja 2011 : [programin povzetki = programma e riassunti = programme and abstracts]. Koper: Univerza,ZRS, 2011, str. 17–18.Zorko Z.: Prekmursko glasoslovje od Avgusta Pavla do romanov Franceka Mukiča.V: Gadányi K. (ur.), Jesenšek M. (ur.). Az igaz tanár üzenete : Pável Ágostonszületésének 125. évfordulója tiszteletére : s spoštovanjem ob 125. obletnici rojstvaAvgusta Pavla, (Bibliotheca Slavica Savariensis, tom. 12). Szombathely:[s. n.], 2011, str. 169–181.Zorko Z.: Prekmursko glasoslovje od Avgusta Pavla do romanov Franceka Mukiča= Phonetische Charakteristika der Sprache von Prekmurje von August Pavelbis zu den Romanen Francek Mukič's [!]. V: Jesenšek M. (ur.). Globinskamoč besede : red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, (Mednarodna knjižnazbirka Zora, 80). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezikein književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 421–430.Benko A., Zorko Z.: Madžarizmi v Mukičevem romanu Garaboncijaš in nekateriustrezniki zanje v Pleteršnikovem slovarju = Hungarian loan words inMukič’s novel Garaboncijaš and some of their correspondents in Pleteršnik’sdictionary. V: Jesenšek M. (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja,201

(Mednarodna knjižna zbirka Zora, 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelkaza slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 237–252.Benko A., Zorko Z.: Prevzeto besedje v romanu Garaboncijaš Franceka Mukiča.V: Filipi G. (ur.). Narečna prepletanja. Koper: Univerza na Primorskem,Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2011, str.273–286.Zorko Z., Jesenšek M., Pavel J., Kozar-Mukič M.: 2011 – leto Avgusta Pavla : v oddajiRadijski razgledi, Radio Maribor, 7. maja 2011. 2011. http://www.rtvslo.si/mojavdio/radiomaribor/razgledi-2011-leto-avgusta-pavla/6653/.Toporišič J., Zorko Z., Jesenšek M.: Toporišič : samotni hodec skozi neprijazni čas :portret akademika Jožeta Toporišiča : dokumentarni film (VPS 21.20), RTVSlo 1, 9. 10. 2011, ob 21.35.Zorko Z: Mulec F.: Graba, kdo bo tebe ljubil : izpoved resničnega pričevanja. 1. izd.Pekre: samozal. F. Mulec, 2011. 204 str., ilustr.Zorko Z.: Avsenik Nabergoj I., Lamping D. (ur.). Literarne vrste in zvrsti : stariIzrael, grško-rimska antika in Evropa. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba,2011. 623 str., ilustr.Zorko Z.: Rus I.: Spomin živi. Slovenj Gradec: samozal., 2011. 125 str.Zinka Z.: Jesenšek M. (ur.): Globinska moč besede : red. prof. dr. Martini Orožen ob80-letnici, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 80). Maribor: Mednarodna založbaOddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011.667 str., ilustr.Zorko Z.: Narečna členjenost v občini Videm. V: Mohorko T. (ur.). Občina Videm :zbornik. Ptuj: Vejica, 2011, str. [178]–191, ilustr.DRUGOZorko Z. (članica ur. sveta 2008–) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fakulteta,Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008–.Zorko Z. (članica ur. odbora 2005–) Studia Historica Slovenica. Maribor: Zgodovinskodruštvo dr. Franca Kovačiča, 2001–.Zorko Z. (članica ur. odbora 1995–) Studia Slavica Savariensia. Szombathely: BerzsenyiDániel Tanárképzö Föiskola Szláv Filológiai Intézete, 1992–.Mitja ZupančičWestergren M., Zupančič M., Kraigher H.: Tehnične smernice za ohranjanje inrabo genskih virov : rdeči bor, ruševje in munika : Pinus sylvestris, P. mugo,P. heldreichii : Slovenija. Gozd. vestn., 2011, letn. 69, št. 1, str. [39–46], ilustr.Zupančič M., Westergren M., Kotnik A., Božič G.: Tehnične smernice za ohranjanjein rabo genskih virov : črni bor, sredozemski bori: alepski bor, pinija,obmorski bor ter petigličasti bori: cemprin, molika, zeleni bor : Slovenija.Gozd. vestn., 2011, letn. 69, št. 2, str. [107–114], ilustr.202

Božič G., Kutnar L., Zupančič M.: Genetic variability and suitability of under--planted beech in selected norway Spruce monocultures on the Pohorje Massif/ Genetska variabilnost in primernost podsajene bukve v izbranih smrekovihmonokulturah na Pohorju, Folia biologica et geologica 52/1-2, 2011, str.5–25.Zupančič M., Žagar V.: Problems of the association Castaneo-Fagetum sylvaticaeMarinček & Zupančič (1979) 1995 / Problematika asociacije Castaneo-Fagetumsylvaticae Marinček & Zupančič (1979) 1995, Folia biologica et geologica52/1-2, 2011 str. 141–172.Slavoj ŽižekTISKANE OBJAVEŽižek S.: Hegel, sex and marriage. Lacan. ink, spring 2011, no. 37, str. 112–133.Žižek S.: We zoeken het absolute op de verkeerde plek. Nexus (Kampen), 2011, nr.59, str. 165–184.Žižek S.: El tercer espacio. Arquitectura viva, 2011, n. 134, str. 112.Žižek S.: With Hegel beyond Hegel : The Hegel variations: on the phenomenologyof the spirit by Fredric Jameson, London: Verso, 2010. Criticism (Detroit),Spring 2011, vol. 53, no. 2, str. 295–313.Žižek S.: Tact in the age of WikiLeaks. Harper's (N. Y. N. Y.), April 2011, no. 1931,vol. 322, str. 13–16.Žižek S.: La rivolta nel deserto postideologico. Internazionale (Roma), 2/8 Sett.2011, a. 18, n. 913, str. 88–91.Žižek S.: Non siamo sognatori. Internazionale (Roma), 14/20 ott. 2011, a. 18, n. 919,str. 30–31.Žižek S.: WikiLeaks : wenn es unsere Pflicht wird aufzuhören, den Schein zu wahren.Lettre int. (Berl.), Juni 2011, 92, str. 60–62.Žižek S.: Zero-degree protests : on the riots. Lond. rev. books, 8 September 2011,vol. 33, nr. 17, str. 28–29.Žižek S.: Todestrieb as an ethical category. V: Kisser T. (ur.), Rippl D. (ur.), TiedtkeM. (ur.). Angst : Dimensionen eines Gefühls. 1. Aufl. Paderborn: WilhelmFink, cop. 2011, str. 113–127.Žižek S.: From democracy to divine violence. V: Agamben G. Democracy in whatstate?, (New directions in critical theory). New York: Columbia UniversityPress, cop. 2011, str. 100–120.Žižek S.: Hegel and shitting : the idea’s constipation. V: Žižek S. (ur.), Crockett C.(ur.), Davis C. (ur.). Hegel & the infinite : religion, politics, and dialectic, (Insurrections).New York: Columbia University Press, cop. 2011, str. 221–232.Žižek S.: Preface : Hegel’s century. V: Žižek S. (ur.), Crockett C. (ur.), Davis C.(ur.). Hegel & the infinite : religion, politics, and dialectic, (Insurrections). NewYork: Columbia University Press, cop. 2011, str. IX–XI.203

Žižek S.: Die Entgiftung des Nächsten. V: Ramin S., Just R., Charim I., SeesslenG., Žižek S., Ganglbauer K. Vorboten der Barbarai : zum Massaker von Utøya,(Laikatheorie, Bd. 14). 1 Aufl. Hamburg: Laika, cop. 2011, str. 107–116.Žižek S.: Die Puppe namens Theologie. V: Steimann D. (ur.), Weinecke F. PrivateAndacht. Bönen: Kettler, 2011, str. 14–15.Žižek S., López Martín F.: El acoso de las fantasias, (Cuestiones de antagonismo,66). Madrid: Akal, 2011. 266 str.Žižek S.: Ahir zamanlarda yaşarken. Istanbul: Metis, 2011. 588 str.Žižek S.: Bienvenidos a tiempos interesantes. La Paz: Garza Azul, 2011. 119 str.Žižek S.: Die bösen Geister des himmlischen Bereichs : der linke Kampf um das 21.Jahrhundert. Frankfurt am Main: Fischer S., 2011. 384 str. http://deposit.d-nb.de/cgi-bin/dokserv?id=3798411&prov=M&dok%5Fvar=1&dok%5Fext=htm.Žižek S.: Comment lire Lacan, (Antiphilosophique collection). Condé-sur-Noireau:Nous, 2011. 169 str.Žižek S.: De la croyance, (Rayon philo). 1re éd. [Arles]: J. Chambon, 2011. 317 str.Žižek S.: Eerst als tragedie, dan als klucht. Amsterdam: Boom, cop. 2011. 238 str.Žižek S.: En defensa de causas perdidas, (Cuestiones de antagonismo, 62). Madrid:Akal, 2011. 479 str.Žižek S.: Gewalt : Sechs abseitige Reflectionen = aus dem Englischen von AndreasHofbauer, (Laikatheorie). 1. Aufl. Hamburg: Laika, 2011. 188 str.Žižek S.: Geweld : zes zijdelingse bespiegelingen. Tweede oplage. Amsterdam:Boom, 2011. 224 str.Žižek S.: Ideologian ylevä objekti. Vantaa: Aperion Kirjat, 2011. 368 str.Žižek S.: Lacan : eine Einführung, (Fischer Taschenbuch, 17626). 3. Aufl. Frankfurtam Main: Fischer Taschenbuch Verlag, 2011. 171 str.Žižek S.: Leggere Lacan : guida perversa al vivere contemporaneo, (Nuova cultura -introduzioni, 217). Ristampa. Torino: Bollati Boringhieri, 2011. 136 str.Žižek S.: Living in the end times. London; New York: Verso, 2011. XV, 504 str.Žižek S.: Od tragedii do farsy : czyli jak historia się powtarza. Wyd. 1. Warszawa:Wydawnictwo krytyki politycznej, cop. 2011. 265 str.Žižek S.: Le plus sublime des hysteriques, (Travaux pratiques). 1 re . ed. Paris: Pressuniversitaires de France, 2011. 443 str.Žižek S., Klepec P. (ur.): Poskusiti znova – spodleteti bolje (Zbirka Čas misli). Ljubljana:Cankarjeva založba, 2011. 485 str.Žižek S.: Primeiro como tragédia, depois como farsa. 1a ed. Sáo Paulo: Boitempo,2011. 133 str.Žižek S.: Prõta san tragõdia kai meta san farsa. Athina: Scripta, 2011. 226 str.Žižek S.: Razmyšlenija v krasnom cvete : kommunističeskij vzgljad na krizis i soputstvujuščiepredmety. Moskava: Evropa, 2011. 474 str.Žižek S.: Tihi sugovornici Lacana, (Edicija Missing link). Zenica: Bosansko narodnopozorište, 2011. 275 str.204

Žižek S.: Vivere alla fine dei tempi. Milano: Ponte alle Grazie, 2011. 619 str.Žižek S.: Vivre la fin des temps, (Bibliothèque des savoirs). [Paris]: Flammarion,2011. 577 str.Aloni U., Žižek S., Badiou A., Butler J.: What does a Jew want? : on binationalismand other specters, (Insurrections: critical studies in religion, politics, andculture). New York: Columbia University Press, cop. 2011. XX, 257 str., ilustr.Žižek S.: Willkommen in interessanten Zeiten!, (Laikatheorie, Bd. 3). 1. Aufl. Hamburg:Laika, cop. 2011. 91 str.Žižek S.: Lynch : il ridicolo sublime, (Minima, Volti, n.19). Milano; Udine: Mimesis,cop. 2011. 48 str.Žižek S.: Mimari paralaks : sinif savaşinin spandrelleri ve diğer fenomeni. Istanbul:Encore, cop. 2001. 127 str., ilustr.Žižek S.: Ruda F., Hegels Pöbel : eine Untersuchung der »Grundlinien der Philosophiedes Rechts«. Konstanz: Konstanz University Press, cop. 2011. 276 str.Žižek S.: Ruda Frank, Hegel's rabble : an investigation into Hegel's philosophy ofright, (Continuum studies in philosophy). London; New York: Continuum,cop. 2011. XVIII, 218 str.Žižek S.: Mao, Zedong, Mao o praxi a rozporu, (SOK, sv. 8). 1. české vyd. v tomtosouboru. Všeň: Grimmus, 2011. 192 str.Žižek S.: Lenin V. I., Žižek S. (ur.). Revolution at the gates : a selection of writingsfrom February to October 1917. Reprinted. London; New York: Verso, 2011.VIII, 344 str.Žižek S.: Jednou jako tragédie, podruhé jako fraška aneb Proč musela utopie liberalismuzemřít dvakrát. Praha: Rybka, 2011. 247 str.Žižek S.: Lacrimae rerum : Kiéślowski, Hitchcock, Tarkowski, Lynch, (Seria Idee, 4).Wyd. 3. Warszawa: Wydawnictwo krytyki politycznej, 2011. 326 str.DRUGOVogt E. M.: Slavoj Žižek und die Gegenwartsphilosophie : Agamben, Vattimo, Dennett,Badiou, Fanon, Ranciere. Wien: Turia + Kant, 2011. 296 str.Žižek S. (ur.), Crockett C. (ur.), Davis C. (ur.) Hegel & the infinite : religion, poli tics,and dialectic, (Insurrections). New York: Columbia University Press, cop.2011. XI, 237 str., ilustr.Lenin V. I., Žižek S. (ur.). Revolution at the gates : a selection of writings from Februaryto October 1917. Reprinted. London; New York: Verso, 2011. VIII, 344str.Budgen S. (ur.), Kouvélakis E. (ur.), Žižek S. (ur.) Yeniden Lenin : bir hakikat siyasetinedoğru, (Sic, 7). Istanbul: Bsim Ocak, 2011. 383 str.Žižek S. (član ur. odbora 1990-) Problemi. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo,1962–.205

Znanstveni delavci SAZUCvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947, Ljubljana. Jezikoslovka in pedagoginja,redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov.Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991.Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939, Bistrica ob Sotli. Doktor elektrotehniškihznanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre zaelektroenergetske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljaniv pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta2007.Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944, Ljubljana. Doktor elektrotehniških znanosti,redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fizikoUniverze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnikSAZU od leta 2007.Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953, Ižakovci pri Murski Soboti. Doktor strojništva,redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplotein snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstvenisvetnik SAZU od leta 2007.Svetovalci SAZUGostiša, Lojze, rojen 7. junija 1923 v Žireh, dr. umetnostne zgodovine, svetovalecSAZU za umetnostno zgodovino od 1. decembra 2009.Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalecSAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009.Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik,svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetuod 1. decembra 2009.Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag.lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Biotehniške fakultetein na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za področje naravoslovja od14. junija 2011.206

NOVI ČLANII. razred za zgodovinske in družbene vedeJOŽE MENCINGERRojen je bil leta 1941 naJesenicah. Po gimnaziji na Jesenicahje leta 1964 diplomiral naPravni fakulteti v Ljubljani, leta1966 magistriral iz ekonomijev Beogradu in leta 1975 doktoriralna ekonomskem oddelkuUniversity of Pennsylvania,Philadelphia (ZDA) pri komisijipod vodstvom nobelovca L.R. Kleina. Doktoriral je s tezo»Quarterly Econometric Modelof Yugoslavia«, ki je predstavljalaprvi ekonometrični modeljugoslovanskega gospodarstvain enega prvih v tedanjemsocialističnem svetu.Jože Mencinger je zaposlenna Pravni fakulteti v Ljubljani –od leta 1987 kot redni profesor.Predava predmete: Pravo in ekonomika EU, Statistika, Economics of Transitionin Mednarodni ekonomski odnosi. Predaval je na podiplomskih programih ekonomskihfakultet v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru, bil je gostujoči profesor naUniverzi v Pittsburgu v ZDA (1987), gostujoči znanstvenik v Torinu in na Dunaju.Posamična vabljena predavanja je imel na univerzah v mnogih evropskih državahpa tudi na univerzah in institutih v ZDA, Mehiki, Braziliji, Rusiji, na Kitajskemin Japonskem. Od leta 1963 deluje na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete vLjubljani, kjer je bil v času 1993–2001 direktor, zdaj je znanstveni svetnik in urednikpublikacije Gospodarska gibanja. Sodeloval je z OZN in Svetovno banko inje bil svetovalec UNDP za Bosno. Bil je minister za gospodarstvo in podpredsednikprve vlade Republike Slovenije od maja 1990 do maja 1991, od oktobra 1991207

do oktobra 1997 pa član Sveta Banke Slovenije. Od leta 1995 je član Evropske akademijeznanosti in umetnosti.Od leta 1998 do 2005 je bil dva mandata rektor Univerze v Ljubljani. Za delopri uvajanju slovenskega denarja je bil odlikovan z zlatim častnim znakom svobodeRepublike Slovenije. Od leta 2002 je svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije.Jože Mencinger sodi med začetnike empiričnega ekonometričnega raziskovanjanašega gospodarstva, je avtor prvega ekonometričnega modela jugoslovanskegagospodarstva in soavtor še nekaj naslednjih ekonometričnih modelov.Znanstveno delo Jožeta Mencingerja je mogoče razdeliti v dve skupini. Enopredstavlja uporabna ekonometrija, drugi sklop delovanja je stalna aktivna udeležbav razpravah o gospodarskem sistemu in politiki ter družbenem razvoju predosamosvojitvijo Slovenije in tudi po njej. Za tržno preobrazbo gospodarskega sistemasi je prizadeval že v času, ko to ni bilo politično primerno. Tudi zdaj v razpravahne podlega vsakokratnim »resnicam« o delovanju gospodarstva, zato jesooblikovalec mnenj o našem gospodarskem vsakdanu.Jože Mencinger je avtor oziroma soavtor več kot 30 monografij, več kot 50poglavij v znanstvenih in strokovnih knjigah (več kot polovico v tujini), več kot300 znanstvenih in strokovnih člankov (med njimi je 29 izvirnih znanstvenih razpravv tujih jezikih) in številnih prispevkov v javnih občilih. Čeprav sodi v generacijo,ki si je s članki prizadevala vplivati predvsem na dogajanje v družbi, ne pajih objavljati zaradi točkovanj, je v SSCI citiranih 86 njegovih del.Jože Mencinger je bil med prvimi zagovorniki uveljavitve tržnega gospodarstvaže v nekdanji Jugoslaviji, v osamosvojeni Sloveniji pa je tudi aktivno bistvenoprispeval k oblikovanju ustreznega gospodarskega sistema in politike v njegovi začetnifazi; to je dalo dobro osnovo za uspešno slovensko ekonomsko preobrazbo.Skupščina SAZU je prof. dr. Jožeta Mencingerja 5. maja izvolila za izrednegačlana SAZU.Zvonimir Baletić (HAZU), Marijan Pavčnik , Alenka ŠelihMARIJA WAKOUNIGKoroška Slovenka dr. Marija Wakounig se je rodila 19. marca 1959 v Celovcuin je po končani tamkajšnji Zvezni gimnaziji za Slovence študirala zgodovinona Univerzi na Dunaju. Študij je uspešno zaključila 1982, naslednje leto pa šetriletno izobraževanje iz temeljnih (pomožnih) zgodovinskih ved na prestižnemInštitutu za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für Österreichische Geschichtsforschung),katerega članica je s tem postala. Leta 1985 je bila promoviranaza doktorico zgodovinskih znanosti in postala leta 1986 asistentka na Inštitutuza vzhodnoevropsko zgodovino (Institut für Osteuropäische Geschichte), kjer je208

zaposlena še danes. Leta 1996se je habilitirala in postala naslednjeleto izredna profesorica(v okviru avstrijskega univerzitetnegasistema, kjer naziviniso adekvatni našim) na Univerzina Dunaju. Leta 2000 jebila izbrana za profesorico (C4)vzhodnoevropske zgodovinena Univerzi v Jeni, Nemčija,vendar poziva ni sprejela; leta2002 pa se je v postopku izbireza profesorsko mesto C4 za novejšoin novo zgodovino vzhodneEvrope na Univerzi v Passauu,Nemčija, uvrstila na tretjemesto. V letih 1999–2002 in2004–2008 je bila namestnicapredstojnika Inštituta za vzhodnoevropskozgodovino, v letih2008–2010 pa njegova predstojnica.Med različnimi funkcijamiin članstvi v komisijah, ki jih je opravljala v vsem tem času, omenimo le še, daje bila med letoma 2004 in 2006 vicedekanja Zgodovinsko-kulturnoznanstvenefakultete (Historisch-Kulturwissenschaftliche Fakultät) ter med letoma 2005 in2007 članica Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti (Balkankomissionbei der ÖAW). Je poročena in mati polnoletne hčere.Dr. Marija Wakounig se je v času svoje univerzitetne in znanstvene kariereprofilirala kot znanstvenica širokega kronološkega in geografskega spektra. Vsvojih monografijah, razpravah in preglednih delih je raziskovala ter obravnavalateme, segajoče od srednjega veka pa do zgodovine 20. stoletja ter od slovenskegaprostora do Rusije. V ospredju njenega dela so teme iz socialne zgodovine, kjerje raziskovala predvsem zgodovino plemstva, iz zgodovine diplomacije, kjer jetudi z ozirom na slovenski prostor treba izpostaviti zlasti proučevanje diplomatain »odkritelja Rusije« Sigismunda Herbersteina, nadalje teme iz zgodovine ženskkot tudi iz avstrijskega humanizma in zgodovine znanosti. Napisala je več knjig,med katerimi izpostavljamo srednjeveško študijo o boju med madžarskim kraljemSigismundom Luksemburškim in Benetkami za prevlado v jadranskem prostoru(Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Luxemburgund der Republik Venedig um die Vorherrschaft im adriatischen Raum, Wien1990), obsežno monografijo o knežji rodbini Windisch-Grätz (Windisch-Graetz.209

Ein Fürstenhaus im 19. und 20. Jahrhundert, Wien/Köln/Weimar 1992; skupaj sHannesom Steklom) ter o avstrijski diplomaciji v Rusiji (Ein Grandseigneur derDiplomatie. Die Mission von Franz de Paula Prinz von und zu Liechtenstein in St.Petersburg 1894–1898, Wien/Berlin 2007), ki je tudi pred izidom v ruščini (Aristokrati diplomat. Missija princa Franca de Paula von und cu Lichtenštejna v Sankt--Peterburge v 1894–1898 gg.). Pomembni so tudi njeni obsežni pregledi, v katerihje prikazala zgodovino vzhodnoalpsko-severnojadranskega prostora v visokem inpoznem srednjem veku (Von Přemysl Otakar II. bis zu Maximilian I. von Habsburg,v: Arnold Suppan (Hg.), Zwischen Adria und Karawanken. Deutsche Geschichteim Osten Europas, Berlin 1998, 53–110; Der Alpen-Adria-Raum im hohen undspäten Mittelalter, v: Andreas Moritsch (Hg.), Alpen-Adria. Zur Geschichte einer Region,Klagenfurt-Celovec/Ljubljana-Laibach/Wien-Dunaj 2001, 123–172), kot tudiuredništvo posameznih monografskih publikacij, med katerimi je treba omenitipredvsem souredništvo zbornika o globalni zgodovini, ki postaja vse bolj ena odosrednjih tem modernih zgodovinskih raziskav (Globalgeschichte 1450–1620. Anfängeund Perspektiven, Wien 2002 [izdala skupaj s Friedrichom Edelmayerjem inPetrom Feldbauerjem]), ter uredništvo zbornika o ženskah, ki je prva celostna analizapoložaja žensk v vzhodni Evropi v 20. stoletju (Die gläserne Decke. Frauen inOst-, Ostmittel- und Südosteuropa im 20. Jahrhundert, Innsbruck/Wien/München/Bozen 2003).Še posebej je treba opozoriti na povezovalno vlogo, ki jo ima dr. Wakounigovamed slovensko in avstrijsko znanostjo in še posebej med slovenskim inavstrijskim zgodovinopisjem. Tu ne gre toliko za njene raziskave, v katerih je žeod svoje diplomske naloge (študija o posestih ortenburških grofov na Kranjskemv poznem srednjem veku) naprej posegala v slovenski prostor in z njim zvezanozgodovino, ali za njena številna predavanja, ki jih je imela v Sloveniji, kolikor zanjeno tozadevno organizacijsko, strokovno, ekspertno in redakcijsko delo. Naj bos tem v zvezi za ilustracijo omenjeno njeno dolgoletno sodelovanje s Slovenskimznanstvenim inštitutom na Dunaju, nadalje članstvo v uredniških odborih dvehslovenskih zgodovinopisnih periodičnih publikacij (Zgodovinski časopis, Studiahistorica Slovenica) kot tudi njena vloga zunanjega izvedenca v ocenjevalnih postopkihARRS ter bolonjskih študijskih programov ljubljanske Univerze. Njenavelika zasluga (bila je izdajateljica in urednica) je tudi, da je v nemškem prevoduin pri Avstrijski akademiji znanosti leta 2008 lahko izšla temeljna monografija ohumanizmu na Slovenskem akad. Primoža Simonitija.Skupščina SAZU je prof. dr. Marijo Wakounig 5. maja izvolila za dopisnočlanico.Janko Pleterski , Rajko Bratož210

II. razredza filološke in literarne vedeMARTIN DIMNIKProfesor Martin Dimnikje bil rojen 6. oktobra 1941 vLjubljani. V vojnih razmerahleta 1943 je prišel v Avstrijo,leta 1949 v Kanado. Leta 1960je s priznanjem končal srednjošolo, leta 1965 je na Univerzi vTorontu diplomiral na oddelkuza slavistiko, leta 1970 je opravilmagisterij na oddelku za ruskijezik in književnost, leta 1971 jedosegel magisterij na Teološkifakulteti Univerze v Torontu.Leta 1976 je dosegel doktoratna Univerzi v Oxfordu v Anglijina oddelku za slavistiko. Odleta 1977 je profesor na Pontifikalneminštitutu za srednjeveškeštudije v Torontu za rusko,bizantinsko in južnoslovanskokulturo, v letih 1999–2006 je na Teološki fakulteti Univerze v Torontu predavalzgodnje krščanstvo na Balkanu. V letih 1990–1996 je bil predsednik Pontifikalnegainštituta za srednjeveške študije v Torontu, od leta 2008 je akademski dekanistega inštituta. Zadnjih 20 let v dogovoru z NUK-om skrbi za redno izmenjavopublikacij med ustanovama. Podoben dogovor ima tudi s Teološko fakulteto Univerzev Ljubljani.Od leta 1964 je Dimnik prejel več štipendij in priznanj v Kanadi, Angliji inSovjetski zvezi oziroma v Rusiji, Ukrajini in Hrvaški za svoje raziskovalno delo napodročju Kijevske Rusije v obdobju med 9. in 13. stoletjem, zgodovine Slovanov naBalkanu v srednjem veku in zgodovine kovanega denarja Slovanov srednjega vekana Balkanu. Zadnje pomembnejše priznanje je prejel decembra 2008 za knjigo MedievalSlavic Coinages in the Balkans: Numismatic History and Catalogue z izvolitvijoza dopisnega člana Hrvaškega numizmatičnega združenja v Zagrebu. Sicer ječlan osmih akademskih združenj z navedenih področij v Kanadi, ZDA in Angliji.Izvirne znanstvene in pregledne znanstvene publikacije obsegajo pet knjig,40 znanstvenih člankov, dve poglavji o splošni zgodovini v okviru Univerze v211

Cambridgeu in več kot 60 člankov v uglednih mednarodnih, predvsem ameriškihslavističnih in splošnih enciklopedijah. Tri Dimnikove knjige predstavljajonjegove izvirne raziskave o dinastiji Černigov v Kijevski Rusiji: Mikhail, Princeof Chernigov and Grand Prince of Kiev, 1224–1246 (Toronto, 1981); The Dynastyof Chernigov 1054–1146 (Toronto, 1994); The Dynasty of Chernigov 1146–1246(Cambridge University Press, 2003). Znanstvene ocene priznavajo pomemben Dimnikovprispevek k razumevanju zgodovine Kijevske Rusije v srednjem veku. Stemi knjigami, ki so sad temeljitih raziskav kronik, arheologije, kovancev, pečatov,»grafitov«, cerkva in arhitekture iz obdobja med 11. in 13. stoletjem, je Dimniktemeljito revidiral poglede ruskih in zahodnih zgodovinarjev glede vloge dinastijeČernigov v Kijevski Rusiji.Leta 2008 je Dimnik pri založbi Spink v Londonu v soavtorstvu z JulijanomDobrinićem izdal knjigo z naslovom Medieval Slavic Coinages in the Balkans: NumismaticHistory and Catalogue. Namen knjige je bil, da se srednjeveški slovanskikovani denar z Balkana kot celote predstavi angleško govoreči strokovni javnosti.Knjiga nudi splošno sintezo sodobnega raziskovanja in katalog glavnih vrstkovancev iz različnih srednjeveških slovanskih dežel Balkana in sredozemskihmest. Do zdaj so kovance raziskovali le v specializiranih, v glavnem nacionalnihštudijah, ki so bile pod močnim vplivom avtorjevih etničnih pogledov. Dimnikovain Dobrinićeva študija je prva celovita sintetična obravnava kovanja denarjapod političnimi avtoritetami srednjeveškega Balkana, zato jo je strokovna javnostnumizmatikov sprejela s pravim navdušenjem.Profesor Dimnik je objavil tudi študije o apokrifnem spisu o Adamu in Evi vRusiji. Letos je izšla njegova knjiga z naslovom The Apocrypha of Adam and Eve inRussia: The Forbidden Fruit (VDM Verlag Dr. Müller, 2010). Raziskovanje ruskeapokrifne verzije o Adamu in Evi je zadnjih sto let popolnoma zamrlo. Z boljševiškorevolucijo leta 1917 je nastopila komunistična ideologija, ki je prepovedalaraziskovanje bibličnih tem v ruski kulturi. Dimnikova knjiga je znamenje novihčasov v tem pogledu, je pa tudi prva angleška študija, ki omogoča dostop angleškogovorečega sveta do tega ruskega izročila. Knjiga nudi razlago o tem, kako so apokrifio Adamu in Evi v srednjem veku prišli v Kijevsko Rusijo, navaja seznam prepovedanihknjig, ki vključuje te apokrife, povzema ustno izročilo legend in pisanepripovedi in natančnejšo obravnavo ene od najbolj razširjenih legend. Na koncurazlaga pomen apokrifov za množice ruskih kmetov in za manjšino izobražencev.Po eni strani knjiga opisuje ruske narodne prvine, ki so prišle v apokrifne zgodbe,po drugi strani kaže, kako so apokrifne prvine postale del ruskega vsakdanjegaživljenja. Knjiga je pomembno obogatila strokovno literaturo o zgodovini interpretacijeStare zaveze, ruske ljudske vernosti, religioznega pesništva, folklore, poganstva,literature na splošno, heroične folklore, drame, umetnosti in ikonografije.Poleg monografij Dimnikovi številni znanstveni članki pomembno bogatijopoznavanje različnih tem in uspešno razrešujejo različna odprta vprašanja. Raz-212

iskave temeljijo na neobdelanih zgodovinskih virih in ustvarjajo zanesljive geneologijeknezov. Dimnik je uspešno sestavil tudi kronološki red dogodkov, ko jeobseg virov omejen. Drugod je določil tudi možne lokacije majhnih znanih ruskihmest. Opozoril je tudi na pomembno mesto svetniških zavetnikov v dinastičnihzgodovinah, predvsem sv. Borisa in Gleba. Na področju numizmatike je dognalidentiteto knezov, ki so izdajali kovani denar. Med njegove uspešne dosežke spadaidentifikacija odločb, ki so jih knezi potrdili leta 1097 na slovitem kongresu vLjubeču. V enem članku je dognal identiteto in vlogo kneginj dinastije Černigov.Raziskal je tudi naravo dinastičnih grobnic v Kijevu od sredine enajstega do sredinetrinajstega stoletja. Izvirne raziskave je opravil o dveh knezih neustreznegaizročila iz dinastije v Smolensku in ugotovil njihov pomen v zgodovini te dinastije.Drugo pionirsko delo je Dimnikova raziskava knežje dediščine v kneževiniKijev. Njegov najnovejši članek je poglobljena raziskava narave knežje oblasti vNovgorodu. Dimnik je uspešno zavrnil ustaljene poglede na to vprašanje z dokazi,da knezi niso bili le določeni pozadniki, temveč neodvisni vladarji mesta.Med glavnimi področji Dimnikovega akademskega raziskovanja in pisanjaje bilo ugotavljanje narave knežjega nasledstva v Kijevski Rusiji. Tej temi je posvetildva članka: »The ‘Testament’ of Iaroslav ‘The Wise’: A Re-examination«,Canadian Slavonic Papers 29, 4 (Toronto, 1987), 369–386; Succession and Inheritancein Rus’ before 1054«, Mediaeval Studies 58 (Toronto, 1996), 87–117. Medprve znanstvene članke pa spadata dva, ki ju je navdihoval “romantičen” patriotizem.Dimnik je napisal dva članka o slovenski reformaciji s težiščem na PrimožuTrubarju: »Gutenberg, Humanism, the Reformation, and the Emergence of theSlovene Literary Language, 1550–1584«, Canadian Slavonic Papers 26, 2–3 (1984),141–159; »Primož Trubar and the Mission to the South Slavs (1555–1564)«, Slavonicand East European Review 66, 3. julij (London, 1988), 380–399. Poglavitninamen teh prispevkov je bila želja, da začetke slovenskega knjižnega jezika in slovenskokulturo predstavi angleško govoreči strokovni javnosti.Skupščina SAZU je prof. dr. Martina Dimnika 5. maja izvolila za dopisnegačlana SAZU.Jože Krašovec , France BernikIII. razredza matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vedeČRTOMIR ZUPANČIČČrtomir Zupančič se je rodil leta 1928 v Ljubljani. Študiral je matematiko infiziko na ljubljanski univerzi, kjer je tudi diplomiral in doktoriral. Od leta 1956 je213

il znanstveni sodelavec na InstitutuJožef Stefan. Na Univerziv Ljubljani je postal docentleta 1959 in izredni profesorleta 1964. Leta 1968 je postalredni profesor na Univerzi Ludwiga-Maximilianav Münchnu,kjer je od leta 1997 zaslužniprofesor. Raziskoval je na InstitutuJožef Stefan v Ljubljani,na Institutu za teoretsko fiziko(pozneje imenovanem InstitutNielsa Bohra) v Köbenhavnu,pri Bell Telephone Laboratories,Murray Hill, N. J. v ZDA, vBrookhaven National Laboratoryv ZDA, v CERN-u v Ženevi,na Institutu SIN v Villigenuv Švici in v Lawrence RadiationLaboratory, Berkeley, ZDA.Prof. Zupančič pri svojemdelu ni bil uspešen le na ozkempodročju raziskav, kot je značilno za večino vrhunskih znanstvenikov, ampak jepustil svoj pečat na več področjih.Že pred doktoratom je kot štipendist na Univerzi v Köbenhavnu skupaj s sodelavcemT. Hussom odkril coulombsko vzbujanje jeder in prvič izmeril zavornosevanje protonov. Sodeloval je pri odkritju prve družine rotacijskih stanj liho-lihihjeder. To je bila osnova pozneje uveljavljenega kolektivnega modela jeder, ki jebil predmet Nobelove nagrade.Skupaj z D. Jamnikom je razvil teorijo protonske ionizacije lupine K v težkihjedrih, ki je upoštevala relativistične funkcije elektronov. Po doktoratu je pri betatronuna Institutu J. Stefan vodil skupino, ki je prva izmerila absorpcijo žarkovgama pri jedrih, za kar je skupaj s sodelavci leta 1960 prejel Kidričevo nagrado.Med letoma 1960 in 1962 je v Brookhaven National Laboratory raziskoval jedrskereakcije, do katerih pride pri prehodu visokoenergijskih protonov skozi snov.Skupaj z A. Schwarzschildom je objavil t. i. koalescenčni model, ki razloži tvorbovisokoenergijskih ionov pri relativističnih reakcijah s težkimi ioni. Ta članek se šezmeraj pogosto citira. Od 1965 do 1968 je v CERN-u v Ženevi med drugim sodelovalpri razvoju večžičnih proporcionalnih komor, ki je njegovemu sodelavcu G.Charpaku zagotovil Nobelovo nagrado. V letih 1968–75 je v CERN-u meril reakcijeπ--p →γn in π-p →π0n. Namen prve je bil študirati morebitno kršitev simetrije214

obrata časa v elektromagnetni interakciji. Obenem je sodeloval na Institutu SINv Villigenu (Švica) pri meritvah radiacijske absorpcije negativnih pionov na lahkihjedrih. V sobotnem letu 1975/76 je deloma raziskoval na Stanford University(proučevanje procesov, ki nastanejo ob interakcijah med elektroni in pozitroni) indeloma v CERN-u. V letih 1977–79 je sodeloval pri pripravah meritev globokoneelastičnegasipanja mionov na nukleonih (eksperiment NA4) v okviru kolaboracijeBCDMS, katere vodja je bil v letih 1979–1983. Gre za meritve, ki so prineslevrsto natančnih podatkov o kvarkih in gluonih v nukleonu. Po letu 1983 je najprejsodeloval v kolaboraciji ASTERIX v CERN-u, kjer je meril mehke žarke gama, kinastanejo pri anihilaciji pozitronija, in z R. Rückom pojasnil ta pojav. Nato se jekot vodja nemških sodelavcev vključil v kolaboracijo Crystal Barrel, kjer je raziskovalmezonsko spektroskopijo v območju pod 3.2 GeV/c 2 . Rezultati obsežnihmeritev in analiz, ki jih je opravila skupina, pomenijo odločilen prispevek h klasifikacijilahkih mezonov in k razumevanju močnih interakcij v neperturbativnemobmočju. Vmes je izkoristil sobotni semester 1988/89 za sodelovanje pri načrtovanjuSSC – superprevodnega supertrkalnika v Lawrence Radiation Laboratory vBerkeleyju, ZDA.Leta 1997 se je upokojil in postal zaslužni redni profesor Univerze Ludwiga-Maximiliana v Münchnu. Po upokojitvi se je posvetil problemu statistične analizemerskih podatkov. Za opis dogodkov, ki nastanejo pri trkih delcev visokih energij,je potrebno veliko število parametrov. Modelska funkcija, ki služi prilagajanjumerskim podatkom, ima obliko simuliranih dogodkov z metodo Monte Carlo.Prof. Zupančič je s sodelavcem O. Kortnerjem razvil nekaj algoritmov za prilagajanjemodelske funkcije merskim rezultatom. Med drugim sta širino intervalov vvečdimezionalnem parametričnem prostoru prilagodila številu merskih podatkov.S tem sta odpravila težavo, povezano s praznimi ali skoraj praznimi intervali.Poenostavila sta tudi prepoznavanje eno- in dvodimenzionalnih vzorcev.Njegova bibliografija obsega več kot 200 člankov v revijah z indeksom SCI.Žal Web of Science ne razpolaga s podatki za obdobje pred letom 1970. Za obdobje1970–2011 je citiranost njegovih del 3583 (3353 brez samocitatov, povprečnacitiranost 97).Profesor Zupančič uživa zaradi svojih del, široke razgledanosti in značajskihlastnosti velik mednarodni ugled, o čemer pričajo ponudbe, ki jih je dobilod ustanov, kot so New York State University za rednega profesorja, od Univerzev Zürichu za rednega profesorja ter od Bell Telephone Laboratories za redno mesto.Zaupana mu je bila tudi vrsta vodilnih obveznosti: predsednik svetovalnegaodbora za fiziko srednjih energij pri zveznem ministrstvu v Bonnu, vodja mednarodnekolaboracije BCDMS v CERN-u v Ženevi, dekan Fakultete za fiziko ter članSenata Univerze LM v Münchnu. Sodeloval je s poznejšimi Nobelovimi nagrajenciA. Bohrom, B. Mottelsonom, G. Charpakom in C. Rubbio. Ima velike zasluge zarazvoj jedrske fizike v Sloveniji in za vzgojo uspešnih znanstvenikov. Tudi kot215

član Univerze Ludwig-Maximilian je bil ves čas v stiku z raziskovalnim delomdoma, zlasti pri razvoju fizike osnovnih delcev, ki se je začel po njegovem odhoduv München. Leta 1960 je skupaj s sodelavci prejel Kidričevo nagrado in leta 1958priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. 5. maja leta 2005 je bil izvoljenza izrednega člana SAZU. Njegovo članstvo v SAZU je pomemben prispevek kugledu naše Akademije.Skupščina SAZU je prof. dr. Črtomira Zupančiča 5. maja izvolila za rednegačlana.Gabrijel Kernel216JAMES FLOYD SCOTTProfesor James Floyd Scottse je rodil 4. maja 1942 v krajuBeverly, New Jersey, ZDA. Diplomiralje leta 1963 na Harvardu,doktoriral pa iz fizikeže dve leti pozneje pri 23-tihletih na Ohio State Universityz delom s področja molekularnespektroskopije. Šest let jebil zaposlen kot raziskovalec vBell Telephone Laboratories voddelku za kvantno elektroniko.Leta 1971 je pri 29-ih postalredni profesor za fiziko na Universityof Colorado, Boulder,kjer je raziskoval feroelektričnekristale z metodami laserskespektroskopije. Med bivanjemv Boulderju je bil na sobotnihletih v Edinburghu, Oxfordu inParizu, ustanovil pa je tudi podjetje za proizvodnjo integriranih feroelektrikov,pri katerih so tanki feroelektrični kristali vgrajeni v električno vezje. Za to iznajdbo,ki se uporablja v mobilnih telefonih, je prejel nagrado Product of the Year japonskeelektronske industrije. Od leta 1991 je bil v Avstraliji, najprej v Melbournu,nato pa v Sidneyju, leto 1997 pa je preživel kot Sonyjev nagrajenec na Japonskemin kot Humboldtov nagrajenec v Nemčiji. Od leta 1999 je v Cambridgeu, kjer je odleta 2009 direktor za raziskave v Cavendish Laboratory.

V zadnjem obdobju je prejel še nekaj pomembnih nagrad in priznanj. Leta2001 je prejel nagrado Monkasho na Japonskem, leta 2008 pa je postal član uglednebritanske Kraljeve družbe in prejel zlato medaljo MRS (Material Research Society).Njegova bibliografija je impresivna in vsebuje več kot 400 objav z več kot23.000 citati. Tu je nedvomno najpomembnejša knjiga Ferroelectric Memories(Springer, 2000), ki je bila citirana več kot 3.000-krat in prevedena v kitajščino injaponščino.To delo in drugi članki, objavljeni v najboljših časopisih (Science, Nature,Physics Today, Reviews of Modern Physics) so bili izredno uspešni, saj po eni stranipodajajo teoretske osnove uporabe tankih plasti feroelektričnih kristalov, podrugi pa demonstrirajo njihovo uporabo.Jim Scott je velik prijatelj slovenske fizike. Večkrat je predaval na InstitutuJožef Stefan in redno obiskuje letne šole, ki jih organizira Institut. Njegov laboratorijje vedno odprt obiskovalcem iz Slovenije, s katerimi je objavil vrsto skupnihčlankov. Z raziskovalci iz Slovenije je sodeloval tudi pri vrsti skupnih evropskihprojektov.Skupščina SAZU je prof. dr. Jamesa Floyda Scotta 5. maja izvolila za dopisnegačlana.Boštjan ŽekšIV. razredza naravoslovne vedeBORIS SKETRojen je bil v Ljubljani 30. julija 1936. Je zoolog, speleobiolog, ki je diplomiralleta 1958 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti in doktoriral leta1961 na Biotehniški fakulteti (BF) v Ljubljani. Od leta 1959 dela na ljubljanskiuniverzi; leta 1969 je postal izredni in leta 1979 redni profesor za zoologijo nevretenčarjevin speleobiologijo na BF. V letih 1983–1985 je bil dekan Biotehniškefakultete in v letih 1989–1991 rektor Univerze v Ljubljani.Prof. dr. Boris Sket je svetovno znan speleobiolog, ki že več desetletij uspešnoin na svetovni ravni raziskuje podzemni Kras in njegovo favno, premaloznano naravno znamenitost naše države. Prispeval je številna nova in izvirnaspoznanja o podzemni favni Slovenije, Balkana in tudi drugih kraških predelovpo svetu. Uvedel je nove poglede na taksonomijo nekaterih nevretenčarjev(Hirudinea). Opisal je veliko število novih vrst (več kot 100), rodov (10), družinpredvsem jamskih rakov, pijavk in drugih živali iz podzemskega okolja. Posebnomesto zasluži opis črne podvrste človeške ribice ali močerila. Med drugim je s po-217

kojnim akademikom J. Matjašičemza znanost opisal prvegapodzemnega ožigalkarja Velkovrhiaenigmatica na svetu,z J. W. Arntzenom pa črnegamočerila Proteus anguinus parkelj.Poleg našega podzemnegasveta je raziskoval oziroma šeraziskuje podobne habitate posvetu, od Kitajske in Filipinovdo Južne in Severne Amerike,Šri Lanke, Kenije, Bajkalskegain Ohridskega jezera, da omenimovsaj nekatere. S podatkije utrdil prvenstvo Dinarskegakrasa v podzemni biotski pestrostiin še posebej opozorilna izjemno visoko biodiverzitetonaših podzemnih voda.Prvi na svetu je preučeval ekologijoobmorskih anhihalinihjam.Še posebej v zadnjem času si je prof. Boris Sket z veliko vztrajnostjo prizadevalza modernizacijo biološke in zoološke stroke pri nas. V Sloveniji je prvi vpeljalmolekulske filogenetske raziskave in v ta namen organiziral laboratorij. Mlajšesodelavce je usmerjal v molekulskobiološke raziskave in jim pozneje sam ali s pomočjodrugih kolegov omogočil delo tudi doma. Med prvimi je speleobiološkavprašanja začel reševati z molekulskobiološkimi in drugimi sodobnimi metodami.Pomembno je tudi, da si je za svoje raziskovalno delo znal poiskati sodelavcedoma in v tujini. Ta sodelovanja očitno niso efemerna in so zato tudi učinkovita.Za prof. Sketa je značilen tudi multidisciplinarni pristop, ki mu ga omogoča njegovoširoko znanje.Sam ali s soavtorji obravnava taksonomijo, morfologijo in zoogeografijomočerila in njegovega temnega sorodnika, taksonomijo nižjih rakov in pijavk sprimerjavo molekulskobioloških in morfoloških podatkov. Kot zanimivost najdodamo, da ima več kot 30 živalskih vrst vrstni prilastek „sketi“, podobno imeima tudi nekaj rodov (Sketia etc.).Njegova dela iz zadnjih let so večinoma objavljena v revijah z indeksom SCI,zaradi tehtnosti in zanimivosti pa imajo tako starejša, zlasti pa novejša dela zaprecej posebno področje raziskav visoko stopnjo citiranosti. Pomen dela prof.Sketa omenjajo avtorji večjih zbirnih in preglednih del s področja zoologije, eko-218

logije in speleobiologije. Poleg člankov v znanstvenih revijah je napisal ali uredilpoglavja za razne speleobiološke in zoološke knjige, med drugim Živalstvo Slovenije,biološki del Encyclopedia of Cave and Karst Science (uredil Gunn). Leta 2000je kot soavtor sodeloval pri knjigi Wilkens, Culver in Humphreys: Subterraneanecosystems v publikaciji Ecosystems of the World 30 pri založbi Elsevier.Prof. Boris Sket je pomočnik glavnega urednika pri mednarodnih revijah Zootaxain Stygologia, član uredniškega odbora pri Subterranean Biology, Travauxde l’Institut de péologie E. Racovitza in domače revije Naše jame ter uredniškegasveta pri revijah International journal of speleology ter Acta carsologica. Je tudizunanji sodelavec Centra za krš ANUBiH, dva mandata je bil predsednik Internationalsociety of subterranean biology.Leta 1965 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1988 je postal častničlan Speleološke zveze Jugoslavije, leta 1979 je prejel red dela s srebrnim vencem,leta 1991 red Republike s srebrnim vencem, leta 1997 je postal častni senator Univerzev Ljubljani. Leta 2003 je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvenedosežke, leta 2008 plaketo z zlatim znakom za življenjsko delo Jamarske zvezeSlovenije, lansko leto pa Veliko nagrado Miroslava Zeija za raziskovalno delo napodročju ved o življenju in okolju. Leta 2009 je bil izvoljen za inozemskega članaAkademije nauka i umjetnosti BiH.In še nekaj podatkov: po COBISS-u ima prof. Sket iz kategorij 1.01–1.03 127del, 27 poglavij v znanstvenih monografijah (1.16) in eno samostojno znanstvenomonografijo. Iz istega vira navajamo skupno 486 čistih citatov, od tega 250 iz zadnjihtreh let.Skupščina SAZU je prof. dr. Borisa Sketa 5. maja izvolila za izrednega članaSAZU.Matija GogalaDENIS NOBLEProf. dr. Denis Noble je bil rojen 16. novembra 1936 v Londonu. Diplomiralje 1958 na University College London. Že iz tematike svojega doktorskega dela,pod mentorstvom prof. dr. O. Huttra, je leta 1960 v reviji Nature objavil dva člankao fizioloških lastnostih in ritmiki srčne mišice. Pozneje pa je v tej reviji objavilše en polemičen in dva odmevna izvirna znanstvena članka, v celoti pa je objavilveč kot 350 znanstvenih razprav s področja fiziologije in sistemske biologije.Objave so izšle v revijah z zelo visoko prepoznavnostjo (Science, Nature, PNAS,Journal of Physiology in drugih). Citiranih člankov je po podatkih v bazi ISIWeb of Knowledge več kot 8000. Med letoma 1984 in 2004 je bil predstojnik katedreza kardiovaskularno fiziologijo Univerze v Oxfordu, Velika Britanija, kjer219

je trenutno zaslužni profesor indirektor oddelka za računalniškofiziologijo. Med njegovimipomembnimi odkritji je, da jedokazal, da v srcu ne obstajasamo en ritmovniški oscilatorter da so oscilacije membranskegapotenciala srca povezanes povratnimi zankami, ki veljajoza različne ionske kanalev celični membrani kardiomiocitovin celic prevodnega sistema.Denis Noble je eden odutemeljiteljev sistemske biologije.Njegove raziskave so podprtez modeliranjem delovanjaorganov in se osredotočajo naintegrirano – celostno interpretacijofunkcije od molekulskeganivoja do organizma kotcelote.Kot avtor ali urednik je sodeloval pri desetih mednarodno znanih knjigah,pri zadnji med njimi (The Music of Life, v slovenski izdaji knjige: Glasba življenja)povezuje fiziologijo s filozofijo; kritično se sprašuje o veljavnosti centralne genetskedogme in opozarja na nova odkritja na področju bioloških in biomedicinskihraziskav, ki upoštevajo, da je izražanje genov odvisno tudi od fizioloških procesovter da se zaradi slednijh t. i. epigenetske spremembe tudi lahko prenašajo na potomce.Znano pa je tudi njegovo kvantitativno obravnavanje teze, da le s poznavanjemproteinov in genov, ki jih kodirajo, zaradi kompleksnosti interakcij namolekulski in drugih ravneh ni možno pojasniti delovanja celic, tkiv, organov insistemov. Slednje pa se je v zadnjem času močno poudarjalo, alternativa pa so boljintegrirani experimentalni kvantitativni fiziološki pristopi.Denis Noble je član Kraljevega društva v Londonu. Imenovan je bil za vitezareda Britanskega imperija, prejel pa je še vrsto drugih uglednih priznanj. Od 1993do 2001 je bil glavni tajnik Mednarodne zveze fizioloških znanosti (IUPS), od leta2009 pa je predsednik te organizacije. Od januarja 2011 je glavni urednik revijeInterface Focus, ki jo izdaja Royal Society v Londonu.Že pred leti je bil prvič v Sloveniji, intenzivneje pa sodeluje s Slovenijo zlastiv zadnjih letih, tudi v povezavi s pripravami za slovenski prevod knjige Glasbaživljenja, ki se trenutno prevaja tudi v kitajščino in japonščino. Oktobra 2010 je220

imel na SAZU ob izidu slovenskega prevoda predavanje o vprašanjih sistemske biologije,aktivno pa je sodeloval tudi na slovenskem posvetovanju Biološka znanostin družba – Organizmi kot živi sistemi.Skupščina SAZU je prof. dr. Denisa Nobla 5. maja izvolila za dopisnega članaSAZU.Robert ZorecV. razred za umetnostiSTANKO KRISTLArhitekt Stanko Kristl seje rodil 29. januarja 1922 v Ljutomeru.Leta 1954 je diplomiralna oddelku za arhitekturo TFUniverze v Ljubljani, leto poznejeje postal asistent pri prof.Edvardu Ravnikarju. Pomembnose je uveljavil kot načrtovalecna področju arhitekture inoblikovanja, kot publicist, kotreferent na mnogih kongresih,seminarjih in simpozijih, leta1981 pa je opravil znanstvenidoktorat.Stanko Kristl sodi v tistoznamenito jedro najplodnejšepovojne generacije arhitektov,ki se je vidno uveljavila na prehoduiz petdesetih v šestdesetaleta in je arhitekturni modernizemna Slovenskem skupaj s svojim učiteljem Edvardom Ravnikarjem znovausmerila k inovativno prepričljivim in avtorsko dorečenim rešitvam, ki soEvropo in svet zanimale vsaj toliko kot najprodornejša snovanja oziroma njeniakterji na drugih likovnih področjih. Glede na odmevnost bi celo lahko rekli,da so njihovi dosežki nekoliko v prednosti, kar potrjujejo zanimanje in objavev strokovnem tisku, a tudi neverjetna odmevnost v regiji in nekdanji skupnidržavi.221

Dr. Kristl se je vidno uveljavil kot graditelj, ki je svoje stavbe zavestno snovalna jasno opredeljeni arhitektoniki in arhitekturno sporočilo utelešal s tenkočutnimposluhom za življenje v prostoru, hkrati z uresničevanjem klenega značajaracionalno zasnovanih prostorskih sestavov. V njegovih stvaritvah se kaže smotrnoudejanjanje arhitekturne forme iz aksiomatičnih struktur, zraslih iz osebnepoetike in skupnih bivanjskih izkušenj, s polnim vključevanjem zavesti o bivajočem.Kristl je tkal svojo arhitekturo kot erudit, strmeč k aksiomatičnemu obvladovanjunačrtovalskega procesa v prepletu različnih tipologij, saj je načrtovalpredvsem stanovanjske, šolske in bolniške stavbe. Večplastno je pustil polno govoritigradivu, tako da je z njim ustvarjal arhitekturno drzne grafizme, s katerimije pomensko zaznamoval strukturalistično zaznamovano ekspresijo svojih stavb.Kristlov arhitekturni opus je verodostojna potrditev teh visokih ustvarjalnihdosežkov in vizualno izrazite dinamične zgovornosti, ki je arhitekturo uveljavljalakot s časom skladno in celostno razvito novodobno arhitekturno izpovednost. Topot oriše jedrnat izbor Kristlovih uresničenih del, razstavljenih na najpomembnejšihselektivnih razstavah in nagrajevanih z visokimi strokovnimi, umetniškimipriznanji, vse do Prešernove nagrade leta 1970. To so: univerzitetni stanovanjskibloki v Ljubljani (1957), osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (1968),Diagnostično-terapevtski oddelek UKC v Ljubljani (1975), Splošna bolnica v Izoli(1975), Medicinski in rehabilitacijski center v Kuvajtu (1985) itn.Poudarjeno vlogo, ki jo ima plodno ustvarjanje arhitekta Stanka Kristla, jezgovorno izpričala zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletjav Ljubljani leta 2001, na kateri je bilo več njegovih stvaritev predstavljenih v ožjemizboru ključnih del, ki so zaznamovala arhitekturni razvoj preteklega stoletja vSloveniji.Skupščina SAZU je dr. Stanka Kristla 5. maja izvolila za rednega člana.Niko GrafenauerZORKO SIMČIČZorko Simčič , pisatelj, dramatik in publicist, se je rodil v Mariboru leta 1921.Tam je obiskoval nižjo gimnazijo in se vpisal na učiteljišče. Leta 1941 se je prijavilkot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa se je pred Nemciumaknil v Ljubljano, kjer je šolanje tudi končal. Bil je zaprt v taborišču Gonars.Ob koncu vojne se je kot urednik Zbornika Zimske pomoči znašel med begunci.V Rimu je bil v zavezniški službi, v letih 1946 do 1948 je živel v Trstu in delal priRadiu Trst A, potem pa se je preselil v Argentino. Tam je bil v ožjem krogu organizatorjevkulturnega življenja v tamkajšnji slovenski skupnosti. Največ dela jeopravil pri urejanju osrednje zdomske literarne revije Meddobje.222

Prvi roman Prebujenje jeobjavil leta 1943, zanj je prejelPrešernovo nagrado mesta Ljubljane.V tej pripovedi, nastalisredi vojne vihre, je že razločnooblikovan literarni postopek,ki ga je avtor pozneje razvil vsvojem zrelem pripovedništvu.Leto pozneje je izšla zbirka njegovihsatir in humoresk Tragedijastoletja, isto leto je napisaltudi libreto za opero Krst priSavici. Spomladi leta 1945 so vDrami SNG v Ljubljani začelištudirati njegovo dramo Zadnjiakord, a do uprizoritve ni prišlo.Z novelistiko je nadaljevalv Trstu in Buenos Airesu, tenovele je pozneje zbral v pomembnizbirki kratke proze znaslovom Odhojene stopinje. VMeddobju je objavil programskorazmišljanje o sodobni književnosti, redno pa je pisal različne članke in eseje.Leta 1957 je izšel njegov najpomembnejši roman Človek na obeh straneh stene, kivelja hkrati za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva. Napisalje tudi vrsto dram, naj omenim samo misterij Zgodaj dopolnjena mladost in mladinskoigro Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide. Njegova pesniška zbirka Koreninevečnosti je zaznamovana z motivom smrti in bratomorne vojne, v kateri staizgubila življenje njegova brata. Po letu 1992, ko so v Sloveniji ponatisnili romanČlovek na obeh straneh stene, za katerega je leta 1993 prejel tudi nagrado Prešernovegasklada, ga je kritika nemudoma uvrstila med najpomembnejše slovenskepisatelje povojne dobe. Tudi v Sloveniji je po svoji ponovni vključitvi v literarnoin kulturno življenje veliko objavljal, nastopal in predaval in se tako tudi domauveljavil kot ena osrednjih osebnosti tukajšnjega kulturnega življenja.Zorko Simčič je tako kakor v svojem poznem pisanju tudi v dramatiki inesejistiki avtor intenzivnega samospraševanja in iskanja. V njegovi slogovno visokooblikovani prozi je eksistencialna tematika človekove razdvojenosti in pogostotudi izgubljenosti v sodobnem svetu soočena z globokimi etičnimi iskanji in transcendentalniminadgradnjami. Brez dvoma je takšen tematski svet Simčičevegaustvarjanja povezan z njegovo pretresov polno življenjsko potjo. Je eden redkihpisateljev politične emigracije, ki mu je v pisanju uspelo najti stik s svetovnimi223

literarnimi tokovi, ne da bi pri tem zapostavil izkušnjo svoje in tudi skupinskeemigrantske usode.V letu 2000 so izšla v knjigi njegova Srečanja z Majcnom, v kateri je objavilsvoje dopisovanje s pesnikom in dramatikom Stankom Majcnom med letoma1961 in 1970. Vsak mesec je na kulturnih straneh Dela objavljal svojo kolumno(Dvanajst stolpičev in Post scriptum, 2002), v Književnih listih istega dnevnika papriobčil vrsto člankov. Objavlja tako v literarnih revijah (Zborniki Doma in sveta,Nova revija, Zvon), v Glasniku Slovenske matice kakor tudi v publicističnih (Ampak),še vedno pa tudi v buenosaireškem Meddobju. Različne založbe v Slovenijiso ponatisnile skoraj vsa njegova v emigraciji izdana dela, nekatere pa natisniletudi nova besedila: otroške pesmi (Srček, ki podi telešček, 2004), medtem ko je tržaškaMladika izdala avtorjeve mladostne črtice (Rimske zgodbe, ki so hkrati izšletudi italijanščini Racconti romani, 2006).Ob njegovi 85-letnici (2006) so izšle tri knjige: Črni tekač, z opombami opremljenizbor avtorjeve proze in esejistike, napisane v času zdomstva (1946–1991),Skozi razpetosti, izbor proze in esejev ter člankov, ustvarjenih po vrnitvi v domovino(1994), leta 2006 pa je izšel tudi izbor njegovih govorov v diaspori ter intervjujevpo vrnitvi v matico Ob žerjavici in ognju.Njegova besedila so bila vključena v več antologij (Dnevi smrtnikov, BuenosAires, 1960, Antologija slovenskega zdomskega pesništva, Buenos Aires, 1980, terv domovini izdane To drevo na tujem raste (1991), Pod južnim križem (1992), Kjedomovina si, izbor slovenske domovinske poezije (2009)).Zorko Simčič je tudi avtor spremnih besedil k filozofskim knjigam FrancetaVebra, Milana Komarja in Vladimirja Kosa pa tudi k dvema knjigama španskegamisleca Ortega y Gasseta (Meditacije o Don Kihotu in Opazovalec), ki ju je prevedels svojo soprogo. Njuno skupno delo je tudi prevod knjige Milana KomarjaOrden y Misterio (Red in misterij, 2002).Skupščina SAZU je Zorka Simčiča 5. maja izvolila za rednega člana.Niko GrafenauerMILČEK KOMELJUmetnostni zgodovinar, pesnik, esejist, kritik in avtor številnih knjig indrugih besedil o umetnosti, univerzitetni profesor dr. Milček Komelj (roj. 16. 11.1948. leta v Novem mestu) je izjemno ustvarjalna osebnost, ki je s svojim zajetnimopusom (nad 1500 bibliografskih enot), polihistorskim znanjem in literarnim jezikomnepogrešljiva osebnost v današnji slovenski duhovni eliti.Med njegovimi pomembnejšimi deli iz celotnega knjižnega opusa omenimoSlovenski ekspresionizem: Slikarstvo in grafika (1979), Božidar Jakac in Dolenj-224

ska (1981), Mirsad Begić (1993),Janez Bernik (1994) in umetnostnozgodovinskatrilogijaPoteze (1997), Obrazi (1999) inSvetniki (2008).Njegova umetnostnozgodovinskain kritiško-interpretativnapisava, ki svojo merosrečuje v klasikih te vede odIzi dorja Cankarja, VojeslavaMoleta, Rajka Ložarja, MarijanaTršarja do Emilijana Cevca,je sinteza znanosti in umetnostiin se v njegovem delu udejanjakot poezija vednosti. Njegovpoznavalski znanstveni aparat,enciklopedični spomin in zanesljivintuitivni uvid pri srečevanjuz umetnostjo in umetnikirazpira nešteto percepcijskihregistrov in likovne umetnine spesniškim zamahom prevaja vkongenialne literarnokritiško-interpretativne ubeseditve.Po teh lastnostih svojega opusa, ki izhajajo iz njegove osebne likovne in literarnenadarjenosti, je Komelj že od otroštva nerazdružljivo povezan z umetnostjoin umetniki: še rosno mlad z Božidarjem Jakcem in Mihom Malešem, pozneje pas Francetom Miheličem, Marjanom Pogačnikom in danes z vsemi največjimi slovenskimislikarji in kiparji našega časa, še posebej z Janezom Bernikom, AndrejemJemcem in Dragom Tršarjem, o katerih je med drugim prispeval svoje esejetudi v knjigi Likovni umetniki akademiki, ki jo je izdala SAZU.V trilogiji Poteze, Obrazi in Svetniki, s katerimi avtor – kot svoje življenjskoposlanstvo – svojo vednost in redko dojemljivost za umetniški način izražanja inbivanja razširja v najširšo strokovno in ljubiteljsko javnost, kjer je deležen vsesplošnegaspoštovanja. Komeljeva interpretativna osredotočenost na slovensko umetnostin njegov domoznanski razvid prinašata v slovensko in akademijsko okrožjepotrebno sidro in hkrati razlikovalno prepoznavnost v evropskem in globalnemkontekstu. Njegova interpretativna pozornost velja predvsem tistim slovenskimumetninam in umetnikom, ki estetsko tematizirajo eksistencialne izkušnje inpretrese, s katerimi so preprežena njihova dela. Človeška mera Komeljevega celotnegaopusa in širšega javnega delovanja pa je dosledna etična presoja in dobronamernost,s katero se po pesniško godi kot ena redkih avtoritet našega časa. Tako225

dr. Milčka Komelja označujejo tudi člani komisij različnih nagrad, ki jih je dobilza svoje delo, med njimi Župančičeve, kjer so ga označili za umetnostnozgodovinskegaklasika.Tako ustanovljena naveza med umetniki in Milčkom Komeljem je plod njegovegacelotnega ustvarjalnega habitusa, kot ga prepoznavajo tudi kolegi v mednarodnijavnosti, saj ga je v svoj razred za umetnost kot rednega člana uvrstila tudiEvropska akademija znanosti in umetnosti v Salzburgu, v domačem kulturnemobnebju pa je bil že drugič izvoljen na čelo Slovenske matice.Na kratko povedano: dr. Milček Komelj je takšen duhovno svež in nezamenljivprivrženec umetnosti, ker tudi v svojih esejih, študijah ali interpretacijah nenehomasledi nagibom umetnika, ki tiči v njem samem.Skupščina SAZU je 5. maja prof. dr. Milčka Komelja izvolila za izrednegačlana.Janez Bernik , Niko Grafenauer , Andrej Jemec , Saša Vuga , Drago Tršar226TONKO MAROEVIĆAkad. prof. dr. Tonko Maroević, rojen 1941. leta v Staremgradu na Hvaru, redni članHrvaške akademije znanosti inumetnosti v razredu za umetnost,je eden največjih sodobnihhrvaških pesnikov, umetnostnizgodovinar in komparativist,literarni in likovni teoretikin kritik, esejist in izvrsten prevajalec,predvsem iz romanskihjezikov, pa tudi iz slovenščine.Je raziskovalec sodobne hrvaškeumetnosti, avtor vrste monografijo hrvaških slikarjih,znanstveni svetnik na Inštitutuza umetnostno zgodovino v Zagrebuin profesor na katedri zaumetnostno zgodovino na Filozofskifakulteti v Zagrebu, podpredsednikMatice hrvatske in svojčas tudi lektor hrvaškega jezika na univerzah vMilanu in Trstu. Odlikovan je bil z najvišjimi nacionalnimi nagradami in priznanji.

Poznamo ga tudi kot prijatelja in velikega poznavalca slovenskega kulturnegaizročila. Nanašanj na slovensko poezijo, bodisi da gre za posvetila Prešernu obnjegovem grobu ali pri slapu Savice ali za parafraze na temo (Župančičevega) izrekanjao pesniškem dolgu, je polna tudi Maroevićeva lastna poezija, ki se tako kotnjegova esejistika pogovarja z velikimi duhovi vseh časov, jezikov in (evropskih)kultur. Prijateljstvo, kot se nam godi pri eruditu in pesniški duši formata Maroević,ne pomeni le človeške topline in pristnega stika na ravni osebnih srečanj,ampak predvsem izjemno zanimanje za delo in spoznavne uvide ustvarjalnih sogovornikov;tako rekoč vsi trenutki pesniške bližine s sogovorniki pa so ovekovečeniv objavljenih in neobjavljenih sonetih kot njegove temeljne oblike prijateljskekomunikacije, pa tudi pronicljivih esejističnih oznakah na razglednicah, v pismihali objavah v strokovnem in znanstvenem tisku. Doslej je za objavo prevedel tudidve pesniški knjigi prijateljev akademika Cirila Zlobca in Marka Kravosa, medtemko so krajše predstavitve slovenskih pesnikov (med drugim Borisa A. Novakain Miklavža Komelja) objavljene revijalno. Objavil je še zapise o likovnih umetnikihin interpretih umetnin (med njimi so Božidar Jakac , Zoran Mušič , AndrejJemec in umetnostna zgodovinarja Emilijan Cevc in Milček Komelj ).Umetniško in tudi znanstveno delovanje Tonka Maroevića izhaja iz teoretskegastališča, kot ga je pesnik artikuliral na širokem analitičnem korpusu evropskeknjiževnosti od antike do sodobnosti v svoji (knjižno objavljeni) doktorskidisertaciji z naslovom Napisane slike, Likovna umetnost v hrvaški književnostiod moderne do postmoderne. Teza, da obstaja paralelizem (ne pa tudi enotnost)ustvarjalnih umetniških tendenc ne glede na tehniko ali vrsto, je izhodišče njegovemuupoštevanju različnih umetnostnih zvrsti pri interpretaciji umetnin, pisanjeo likovni umetnosti pa ob tem izrecno šteje za »književnost v ožjem pomenubesede, ko ne sodeluje v razvrščanju slogovnega in kronološkega razvoja, ampakgovori (...) o delu z ozirom na povezanost s svetom človeških pomenov nasploh«.V tem pogledu ima Tonko Maroević tudi pomembno sporočilo slovenski umetnostnizgodovini oz. vedi, ki se skoraj izključno posveča le suhemu razvrščanjuin kronologiji, ne oziraje se na izpovedno moč obravnavanih umetnin, hkrati paumetnik in znanstvenik v eni osebi kot vsestranski erudit s pesniško dušo postavljazrcalo vsem (slovenskim) humanističnim vedam, ki se prepogosto inertnooklepajo ozkih specializacij svojih področij, ne da bi znale prehajati meje, ki sopoložene v temelj njihovega predmeta preučevanja in kritiško interpretativnegaposredovanja tako znanstveni kot najširši javnosti.Maroevićev obsežen in nadvse kompleksen pesniški in znanstveni opus pahkrati kliče tudi k prevajanju njegovih del v slovenščino, poleg doktorske disertacije,ki ponuja neprecenljiv pregled zgodovine (literarne in likovne) estetike,vezi med likovno kritiko in književnostjo, pregled likovne umetnosti v svetovniknjiževnosti in izbrane primere lucidnega »branja napisanih slik«, vsaj še njegovihizbranih pesmi iz celotnega pesniškega opusa Drvlje i kamenje, četudi gre za227

poezijo s tako obsežnim referencialnim pesniškim in umetnostnim aparatom inza tako širok nabor pesniških oblik, ob tem pa tudi besedotvornih mojstrovin intančin, da bi mu lahko sledilo komaj katero prevajalsko pero. Prav tako pa bi bilodragoceno v slovenščino posvojiti tudi knjigo Skladište mješte sklada, ki prinašapregled Maroevićevega 40-letnega literarnokritiškega in esejističnega dela, pri kateremgre za »najrelevantnejši uvid v novejše hrvaško pesništvo, ki kaže povsemnedogmatično in konsekventno sliko njegove estetike«.Sobivanje s slovensko kulturo in umetnostjo je, kot zatrjuje umetnik sam,navdih in korektiv njegove lastne ustvarjalnosti. Le redki pesniki in literarni zgodovinarjitako dobro poznajo slovensko književnost kot akademik Tonko Maroević. Prav tako imajo le redki slikarji in umetnostni zgodovinarji tako natančenuvid v slovensko slikarstvo in kiparstvo kot ta izjemni umetnik, eruditski intelektualecin prijatelj Slovenije.Skupščina SAZU je Tonka Maroevića 5. maja izvolila za dopisnega člana.Niko Grafenauer228

POKOJNI ČLANIDECEASED SASA MEMBERS

Andolšek-Jeras , Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti,redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona oSAZU od 25. aprila 2002 do smrti.Andrić, Ivo , rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija.Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.Apostolski, Mihailo , rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar invojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.Bajec, Anton , rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesorza slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.Bajt, Aleksander , rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskihznanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani;predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljaniin njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12.maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do28. februarja 1995.Balenović, Krešimir , rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesorza organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra zakemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti,Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.Barton, Derek Harold Richard , rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redniprofesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor,College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisničlan od 23. maja 1985.Bartoš, Milan , rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesorna Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.Batis, Janez , rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti,redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljaniin njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, članpredsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila2002.Bedjanič, Milko , rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redniprofesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni članod 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinskevede od 20. marca 1975 do smrti.231

Beier, Friedrich-Karl , rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor InštitutaMaxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčnopravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.Belić, Aleksandar , rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesorza lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademijeznanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.Benac, Alojz , rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti,redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu,Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.Benhart, František , rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist,kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisničlan od 23. maja 1985.Berkopec, Oton , rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodjaBibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka.Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.Bevk, France , rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana.Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra1960 do 26. novembra 1966.Bezlaj, France , rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesorza primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze vLjubljani. Redni član od 3. julija 1964.Blinc, Robert , rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti,redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana,znanstveni svetnik IJS. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.Bogdanović, Milan , rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik,gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost nauniverzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 2. junija 1953.Bole, Jože , rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog –malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRCSAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.Boršnik, Marja , rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., rednaprofesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerzev Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.Brajdić, Ivan , rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenskeknjiževnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.Brajković, Vladislav , rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava,redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete vZagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.232

Bravničar, Matija , rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj,redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademijiza glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca1974.Brecelj, Bogdan , rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesorza ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnikOrtopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.Breznik, Anton , rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijskiravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.Brodar, Srečko , rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor zakvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.Broz - Tito, Josip , rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršalJugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.Brzin, Miroslav , rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti,redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze vLjubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.Bujas, Zoran , rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor zapsihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.Butozan, Vaso , rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti,častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna inHercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.Cankar, Izidor , rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesorza zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redničlan od 2. junija 1953.Cevc, Emilijan , rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine inteorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutuFranceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25.januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do7. maja 1996.Cigoj, Stojan , rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesorza civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze vLjubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.Cilenšek, Johann , rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj,redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija.Dopisni član od 7. februarja 1967.Cvetko, Dragotin , rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redniprofesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske233

in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od1986 do 31. januarja 1991.Čamo, Edhem , rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesorza zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisničlan od 13. marca 1972.Čelešnik, Franc , rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redniprofesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni članod 7. februarja 1969.Černigoj, Avgust , rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikarin grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.Čop, Bojan , rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redniprofesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca1976.Čubrilović, Vasa , rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskihznanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku naUniverzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.Deanović, Mirko , rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesorza romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21.marca 1974.Demus, Otto , rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarijumetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisničlan od 23. aprila 1987.Despić, Aleksandar , rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor zafizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisničlan od 25. marca 1976.Djordjević, Jovan , rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redniprofesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 17. oktobra 1958.Djurdjev, Branislav , rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesorza zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu,Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.Djuričić, Ilija , rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesorza fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbskeakademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.Dolar, Davorin , rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskihznanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5.februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.Dolenc, Metod , rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redniprofesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni234

član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 dosmrti.Dolinar, Lojze , rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redniprofesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija1953, redni član od 5. februarja 1970.Drujan, Boris , rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemijein farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu,Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.Dyggve, Ejnar , rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitektin arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.Elsner, Norbert , rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološkega inštitutaUniverze v Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologijeakustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.Fettich, Janez , rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redniprofesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.Finžgar, Alojzij , rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redniprofesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljaniin njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23.marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbenevede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.Finžgar, Fran Saleški , rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redničlan od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja1939 do 30. septembra 1949.Fischer, Kurt von , rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesorza muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.Flaker, Aleksandar , rojen 24. julija 1924, umrl 25. 10. 2010, redni profesor za slovanskeknjiževnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 23. aprila 1987.Franchini, Aldo , rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti,predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29.marca 1979.Frangeš, Ivo , rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšohrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška.Dopisni član od 6. junija 1983.Fučić, Branko , rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnikv Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti inumetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.Gaspari, Maksim , rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana.Redni član od 13. marca 1972.235

Gavazzi, Milovan , rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redniprofesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 25. marca 1976.Geršković, Leon , rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redniprofesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra1958.Gestrin, Ferdo , rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesorza občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.Geyer, Otto F. , rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije,paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija.Dopisni član od 7. junija 2001.Gligorić, Velibor , rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd,Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.Golia, Pavel , rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnikSlovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.Golič, Ljubo , rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redniprofesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989,redni član od 27. maja 1993.Goričar, Jože , rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redniprofesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbenevede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.Grad, Anton , rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesorza romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni članod 10. marca 1977.Gradnik, Alojz , rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik,Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.Grafenauer, Bogo , rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redniprofesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani innjen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13.marca 1972.Grafenauer, Ivan , rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijskiprofesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21.decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra1949 do smrti.Grafenauer, Stanko , rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti,redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakulteteza naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila236

1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981do 15. februarja 1989.Grickat-Radulović , Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znanstvenasvetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti,Beograd, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.Grošelj, Milan , rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redniprofesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredničlan od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.Gubenšek, Franc , rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redniprofesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakulteteza kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni članod 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.Gušić, Branimir , rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redniprofesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška.Dopisni član od 3. julija 1964.Gyergyek, Ludvik , rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnihznanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesorza sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko inračunalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.Hadži, Jovan , rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redniprofesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redničlan od 7. oktobra 1938.Hafner, Stanislav , rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesorza slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.Hauptman, Ljudmil , rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redniprofesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška.Dopisni član od 16. maja 1940.Hegedušić, Krsto , rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikarmojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.Hieng, Andrej , rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana.Izredni član od 6. junija 1995.Hottinger, Lukas Conrad , rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redniprofesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu univerze vBaslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.Ibrovac, Miodrag , rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti,redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 17. aprila 1973.Ilešič, Svetozar , rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesorza geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja1967, redni član od 5. februarja 1970.237

Ingolič, Anton , rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredničlan od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnostiSAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.Ivić, Milka , rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica zasrbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, vpokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.Ivić, Pavle , rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor zasrbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 29. marca 1979.Jakac, Božidar , rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademijeza likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.Jakopič, Rihard , rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana.Redni član od 7. oktobra 1938.Jakopin, Franc , rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstvenisvetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredničlan od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.Jama, Matija , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana.Redni član od 7. oktobra 1938.Jovčić, Dimitrije , rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redniprofesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu,Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.Jurančič, Janko , rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filološkihznanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbskoliteraturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25.marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarnevede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.Kalin, Boris , rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesorna Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija1953.Kalin, Zdenko , rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar,redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razredaza umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.Kambič, Vinko , rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redniprofesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani innjen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja1989.Kardelj, Edvard , rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksističniteoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področjamarksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častničlan SAZU od 6. decembra 1949.238

Kenk, Roman , rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnihznanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonuv oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6.junija 1983.Kermauner, Taras , rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih znanosti,habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja1991, redni član od 6. junija 1995.Kermavner, Dušan , rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstvenisvetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od5. februarja 1971.Kidrič, Boris , rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskegasveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.Kidrič, France , rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesorza starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani,višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razredaSAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.Klopčič, Mile , rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec,Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.Koblar, France , rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redniprofesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redničlan od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.Kochansky-Devidé , Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr.naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakultetiv Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.Kogoj, Franjo , rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redniprofesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni članod 29. marca 1953.Koneski, Blaže , rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesorza makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija.Dopisni član od 7. februarja 1968.Konstantinović, Zoran , rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesorza primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od18. maja 1989.Korošec, Viktor , rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redniprofesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra1956.Kos, Gojmir Anton , rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar,redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od6. decembra 1949.239

Kos, Milko , rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesorza občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofskifakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od19. maja 1950 do 13. marca 1972.Kosmač, Ciril , rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož.Redni član od 22. decembra 1961.Kossack, Georg , rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor zaprazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od30. maja 1991.Kostrenčić, Marko , rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redniprofesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravnifakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.Košir, Alija , rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor zahistologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od24. junija 1955.Kovačič, Lojze , rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centruza kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.Kozak, Juš , rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana.Redni član od 22. decembra 1961.Kozina, Marjan , rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesorna Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.Koželj, Venčeslav , rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniškihznanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izredničlan od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.Kranjec, Miško , rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana.Redni član od 2. junija 1953.Krašovec, Stane , rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije,redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25.marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.Kratochvíl, Josef , rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja,dr. biologije, profesor zoologije, konzultant – vodilni znanstveni delavec Inštitutaza raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisničlan od 5. februarja 1970.Kravar, Miroslav , rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor zaklasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redniprofesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.Krbek, Ivo , rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesorza upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17.oktobra 1958.Kreft, Bratko , rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik,teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književ-240

nost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.Krek, Gregor , rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesorrimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni članod 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do11. julija 1942.Krek, Uroš , rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor zakompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljaniin njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23.maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996.Kretzenbacher, Leopold , rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redniprofesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27.maja 1993.Krklec, Gustav , rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb,Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.Krleža, Miroslav , rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb,Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.Kuhelj, Anton , rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti,redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijoUniverze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZUod 22. decembra 1961 do smrti.Kumbatovič, Filip Kalan , rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž.arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademijiza gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24.aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.Kuret, Niko , rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti,znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredničlan od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.Kušej, Gorazd , rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redniprofesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakulteteUniverze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnikSAZU od 1972 do 1980.Kušej, Rado , rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor zacerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.Kühn, Othmar , rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesorza paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisničlan od 6. februarja 1965.Kyovsky, Rudi , rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesorza delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.241

Lajovic, Anton , rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog,Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnostiod 30. septembra 1949 do smrti.Laroche, Emmanuel , rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošnolingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktorFrancoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca1979.Lavrač, Ivan , rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskihznanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomijeEkonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila1987.Lavrič, Božidar , rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častnidr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnikklinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednikSAZU od 21. marca 1950 do smrti.Lavrin, Janko , rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor zanovejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra1956.Leeming, Henry , rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesorza primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze vLondonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.Lenček, Rado L. , rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesorza slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužniprofesor. Dopisni član od 30. maja 1991.Lobe, Feliks , rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesorna Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra1949.Logar, Janez , rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavecNarodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23.marca 1978, redni član od 6. junija 1983.Logar, Valentin , rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije,redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13.marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarnevede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.Lorković, Zdravko , rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesorza biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 30. maja 1991.Lukić, Radomir , rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijodržave in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila1987.242

Lukman, Franc Ksaver , rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teološkihznanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološkifakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.Lunaček, Pavel , rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesorza ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnikginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.Maceljski, Milan , rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor zaentomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu,Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.Majer, Boris , rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih znanosti,redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljaniv pokoju. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.Maksimović, Desanka , rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica,Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.Matjašič, Janez , rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti,zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana HadžijaZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.Mayer, Ernest , rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik– taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkeminštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Izredni član od 21. marca1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZUod 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členuzakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003.McLaren, Anne , rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica nainštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija1995.Mekuli, Esad , rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskihznanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec.Dopisni član od 29. marca 1979.Melik, Anton , rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesorza geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta zageografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955do smrti.Melik, Vasilij , rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskihznanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljaniv pokoju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.Menart, Janez , rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec,programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinskaknjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.243

Merchant, Eugene Mylon , rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalecv TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.Merhar, Boris , rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovinoslovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj zazgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerzev Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.Micevski, Kiril , rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesorza rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematičnevede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija1995.Michie, Donald , rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti,eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetnointeligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja2005.Mihajlović, Mihajlo Lj. , rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesorza organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze vBeogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.Mihalić, Slavko , rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb,Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.Mihelič, France , rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar,redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerzev Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.Milčinski, Janez , rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med.,redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednikSAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.Milčinski, Lev , rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesorza psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.Mohorovičić, Andre , rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesorza arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 6. junija 1983.Molè, Vojeslav , rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redniprofesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska.Dopisni član od 22. decembra 1961.Moszyński, Leszek , rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesorza slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7.junija 2001.Murko, Matija , rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redniprofesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od16. maja 1940.244

Mušič, Marjan , rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redniprofesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze vLjubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.Mušič, Zoran , rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar,Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.Nahtigal, Rajko , rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesorza slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častnipredstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27.junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijoin filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.Negovski, Vladimir A. , rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštitutaza splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija.Dopisni član od 6. junija 1983.Nejedly, Zdenek , rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologijena Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR.Dopisni član od 7. novembra 1947.Neubauer, Robert , rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redniprofesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22.decembra 1961.Nitsch, Kazimierz , rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskegajezika na univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947.Nougayrol, Jean , rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesorna École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od7. februarja 1968.Novak, Franc , rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redniprofesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnikrazreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992.Novak, Grga , rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesorza zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od22. decembra 1961.Ocvirk, Anton , rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesorza zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.Olszak, Waclaw , rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniškihznanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti vVidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.Oštir, Karel , rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor zaprimerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2.junija 1953 do 17. junija 1958.245

Panteleev, Dimitar , rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec.Dopisni član od 24. aprila 1981.Paulin, Alfonz , rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijskiprofesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko,Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.Pavček, Tone , rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist inprevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Izredni član od 7.junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007.Pavlov, Todor , rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnegamaterializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgarija.Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.Pavšič, Vladimir - Bor Matej , rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj.Redni član od 6. februarja 1965.Persianinov, Leonid Semenovič , rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978,dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija.Dopisni član od 29. marca 1979.Pécsi, Márton , rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalecza fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta,Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.Peterlin, Anton , rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnihznanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu.Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.Pitamic, Leonid , rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redniprofesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.Plečnik, Jože , rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturona Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.Plemelj, Josip , rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktormatematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerziv Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične,prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra1949.Pogačnik, Jože , rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redniprofesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboruin njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27.maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarnevede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.Polec, Janko , rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesorza narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani.246

Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.Popov, Andrej Vladimirovič , rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodjaoddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijoin biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Rusija. Dopisničlan od 7. junija 2001.Potrč, Ivan , rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.Prelog, Vladimir , rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorijaza organsko kemijo visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelovnagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.Pretnar, Stojan , rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesorza gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijskelastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.Prevoršek, Dušan C. , rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalecv podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni članod 7. junija 2001.Prokop, Otto , rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesorza sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija. Dopisni članod 23. aprila 1987.Pusić, Eugen , rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor zaupravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 7. junija 2001.Rajičić, Stanojlo , rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redniprofesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca1975.Rakovec, Ivan , rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesorza geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijoUniverze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6.decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19.maja 1981.Rammelmeyer, Alfred , rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije,redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini,Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.Ramovš, Fran , rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redniprofesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani.Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razredaod 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZUod 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednikSAZU od 19. maja 1950 do smrti.247

Ramovš, Primož , rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višjibibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakonao SAZU od 7. maja 1996 do smrti.Rant, Zoran , rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti,redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu.Dopisni član od 3. julija 1964.Ravnikar, Edvard , rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture,redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja1969, redni član od 29. marca 1979.Rechinger, Karl Heinz , rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorskisvetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisničlan od 30. maja 1991.Regen, Ivan , rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor,strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni članod 16. maja 1940.Rigler, Jakob , rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti,znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.Izredni član od 23. maja 1985.Saeverud, Harald , rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent,Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.Safar, Peter , rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reanimatologijoin direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskaveuniverze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.Salopek, Marijan , rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesorUniverze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.Samec, Maks , rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor zakemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskegainštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redničlan od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniškevede od 16. novembra 1962 do smrti.Savić, Pavle , rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalnokemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.Seidl, Ferdinand , rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjakza meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana.Izredni član od 16. maja 1940.Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture,svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.Sirotković, Jakov , rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesorEkonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raz-248

iskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 29. marca 1979.Skok, Petar , rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romanskofilologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.Slodnjak, Anton , rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesorza slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redničlan od 7. februarja 1967.Sodnik-Zupanc, Anica , rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka.Izredna članica od 25. marca 1976.Sovrè, Anton , rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grškijezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.Spacal, Lojze Luigi , rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar ingrafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.Stanković, Siniša , rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesorza zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.Stankowski, Jan , rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesorza molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademijeznanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993.Stelè, Franc e, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesorza umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redničlan od 16. maja 1940.Stern, Pavel , rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijona Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisničlan od 21. marca 1974.Stevanović, Petar , rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor zageologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od20. marca 1975.Stuhlpfarrer, Karl , rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesorza zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.Stupica, Gabrijel , rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar,redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.Szentágothai, János , rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesorza anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24.aprila 1981.Šašel, Jaroslav , rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstvenisvetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23.maja 1985.Šeligo, Rudi , rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist,višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru.Izredni član od 7. junija 2001.249

Šercelj, Alojz , rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palinolog,znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredničlan od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997.Šidak, Jaroslav , rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved,redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu,Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.Škerjanc, Lucijan Marija , rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj,redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6.decembra 1949.Škerlj, Milan , rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redniprofesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani.Redni član od 16. maja 1940.Škerlj, Stanko , rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesorza romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7.februarja 1969.Šlebinger, Janko , rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenskibibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredničlan od 21. decembra 1946.Šnuderl, Makso , rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesorza ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redničlan od 2. oktobra 1956.Štampar, Andrija , rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redniprofesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška;predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.Šuklje, Lujo , rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti,redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakulteteza arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njenzaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca1979.Tavčar, Alois , rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetikoin žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisničlan od 2. junija 1953.Tavčar, Igor , rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redniprofesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnikInštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.Taylor, Alan John Percival , rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesorzgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija1983.Tesnière , Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor zaprimerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni članod 2. junija 1953.250

Teune, Henry , rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni profesorna oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji. Dopisničlan od 1. junija 2007.Todorović, Kosta , rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redniprofesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 2. junija 1953.Tolstoj, Nikita Iljič , rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor zastaro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija.Dopisni član od 23. aprila 1987.Tomović, Rajko , rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvoin biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerzev Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.Trofenik, Rudolf , rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil.,založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.Trstenjak, Anton , rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije,častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijoTeološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redničlan od 6. junija 1983.Udovič, Jože , rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec,Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.Ušeničnik, Aleš , rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redniprofesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademijaznanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornemodboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstvaleta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.Vavilov, Sergej Ivanovič , rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednikAkademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.Vavpetič, Lado , rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesorza javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.Redni član od 17. oktobra 1958.Veber, Franc , rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesorfilozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiranna skupščini SAZU 17. decembra 1996.Vidmar, Josip , rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarnikritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949;predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZUod 25. marca 1976.Vidmar, Milan , rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved,častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v251

Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnegarazreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz.SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične,fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.Vilfan, Sergij , rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesorza pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužniprofesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.Vodovnik, Lojze , rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redniprofesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehnikoUniverze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977,redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZUod 7. maja 1996 do smrti.Volkov, Mstislav Vasiljevič , rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnegainštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija.Dopisni član od 7. februarja 1968.Vouk, Vale , rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesorza botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija1953.Vučenov, Dimitrije , rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti,literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija.Dopisni član od 24. aprila 1981.Wollman, Frank , rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor zaslovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislaviin Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.Wraber, Maks , rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnihznanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredničlan od 7. februarja 1969.Zadnikar, Marijan , rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanostiiz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavoduza spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija2003.Zajc, Dane , rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist,višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja1993, redni član od 27. maja 1997.Závada, Vilem , rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga,Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.Ziherl, Boris , rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor zaobčo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakultetiza sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6.252

decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20.marca 1975 do smrti.Zupančič, Rihard , rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redniprofesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7.oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnegarazreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.Zwitter, Fran , rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesorza občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredničlan od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda zazgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.Župančič, Andrej O. , rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti,dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja1970.Župančič, Oton , rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana.Redni član od 7. oktobra 1938.253

UMRLI V 2011DEPARTED IN 2011

256HENRY TEUNE(1936–2011)Izgubili smo znanstvenika,humanista in svetovljana,prijatelja in sodelavca širokegakroga slovenskih sociologov inpolitologov ter dopisnega članaSlovenske akademije znanostiin umetnosti. Henry Teune jeumrl 12. aprila 2011 v Filadelfiji,kjer je ravno zaključevalpetdeset let svojega uspešnegaprofesionalnega delovanja.Bil je redni profesor naoddelku za politične znanostipensilvanske univerze, na katerije opravljal tudi več vodilnihvlog. Bil je gostujoči profesor inraziskovalec na vrsti univerz,npr. na University of Cornell,na Netherlands Institute of AdvancedStudies, na International University of Japan, bil je Research ExchangeScholar of the U. S. National Academy of Science v Ljubljani na Fakulteti za sociologijo,politične vede in novinarstvo, Fellow of the Japan Society for the Promotionof Science idr.Že v letih 1965–70 je bil Associate Director of Research enega največjih inpionirskih komparativnih projektov na področju družboslovja v tistem času.Projekt je zadeval vlogo lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih skupnosti v ZDA,Jugoslaviji, na Poljskem in v Indiji (knjiga s soavtorji Values and the Active Community,1972). Ta projekt je veliko prispeval k pospešeni profesionalizaciji (zlastiv metodološkem smislu) in internacionalizaciji družboslovnega delovanja v Sloveniji.V času, ko je bilo družboslovje pri nas ideološko in prostorsko zamejeno,je ta projekt slovenskim raziskovalcem neposredno in posredno odpiral pot v svetin hkrati možnosti za vključevanje svetovno priznanih družboslovcev in njihovihinovativnih spoznanj v našo raziskovalno dejavnost. Iz tega pa so izhajale navezavetudi na nove mednarodne raziskave (S. Verba, R. Agger) pa tudi zelo zgodnjeuvajanje zahtevnejših postopkov računalniške obdelave podatkov pri nas. To je bileden od maloštevilnih raziskovalnih projektov velikega obsega v šestdesetih letih,v katerem je šlo za primerjanje več držav z uporabo istih raziskovalnih protokolovv vsaki državi. Vključeval je države z različnimi političnimi sistemi, kapitalistič-

no, dve socialistični in manj razvito državo. Opravljenih je bilo nad 4000 intervjujevz voditelji v okrog 150 lokalnih enotah.Prav na osnovi novih konceptualnih in metodoloških rešitev vprašanj, kiso se zastavila v okviru tega raziskovanja (npr. merjenje določenih konceptovna podlagi identičnih in ekvivalentnih indikatorjev v različnih državah) sta H.Teune in A. Przeworski napisala že kar znamenito delo The Logic of ComparativeSocial Inquiry. Ta knjiga je že od prve izdaje l. 1970 pa vse do danes eno temeljnihdel s področja primerjalnega družboslovnega raziskovanja za tisoče študentovpodiplomskih študijev na univerzah po vsem svetu. V okviru Mednarodnega sociološkegazdruženja (ISA) pa je bila ta knjiga ena od nominiranih za »najboljšoknjigo stoletja«.V nadaljnjem sodelovanju sta se Henry Teune in Zdravko Mlinar skupaj (šezlasti v času raziskovalnega delovanja Teuneja na FSPN v Ljubljani) lotila teoretskegapojasnjevanja dolgoročnih razvojnih zakonitosti, kar sta predstavila v knjigiDevelopmental Logic of Social Systems (1978). Knjiga je dobila zelo visoke ocene,kakršno je npr. podala prejšnja predsednica Mednarodne sociološke asociacijeprof. Margaret Archer na svetovnih kongresih v Madridu 1990 in v Brisbanu 2002in kitajski zgodovinarji z vidika pojasnjevanja 4000-letne kitajske zgodovine; vrazpravah o njej (ali o njenih delih) pa so sodelovali tudi naši družboslovci (prof.Jan Makarovič, prof. Andrej Kirn, akad. Tine Hribar , prof. France Bučar, akad.Eugen Pusić idr.). Eden od recenzentov je zapisal (TiP, 18, 1): »Knjiga predstavljapomemben in po svoje izjemen prispevek k reafirmaciji tradicije ‘Grand Theories’,ki vključujejo sisteme kot celote (in ne njihovih posameznih segmentov) v širokemzgodovinskem kontekstu večstoletnih sprememb.« Glede na to je razumljivo, daje bila odzivna tudi v okviru Society for General Systems Research v zvezi z njenoaplikacijo na preučevanje evropske integracije.Prof. Teune je v devetdesetih letih, po razsulu ‘socialističnih držav’, zasnovalin vodil še drugi zelo obsežen raziskovalni projekt – Demokracija in lokalno upravljanje,ki je vključeval okrog 16000 lokalnih političnih voditeljev v 31 državahsveta in v več časovnih točkah. Zasnoval ga je tako, da je zajel spremembe na lokalniravni po velikih političnih preobrazbah v drugi polovici dvajsetega stoletja.Sodelovali so tudi slovenski raziskovalci. To raziskovanje je bilo predstavljeno žev vrsti publikacij.Njegov tretji raziskovalni program, zasnovan 1999, ki ga je usmerjal kot glavniraziskovalec, pa zadeva projekt Sveta Evrope z naslovom Universities as Sitesfor Democratic Education, ki pojasnjuje, kako univerze po svetu spodbujajo alipreprečujejo demokratski razvoj glede na svoje študente, lokalno okolje in države.Leto 2007 je bilo objavljeno poročilo o tem projektu, ki prav po njegovih usmeritvahpoteka še naprej.Njegova pomembna vloga v razvoju družbenih znanosti v mednarodnemmerilu je razvidna tudi iz dejstva, da je deloval kot predsednik International Stu-257

dies Association (ki vključuje več kot 4000 članov iz 80 držav) ter kot predsednikin/ali (so)ustanovitelj več sekcij v okviru Mednarodnega sociološkega (ISA)in Mednarodnega politološkega združenja (IPSA), ki zadevajo lokalno-globalneodnose, komparativno raziskovanje in splošna konceptualno-teoretska in metodološkavprašanja (COCTA); pritegnili pa so ga tudi v izvršilni odbor ISA tako, daje vodil temeljno statutarno opredeljeno preobrazbo te najpomembnejše profesionalnesociološke organizacije v svetovnem merilu.Teune je pogosto sodeloval s slovenskimi družboslovci tudi v pripravah mednarodnihsrečanj v Ljubljani, Dubrovniku, na Poljskem, v ZDA, ob predstavitvinaših del na svetovnih kongresih in ob drugih znanstvenih srečanjih ter pri knjižnihobjavah v zvezi s tem, kot npr.: Social Ecology of Change, 1978, Globalizationand Territorial Identities, Local Governance: Ten Empirical Studies, 1993,Globalisierung: Ein Wissenchaflicher Diskurs, 2000, Local Governance Aroundthe World – The Annals of the American Academy Political and Social Science(posebna št.), 1995, sodeloval je tudi v študijski skupini Človek in sistem v Zagrebu(akad. Eugen Pusić idr.) in še številnih drugih. Sicer pa je deloval v uredniškihsvetih oz. odborih nekaterih osrednjih znanstvenih revij na svojem delovnem področju.Prof. Teuneja tako po njegovih izvirnih teoretskih, konceptualnih in metodološkihspoznanjih na širokem področju družbenih znanosti kot glede na njegovoangažiranost in vpliv v raziskovalnih institucijah in v profesionalnih združenjihlahko uvrščamo med vrhunske družboslovce današnjega časa. Hkrati pa tudimed tiste, ki so na številne načine pomembno prispevali k uveljavljanju družbenihznanosti, še zlasti pa sociologije in politologije pri nas in v svetu.Od njegovih novejših člankov po letu 1990 naj navedemo: Comparing Countries:Lessons Learned; Multiple Group Loyalties and the Security of PoliticalCommunities; New Localisms and Old Identities in Global Political Economies;Democracy, Globalization, and Local Politics; Globalization and Local Democracy,Three Political Cultures of Europe: Interpretations, Evidence and Theories;Local Politics and the Comparative Study of Political Systems; Stories, Observations,Systems, Theories, Local Democracy in Russia, Central and Western Europe;The Developmental Logic of Globalization; Modernization, Democracy, andConflict, and New and Old Regions in European and Global Political Economies;Global Democracy; Local Responses to the Globalizations of Our Era; Democracy,Numbers, and Theories; and The Dynamics of Local-Global Relations; theConsequences of Globalization on Local Democracy: and Innovation Driven Globalization:From Information to Research Societies.Henry Teune je bil izjemen poznavalec družbene kompleksnosti v svetovnemmerilu. Le-to je obvladoval s tem, da je nenehoma presegal tako znanstveno disciplinarnekot tudi geografske zamejitve. Hkrati pa je izražal spoštljiv odnos dorazličnosti med samimi raziskovalci in v svojem osebnem življenju, saj je tudi v258

svojem zakonu združeval zahodno in vzhodno kulturo (zapustil je ženo – Japonko).V njegovem raziskovanju pa lahko prepoznavamo širino, ki je vključevalasmisel in zavzetost tako za konceptualno-teoretično in empirično delovanje, pravtako kot za organizacijsko prodornost v uresničevanju zastavljenih ciljev.Tisti, ki smo imeli priložnost, da ga osebno spoznamo, smo v njem prepoznavaliizrazito kooperativnega in znanstvenemu etosu privrženega družboslovca.Zdravko MlinarMILKA IVIĆ(1923–2011)Akademikinja, profesorica,doktorica Milka Ivić jebila rojena 11. decembra 1923v Beogradu, kjer je leta 1942maturirala in je bila od 1945do leta 1949 študentka jugoslovanskihjezikov in književnosti.Po diplomi je bila asistentkav Inštitutu za srbohrvaškijezik SANU. Leta 1953 je naFilozofski fakulteti v Beogradudoktorirala (teza Značenja srpskohrvatskogainstrumentala injihov razvoj, tiskano kot knjigapri SANU 1954). Novembra1954 je postala znanstvena sodelavkaInštituta za srbski jezik,spomladi 1955 pa docentkana Filozofski fakulteti v NovemSadu. Tam je postala redna profesorica in je predavala sodobni srbskohrvaški jezikin splošno jezikoslovje do upokojitve.Kot profesorica gostja je predavala splošno jezikoslovje ter slovansko filologijoin skladnjo, pa tudi srbski in hrvatski jezik v mnogih univerzitetnih in znanstvenihsrediščih v Evropi (večkrat tudi v Ljubljani). Predavala je tudi v SeverniAmeriki in na Japonskem. Od konca 50-ih let je sodelovala na najpomembnejšihslavističnih in jezikoslovnih simpozijih in kongresih. Več kot dve desetletji je bilavodilna članica komisije za preučevanje slovnične strukture slovanskih jezikovpri Mednarodnem slavističnem komiteju.259

Za svojo neutrudno kvaliteto dela je prejela oktobrsko nagrado Novega Sada(1963), sedemjulijsko nagrado Srbije (1992) in odlikovanje zlata plaketa Združenjavseučiliških profesorjev in znanstvenih delavcev Srbije (1996).Milka Ivić je avtorica številnih znanstvenih del, objavljenih doma in v tujini.Nekatera njena dela so se še in še ponatiskovala. Zlasti znana je njena knjiga Pravciu lingvistici, ki so jih prevajali tako rekoč po vsem svetu. Nadvse zanimiva je tudinjena knjiga Lingvistični ogledi (1983). Uspešno je reševala zapletene zadeve. Kobereš to in še katero knjigo, vidiš, kako zapleten je včasih jezik, in si vesel dejstva,da je Milka Ivić razmeroma pogosto v svojih delih omenjala tudi slovenščino. Njenabibliografija obsega 260 enot. – Umrla je 7. 3. 2011.Jože Toporišič260ROBERT BLINC(1933–2011)26. septembra 2011 nasje zapustil akademik RobertBlinc , po dolgotrajni bolezni,toda kljub temu do konca aktivenin znanstveno dejaven. Rodilse je v Ljubljani 31. oktobra1933, bil je izredni član SAZUod 7. februarja 1969, redni članod 25. marca 1976, tajnik III.razreda SAZU od 27. februarja1978 do 31. oktobra 1980 terpodpredsednik SAZU od 2. oktobra1980 do 6. maja 1999.Akademik Blinc se je šolalv Ljubljani, kjer je maturiral naKlasični gimnaziji, diplomiral spodročja fizike leta 1958 in ženaslednje leto pridobil nazivdoktorja znanosti. V doktorskemdelu je študiral tuneliranje protonov v feroelektričnih kristalih s kratkimivodikovimi vezmi. Nato se je v celoti in popolnoma posvetil znanosti, v kateri jedeloval več kot pet desetletij.Živel in delal je v Ljubljani, poznali pa so ga po vsem svetu, saj se je udeleževalmnogo znanstvenih srečanj, na katerih je po eni strani v vabljenih predavanjih po-

očal o rezultatih svoje raziskovalne skupine v Ljubljani, po drugi pa z njih domovprinašal nove ideje in nove povezave, kar je njemu in njegovim sodelavcem omogočilo,da so bili pri svojem raziskovalnem delu uspešni in aktualni na svetovnemnivoju, čeprav so živeli v ozkem in sorazmerno zaprtem okolju.Za Roberta Blinca je bilo na začetku njegove znanstvene poti ključno, da jebil po doktoratu na podoktorskem usposabljanju na elitni univerzi MassachusettsInstitute of Technology v Bostonu (MIT). Že prej se je doma seznanil z jedrskomagnetno resonanco, takrat novo metodo za raziskovanje snovi, na MIT pa se je zmagnetno resonanco zares spoznal, se učil od ljudi, ki so samo metodo razvili, terostal njen in njihov prijatelj vse življenje. Magnetna resonanca je bila nedvomnoosnovna metoda v raziskovalnem delu akademika Blinca, ki jo je uporabljal vseživljenje, ob tem pa jo je tudi razvijal in izpopolnjeval ter prilagajal za uporabo nanajrazličnejših sistemih. Ker sama magnetna resonanca ne more odgovoriti navsa vprašanja, ki se lahko postavijo ob raziskavah neke snovi, je akademik Blincposkrbel tudi za razvoj drugih potrebnih eksperimentalnih metod, tako da sonjegovo raziskovalno skupino sestavljali strokovnjaki z različnih področij fizikein kemije, od elektronske paramagnetne resonance in dielektrične ter optičnespektroskopije do sipanja nevtronov, mikroskopije na atomsko silo in teoretskihanaliz.Po vrnitvi s podoktorskega izpopolnjevanja v ZDA je postal znanstveni sodelavecna Institutu Jožef Stefan (IJS) in docent na Odseku za tehniško fiziko Fakulteteza naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Tedaj je na IJS osnovallaboratorij za spektroskopijo z jedrsko magnetno resonanco, saj se je zavedal pomenate metode pri raziskovanju lastnosti snovi, njene strukture in njene dinamike,predvsem v povezavi s faznimi prehodi v snovi. Ko je laboratorij z uvajanjemdrugih metod za raziskovanje snovi kadrovsko in vsebinsko narastel, se je preimenovalv Odsek za fiziko trdne snovi, ki ga je do upokojitve vodil akademik Blinc,skupaj 47 let. Poleg tega je dolga leta intenzivno sodeloval pri vodenju IJS in jebil predsednik njegovega znanstvenega sveta. Ob tem je pedagoško in vodstvenodeloval na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil že leta 1970 izvoljen za rednega profesorja,bil pa je tudi prodekan (1974) in dekan (1976) Fakultete za naravoslovje intehnologijo. Po upokojitvi je zelo aktivno sodeloval pri ustanovitvi Mednarodnepodiplomske šole Jožefa Stefana in je bil njen dekan od leta 2004 do smrti.Raziskovalna tematika akademika Blinca se je z leti spreminjala vzporedno sspreminjanjem smeri raziskav v svetu. Njegova osnovna tema je bila neurejenostv snovi, dinamika neurejenosti in spremembe neurejenosti, fazni prehodi. Stopnjaneurejenosti, ki jih je obravnaval, pa se je v skladu s svetovnimi trendi spreminjalain naraščala. Začelo se je z ledom, kjer neurejenost predstavljajo neurejenorazporejeni protoni v vodikovih vezeh v sicer idealnem kristalu ledu. Nadaljevalose je s feroelektričnimi kristali z vodikovimi vezmi, kjer je tudi pomembnaneurejena razporeditev protonov v vodikovih vezeh, ki vodi do faznega preho-261

da med neurejeno, paraelektrično fazo in urejeno, feroelektrično fazo. Teoretskipopis tega prehoda je v literaturi znan kot Blinc-de Gennesov model, ki pojasnitudi izotopski efekt ob zamenjavi vodika z devterijem. Neurejenost je z leti postajalavečja in tematika Blinčevih raziskav je prešla na tekoče kristale, predvsemferoelektrične tekoče kristale, inkomenzurabilne kristale, psevdospinska stekla,relaksorske feroelektrike, fulerene, organske feromagnete, itn. Pri feroelektričnihtekočih kristalih, ki imajo vijačno strukturo, je napovedal značilne dinamičnepojave ob prehodu med paraelektrično in feroelektrično fazo ter obstoj mehkeganačina nihanja, ki se pri faznem prehodu upočasni, in Goldstonovega načina nihanja,ki obstaja v urejeni fazi in je posledica zlomitve zvezne simetrije ob faznemprehodu. V tekočih kristalih je odkril nov relaksacijski mehanizem, ki je povezans fluktuacijami nematskega parametra reda (Blinc-Pincusov mehanizem). V inkomenzurabilnihsistemih je z metodo NMR potrdil obstoj solitonskega in fazonskeganačina gibanja modulacijskega vala, v protonskih in devteronskih steklihpa je prvi izmeril Edwards-Andersonov parameter urejenosti. S sodelavci je razvilmodel slučajnih vezi in slučajnih polj za popis protonskih stekel ter sferični modelslučajnih vezi in slučajnih polj za popis relaksorskih feroelektrikov. Odkril je izvorferomagnetizma v organskem feromagnetu TDAE-C60 in naravo gigantskegaelektromehanskega efekta v relaksorjih PMN-PZT.Akademika Blinca je zanimala tudi uporaba znanstvenih dosežkov oziromaznanja, pridobljenega med raziskavami. Naj omenim pionirsko delo njegove skupinepri uporabi NMR za nedestruktivno določanje količine olja v semenih, zamerjenje strjevanja cementov in betona in za odkrivanje eksploziva TNT. AkademikBlinc je s sodelavci avtor 15 patentnih prijav oziroma patentov.Bibliografija akademika Blinca je izjemno obsežna in bogata, saj vsebuje večkot 700 izvirnih znanstvenih člankov, kar ga uvršča med najplodovitejše znanstvenikev svetovnem merilu. Velika večina del je bila objavljena v uglednih svetovnihstrokovnih časopisih, tu pa omenimo le tri članke v reviji Nature, dva članka vreviji Science in 47 člankov v reviji Physical Review Letters. Njegova bibliografijaje izjemno intenzivna od začetka do konca. Že leta 1958, ko je začel objavljati v tujini,je objavil štiri članke (vodikova vez, infrardeči spektri, feroelektrični kristali),od tega enega v elitni reviji Nature, kar kaže na visoke ambicije začetnika. Objavljalje prav do konca in tudi v letu 2011 je skupaj s sodelavci objavil dvanajst del.Ob njegovih člankih je treba omeniti tudi njegove knjige in monografije. Morda jenajpomembnejša knjiga Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics (1974,North Holland), ki je bila prevedena v ruščino (1975) in kitajščino (1982) in spadamed 600 najbolj citiranih znanstvenih knjig vseh časov ter se občasno še danes citira.Omenimo še njegovo zadnjo knjigo Advanced Ferroelectricity (2011, OxfordScience Publications), ki je izšla tik pred njegovo smrtjo. Njegova bibliografija nile obsežna in bogata, ampak tudi izjemno kvalitetna in odmevna, saj je število citatovnjegovih del okoli 14.500. Ob njegovi bibliografiji moramo poudariti veliko262

število soavtorjev, s katerimi je Robert sodeloval. Množica znanstvenikov iz tujinein Slovenije, z IJS in univerz ter iz gospodarstva, mladi in stari, stalni (v nekemobdobju) in enkratni, to kaže na sposobnost povezovanja, ki je pri nas izjemna.Tudi njegova povezanost z znanstveniki vsega sveta je bila izjemna. Bil je gostujočiprofesor na vrsti ameriških univerz (University of Washington, Seattle;University of Utah, Salt Lake City; Kent State University, Ohio), na ETH v Zurichu,na Zvezni univerzi v Belo Horizontu v Braziliji, na Univerzi na Dunaju. Vdveh mandatih (1990–1996) je bil predsednik evropskega združenja za magnetnoresonanco Groupement AMPERE, bil je predsednik Evropskega odbora za feroelektričnemateriale (1986–1999), član sedmih tujih akademij znanosti, prejel jeveliko mednarodnih in domačih znanstvenih priznanj in nagrad, kot zadnjo leta2008 Zoisovo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje Republike Slovenijeza znanstveno delo.Akademik Robert Blinc je bil velik znanstvenik in velik človek. Znanost ga jeres zanimala in znanstveni dosežki, lastni in tuji, so ga veselili. Znanosti se je posvetilpopolnoma. Na začetku znanstvenega dela se je odpovedal šahovski karieri,ki se je začela obetajoče z vrhom v jugoslovanskem mladinskem šahu, ker je menil,da ga bo to oviralo pri raziskovalnem delu. Ob koncu znanstvene kariere, ko jebil že resno bolan, je še vedno intenzivno raziskovalno delal in vzdrževal stike ssvetovno znanostjo. Akademik Blinc je bil navdušen in navdušujoč znanstvenik,ki pa se je zavedal, da brez trdega dela ne gre. Svoje lastnosti in poglede je prenašalna mlajše sodelavce in dodiplomske in podiplomske študente, ki jim je bil mentoroziroma somentor (85 diplomskih, 28 magistrskih in 36 doktorskih študentov)in ki sedaj uspešno delujejo v tujini in doma, v gospodarstvu in v znanosti. Vznanosti ga ni zanimala le njegova ožja stroka, ampak vse, kar je bilo pomembnoin aktualno, v fiziki od osnovnih delcev do kozmologije in nastanka sveta. Verjelje v znanost in je bil prepričan, da se morajo v znanosti povišati etične norme inda je znanost edina, ki lahko rešuje današnje probleme in zagotovi svetu človekavreden razvoj. Prav zato je na SAZU vodil odbor za trajnostni razvoj in bil aktivenčlan Rimskega kluba.Hvaležni mu moramo biti, saj je Slovenski akademiji znanosti in umetnostidal veliko. Kot dolgoletni podpredsednik SAZU je aktivno sodeloval pri ustvarjanjuslovenske znanstvene politike. Poudariti je treba njegovo vlogo pri uvedbi sistemamladih raziskovalcev, ki še danes v spremenjenih okoliščinah skrbi za vzgojomladih znanstvenikov in strokovnjakov. Robert Blinc je bil kot podpredsednik vvodstvu SAZU tudi v času vojne in osamosvojitve Slovenije ter ob prehodu v novdemokratični politični sistem in tudi njegova zasluga je, da se je SAZU uspešnopreobrazila in da je slovenska znanost brez prevelikih pretresov preživela preobrazbo.263Boštjan Žekš

264NORBERT ELSNER(1940–2011)Verjetno se marsikdo spominjaprof. Norberta Elsnerja,ko je spregovoril na svečaniseji 12. junija 2003 ob prejetjulistine za novega dopisnegačlana naše Akademije. Takratse je potrudil in kljub nepoznavanjuslovenščine prebralzahvalo v imenu novih članovodlično prav v tem jeziku. Pogostoje prihajal v Slovenijo,sam, s svojo soprogo ali vrstolet s skupinami študentov biologijeiz univerze v Göttingenu.Na žalost pa je svojo bogato življenjskopot po hudi boleznisklenil že lansko leto, mnogoprezgodaj.Rodil se je 11. oktobra1940 v Hermsdorfu v Šleziji in je tako kot otrok doživljal strahote vojne in natokot izseljenec tudi hude povojne dni. Za znanstveno pot ga je navdušil gimnazijskiučitelj dr. Rombeck v kraju Siegen v Severnem Porenju in Vestfaliji, ki so mu reklitudi “kovač profesorjev”.Naslednji mentor, ki ga je usmeril v bioakustične, nevroetološke in nevrofiziološkeraziskave, je bil svetovno znani profesor in večkratni častni doktor večuniverz Franz Huber, ki je takrat učil in delal v Kölnu. Pri njem je Norbert Elsnerleta 1967 doktoriral z disertacijo Živčnomišične osnove predparitvenega vedenjakobilice Gomphocerippus rufus. Podoktorsko gostovanje na inštitutih v Kampali(Uganda, prof. Hugh Rowel – regulacija gibanja), Köbenhavnu (prof. dr. AxelMichelsen – bioakustika) in v Oregonu (prof. Graham Hoyle – fiziologija mišicpri žuželkah) mu je v naslednjih letih še razširilo obzorje. Habilitiral se je leta1974 na univerzi v Kölnu, štiri leta pozneje, 1978, pa je dobil mesto profesorja naKatedri za zoologijo I Univerze Georga Avgusta v Göttingenu. Tam si je kmaluustvaril skupino mlajših sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskavah fiziologije živčevja,čutil in vedenja, predvsem v zvezi z akustično komunikacijo pri žuželkah.Razvil je elektrofiziološke metode mišičnih odvajanj do take popolnosti, da je priposkusnih žuželkah z najtanjšimi žičnimi elektrodami istočasno odvajal akcijskepotenciale tudi z dvajsetih mišic. Ob tem so poskusne živali še kazale normal-

ne vedenjske vzorce! S prijateljem prof. Ottom von Helversenom sta razvila tudioptični sistem za sledenje stridulacijskih gibov poskusnih živali. Tako so nastalecele partiture dejavnosti vseh soudeleženih mišic pri različnih vzorcih vedenja, naprimer pri stridulaciji kobilic.Iz njegove delovne skupine je izšlo več uspešnih raziskovalcev, med kateriminaj omenim vsaj prof. Bertholda Hedwiga, ki že nekaj let dela na Univerzi v Cambridgeu.V Slovenijo je pogosto prihajal, večinoma ne sam, temveč s svojimi sodelavciin študenti. Na Krasu, v kraju Brje pri Komnu, je vrsto let zapored od 1994 do2008 organiziral terenske ekskurzije za študente zoologije, ki so obsegale vrstoresnih terenskih raziskav, poskusov, študentskih projektov in predavanj. Pri temsmo sodelovali tudi slovenski predavatelji.V zadnjih letih je prof. Elsner s svojimi študenti in sodelavci preučeval tudispeciacijo vrst na hibridnem pasu dveh sorodnih vrst rodu Stenobothrus na goriTomaros v Grčiji. Ob tem je sodelavce usmerjal k uporabi različnih metod, odklasičnih morfoloških in zoogeografskih do molekulskih raziskav DNK. O temraziskovalnem delu je poročal tudi na simpoziju naše Akademije, ki smo ga prirediliv Darwinovem letu 22. maja 2009. Naslov njegovega zanimivega predavanja jebil More than »mesalliance«? Greek story about field crickets.Akademik Norbert Elsner je bil odličen organizator, kar je še posebej dokazovalz organizacijo letnih srečanj nevrobiologov (Neurobiologentagung) v Göttingenuod leta 1982 do 2003, ki so postala vsako leto bolj priljubljena in zatobolje obiskana. Vsako leto je nato izšel tudi zbornik z vsemi predavanji pri uglednizaložbi Thieme. Število udeležencev je raslo od nekaj deset do okoli 1500 v zadnjihletih. Pogosto so se teh srečanj udeleževali tudi slovenski raziskovalci. Prof. Elsnerpa je sicer v svojem laboratoriju večkrat gostil slovenske biologe in jim pomagalfinančno in tudi z raziskovalno opremo.Naslednja dejavnost, ki jo je prof. Elsner s sodelavci organiziral med letoma1999 in 2010, so javna predavanja (tako imenovane Ringvorlesungen), pri katerihso predavatelji različnih strok in iz različnih aspektov zajeli široko interdisciplinarnopolje, kjer so o posameznih temah govorili znanstveniki naravoslovci indružboslovci, filozofi, teologi, pisatelji. Zato so ta predavanja postala zelo priljubljenav široki javnosti, o posameznih temah pa so nato izšle zanimive in odmevnepublikacije. Naj omenim nekaj naslovov: Das Gehirn und sein Geist, Wasist der Mensch?, Scientia poetica – Literatur und Naturwissenschaft, Bilderwelten– Vom farbigen Abglanz der Natur in Evolution: Zufall und Zwangsläufigkeit derSchöpfung.Občudovanja je vredno tudi delo, ki je nastalo s študijem korespondence medslovitim biologom in ognjevitim zagovornikom evolucije Ernstom Haecklom inFrido von Uslar Gleichen. Komentirana izdaja te korespondence in dnevnikov vtreh debelih knjigah (1160 strani) odkriva mnoga neznana dejstva iz življenja obeh265

osebnosti. Obenem pa kaže Norberta Elsnerja tudi kot zelo razgledanega humanista.Prof. Elsner je bil član, vodja naravoslovnega razreda in več let podpredsednikAkademije znanosti v Göttingenu. Bil je tudi član Akademije naravoslovcevLeopoldina ter kot že rečeno tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti inumetnosti.Še v zadnjih dneh oktobra leta 2010 smo na Bavarskem nič hudega slutečskupaj proslavljali 85. obletnico njegovega mentorja in skupnega prijatelja prof.Franza Huberja, čez slab mesec pa smo izvedeli, da se Norbert Elsner bori s smrtonosnoboleznijo, ki ji je po več operacijah 16. junija 2011 podlegel.Matija GogalaLUKAS CONRAD HOTTINGER(1933–2011)4. septembra 2011 smo izvedeli žalostno novico, da je nenadoma umrl dopisničlan IV. razreda SAZU prof. dr. Lukas Hottinger iz Basla v Švici. Le nekaj dni prejje Slovenski akademiji znanostiin umetnosti še poslal svojobiografijo za zbornik SAZU obnjeni 75-letnici. Zato dovolite,da se ob slovesu naslonimo nanjegove besede, s katerimi senam je želel predstaviti.Lukas Hottinger je bil rojen25. 2. 1933 v Düsseldorfu vNemčiji, v zdravniški družini.Kmalu so se preselili v Švico,tako je osnovno in srednje šolanjekončal v Baslu, kjer je naklasični gimnaziji pridobil znanjelatinščine in grščine, ki stamu pozneje pomagali na poklicnipoti.Na univerzi v Baslu je začelštudij medicine, vendar jekmalu prešel na naravoslovneznanosti, posebej na mikropaleontologijo.Doktoriral je pod266

vodstvom prof. Manfreda Reichla leta 1959 s tezo o biostratigrafiji in sistematikieocenskih alveolinid predvsem iz Pirenejev. Isto leto se je poročil z Monique Riggenbach,s katero sta imela tri sinove.Prvo službo je dobil na Geološkem zavodu Maroka v Rabatu, kjer je ustanovilmikropaleolontološki laboratorij, in s prof. Anne Faure-Muret začel poučevati nauniverzi v Rabatu. Maroško obdobje je zaključil z monografijo o velikih jurskihforaminiferah in njihovi strukturi, ki je bila sprejeta leta 1965 kot habilitacijskanaloga.Že leto prej, leta 1964, se je vrnil v Basel, kjer je dobil mesto kuratorja v Naravoslovnemmuzeju. Tu je potem med drugim stalno pripravljal razstave o geologijibaselskega področja. Leta 1966 je nasledil prof. Reichla in postal profesorna univerzi v Baslu, kjer je vse do leta 1998 predaval vse veje paleontologije odenoceličarjev do vretenčarjev.Leta 1969 je prof. Ivan Rakovec , predstojnik Paleontološkega inštituta ZRCSAZU, zaprosil L. Hottingerja, da postane mentor Katici Drobne, asistentki nauniverzi v Ljubljani, pri raziskavah alveolinid Slovenije. Pozneje se je iz tega razvilostalno sodelovanje, saj so alveolinide Slovenije dopolnjevale podobno favno istestarosti v Pirenejih in drugod in tako rešile mnoga odprta vprašanja o filogenijialveolinacej. Sodelovanje se je razširilo na razne druge skupine velikih foraminifer,predvsem na paleogenske aglutinirane konične foraminifere in na njihovoekologijo. Objavljenih je bilo več skupnih publikacij (Dela/Opera SAZU 33, 34) inorganiziranih več mednarodnih seminarjev o bentoških foraminiferah, dva takatudi v Sloveniji, in sicer na Morski biološki postaji v Piranu in v Postojni. Prav todolgoletno strokovno sodelovanje je Hottingerju omogočilo, da je spremljal rastmlade Slovenije in razvil prijateljske vezi z mnogimi ljudmi. Podobno sodelovanje,osnovano na mentorstvu mladim doktorandom, se je razvilo tudi z univerzamiv Zagrebu, Barceloni, Neaplju, Isfahanu in Lahoreju.Kot gostujoči profesor v Izraelu je leta 1971 začel delati na univerzi v Jeruzalemu,kjer je raziskoval foraminifere Akabskega zaliva v Rdečem morju. To jeedino tropsko morje, do katerega se je dalo iz baselskega laboratorija z vozilomin rednim trajektom direktno prepeljati vso potrebno opremo za potapljanje.V morskem biološkem laboratoriju, ki ga je vodil prof. Zeev Reiss s Hebrejskeuniverze, je bila švicarska posadka vedno dobrodošel gost. Rezultati tega skorajdesetletnega raziskovanja so bili objavljeni leta 1984 kot »ekološka študija št. 15«v Springer Verlag (Heidelberg). SAZU je omogočila tiskanje ustreznega taksonomskegagradiva leta 1993. Mikroskopske študije žive protoplazme in učinkovanjakarbonatnih faktorjev v tropskih plitvih vodah so oplemenitile delo naterenu.V švicarski Akademiji naravoslovnih znanosti je Lukas Hottinger kot njenčlan imel v svojem dolgoletnem strokovnem delovanju razne obveznosti. Za razlikood drugih akademij se tu članstvo ne podeli samo kot priznanje ali nagrada za267

izjemne znanstvene dosežke, ampak se označuje kot dolžnost in volja za prostovoljnodelo. Enako je tudi v mnogih drugih švicarskih civilnih ustanovah. Medletoma 1988 in 1994 je bil podpredsednik te akademije.Od 1954 do 2010 je objavil 160 publikacij, od katerih je 6 obsežnih monografij.Nagrade in priznanja: 1971 – spominska medalja Madžarskega geološkegazavoda, Budimpešta; 1993 – dopisni član SAZU; 1995 – medalja Geološkegadruštva Punjab, Lahore; 1997 – častni doktorat avtonomne univerze v Barceloni,Bellaterra; 1997 – Cushmannova nagrada v Saltlake City, ZDA; 1999 – zunanjidopisnik Paleontološkega društva Nemčije.Slovenski geologi in paleontologi smo izgubili nadvse dragega sodelavca inprijatelja.Dragica Turnšek , Katica Drobne268TONE PAVČEK(1928–2011)Pričakovano nepričakovanasmrt. Dolgo, polnih desetmesecev mu je bila ves čas za petamina njegovih selitvah iz bolnicev bolnico in zahrbtno zorelav svojo Pirovo zmago nad njim,kajti Tone Pavček , pesnik, ostajav naši zavesti tudi po svoji fizičnismrti ohrabrujoča poosebljenostživljenja samega. Skoznjo,skozi svojo smrt, je s pesmijo leše više zaplamenel v nas, nalezljivoradoživ, široko nas me jan,vsak trenutek dialoško odprt zapogovor tako o vsakdanjih tegobahživljenja kot o nerazložljivihposlednjih rečeh, ki se jim medvsemi možnostmi prav poezijaše najbolj približa.Prav ta navezanost, pravzaprav že kar nekakšna absolutna pripadnost življenjuje Toneta Pavčka tako rekoč na prijateljski stisk roke približala ljudem vsehgeneracij, od najmlajših do odhajajočih. Naj je bila noč še tako temna, jo je s svojo

poezijo vztrajno in uspešno razpiral, da nam je skoznjo posijal žarek upanja, zarotniškipomežik h kljubovanju, za več samozavesti v teh negotovih časih globalnezmedenosti, ki nas vse bolj množično peha v hromeče malodušje.Vendar Pavček ni bil sentimentalni samarijan, ki bi lepil tolažilne obliže naranjena srca in duše ponižanih in razžaljenih. Ob številnih neumnostih in umazanijahnašega slovenskega javnega življenja je znal in si upal povzdigniti svoj obtožujočiglas. Vendar nikoli s sovraštvom in slepo jezo.S Pavčkom sva se spoznala na nekem zborovanju mladih literatov (1948), kose je, tri leta mlajši od mene, dokaj polemično, skoraj neprijazno sporekel z manoin – postala sva prijatelja. Čeprav je diplomiral na pravu, jaz na slavistiki, sva bilaoba obsedena s poezijo, ne brez smisla tudi za banalno kruhoborstvo. On si je služilsvoj vsakdanji kruh in se razdajal slovenstvu kot novinar pri dnevnem tisku,na Radiu, na TV, kot urednik v založbi, kot direktor Mladinskega gledališča, celokot poslanec in ves čas še tu in tam, sproti in vmes, bi lahko dodali, kajti Pavček seje »znašel« povsod, bil je opazno delaven, zgled in spodbuda sodelavcem, kjerkolije bil ali kamorkoli ga je zaneslo življenje.Sicer pa: Tone Pavček je bil in tudi po smrti ostaja v absolutnem smislu pesnik,ki ga smrt ni utišala. Njegova knjižna bibliografija obsega, med izvirno poezijo,prevodi in esejistiko, kakih sto naslovov. Pri tem ne smemo prezreti, da jeenako odziven tako v poeziji za otroke in mladostnike kot v pisanju za odrasle.Kar okrog trideset knjižnih enot je namenil otrokom in najstnikom (Čenčarija,Majnice, Radobesednice, Juri Muri v Afriki idr.), ki sodijo prav gotovo v sam vrhslovenske poezije v tem žanru, so umetnost v polnem pomenu te besede. Ne starajočise del otroka v Pavčku samem. Tudi tu, le da v teh pesmih še bolj poudarjeno,ista pesnikova radoživost, isti, kot že rečeno, ohrabrujoči prebliski svetlobe, kinam nikoli ne ugasnejo, če jih le zmoremo ugledati v sebi, ko nam jih osvetli Pavčkovapesniška beseda. Najbrž ni naključje, da je kar štiri nove knjižice za otrokein mlade pospremil med bralce kar iz bolniške postelje, in hkrati v njej, že na smrtbolan, dokončal svojo trpko duhovito pesniško zbirko Angeli, ki pa je izšla šeleposthumno, vendar z vsebino in v podobi, ki jo je določil pesnik sam, in se enakovrednouvršča med Pavčkove antologijske zbirke, kot so Ujeti ocean, Temne zarje,Goličava, Darovi, Upočasnitve idr. Isti lirski duh žarči tudi v njegovi esejistiki. Podnaslovom Čas duše, čas telesa je zbrana v štirih zvezkih in je nekakšna njegovaodprta doživljajska in spoznavna avtobiografija, saj je tudi izhajala v določenihčasovnih presledkih, skoraj dobesedno v nadaljevanjih.Pavček je pesnik širokega zamaha. Njegova pesem ni nikoli enoznačna, tudiotroška in mladinska ne, njegovo pesemsko »zgodbo« razširjata in poglabljata čistoposeben, skoraj spevni ritem in razkošno bogastvo podob, pogosto vezanihna pesnikovo rodno pokrajino, Dolenjsko, pa tudi na sečoveljski, obmorski delPrimorske, ki je postala (po svobodni izbiri) njegov drugi dom, obe sta spleteni inprepleteni v doživljajsko in estetsko celoto.269

Pavčkova pesem, njegova esejistika, pri čemer seveda ne gre prezreti njegovegaobsežnega prevajalskega dela, ostajata tudi po fizični smrti svojega avtorja živazapuščina, iz katere bodo zajemale svoj navdih življenja tudi prihodnje generacije.SAZU pa je z njim izgubila enega svojih najvidnejših članov. V našem razredu zaumetnosti ostaja za njim vrzel, ki je nihče med nami ne more zapolniti. Kot je nebo mogel tudi nihče v prihodnosti. Kajti fizična, občanska podoba in drža TonetaPavčka sta bili v polnem sozvočju z njegovo literaturo, vendar v družbi, tako »uradni«kot »samo« prijateljski, zmerom odprti v tisti skrivnostni »še nekaj več«, ki gaje Pavček kar stresal iz rokava, pa naj je bil dobre ali slabe volje. Celo ko je s kom,ali z večino okrog sebe, polemiziral, komu ali čemu nepopustljivo nasprotoval,je komaj izrečeno (pre)ostro besedo takoj ublažil s širokim in glasnim smehom,morda ob nenadni pomisli, da tudi sam v sebi vse življenje potuje skozi nerazrešljivanasprotja. Znal pa je ločevati plodna od jalovih nasprotovanj. V besedah indejanjih.Resnično: pogrešali ga bomo.Ciril Zlobec270

IV.BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJESASA LIBRARY AND PUBLICATIONS

BIBLIOTEKA V LETU 2011V letu 2011 je delo v Biblioteki SAZU potekalo v skladu z načrti. Obdelavagradiva, ki predstavlja glavnino in temelj našega dela, je po zaslugi prizadevnihsodelavk in sodelavcev potekala nemoteno. Obenem lahko izpostavimo nekaj poglavitnihuspešno zaključenih projektov:- uvedli smo elektronski sistem za zamenjavo publikacij, s čimer bomo lahkoprihranjeno delovno moč preusmerili na druga področja;- uvedli smo avtomatizirano izposojo v knjižnicah inštitutov ZRC SAZU inpri tem usposobili skrbnike inštitutskih knjižnic za uporabo tega segmenta vsistemu COBISS3;- intenzivno smo nadaljevali delo na področju odpisa nerelevantnega gradivain odpisali 2.424 enot;- ukinili smo tiskanje kataložnih listkov za knjižnice inštitutov ZRC SAZUin se odločili ohraniti zgolj matični listkovni katalog Biblioteke SAZU kotcentralno evidenco o celotnem gradivu ne glede na lokacijo v BibliotekiSAZU;- za knjižnico Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU smo obdelali 566enot gradiva, ki je bilo last Inštituta že precej let, vendar še ni bilo obdelano;- za knjižnico Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU smo obdelaliok. 80 enot starejšega gradiva, ki ga je bilo treba obdelati po načelih obdelaveantikvarnega gradiva;- za Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH) smov celoti opravili delo, ki je potekalo v okviru priprav Splošnega geslovnikaCOBISS in verifikacije tipologij bibliografskih zapisov v bazi COBIB.SI;- pripravili smo razstavo Čaropis na pisanicah, pirhi in risbe ornamentov izzapuščine Ivana Jagra (Prešernova dvorana, 5. 5.–7. 6. 2011);- na osnovi v Biblioteki SAZU uspešno pripravljene spletne izdaje Slovenskegabiografskega leksikona sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti inZnanstvenoraziskovalni center SAZU podpisali sporazum z Bayerische Staatsbibliothek,Österreichische Akademie der Wissenschaften, Stiftung HistorischesLexicon der Schweiz in Historische Kommission bei der BayerischenAkademie der Wissenschaften o vključitvi biografskih podatkov iz spletneizdaje Slovenskega biografskega leksikona v mednarodni biografski portal(Biographie-Portal, http://www.biographie-portal.eu/);- nadaljevalo se je delo na področju skeniranja in priprave dokumentov za gradnjoDigitalne knjižnice SAZU.273

PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVAV letu 2011 je Biblioteka SAZU obdelala 6.466 enot gradiva, kar podrobnejeprikazujeta naslednji razpredelnici:Nakup Zamenjava Dar Lastne Stari Skupajizdaje fondMonografske publikacije 1165 1313 1447 289 325 4539Serijske publikacije 244 1196 348 112 27 1927Skupaj 1409 2509 1795 401 352 6466Delež neknjižnega gradiva predstavlja 171 enot:Nakup Zamenjava Dar Lastne Stari Skupajizdaje fondKartografsko gradivo 22 13 24 0 4 63Slikovno gradivo 0 2 3 2 0 7CD, DVD, (video)kasete 4 0 29 5 25 63Multimed. gradivo, rač. dat. 4 10 18 6 0 38Skupaj 30 25 73 14 29 171Največ gradiva smo pridobili z zamenjavo publikacij, nekaj manj z nakupiin darovi. Obdelali smo tudi izvode lastne produkcije, torej publikacij, ki so izšlepri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in pri Znanstvenoraziskovalnemcentru SAZU. Precej gradiva, ki smo ga obdelali, je bilo v hrambi ZRC SAZU ževeč let, a doslej še ni bilo obdelano. Prav tako smo obdelali nezanemarljivo številostarejšega gradiva, ki ga je bilo treba obdelati po pravilih in standardih, ki veljajoza obdelavo antikvarnega gradiva. Retrogradna obdelava in obdelava starejšegagradiva zahtevata več časa in znanja, ne samo zaradi strogih meril kakovosti inkontrole, katerim so katalogizatorji danes podvrženi, temveč tudi zato, ker je sistemevidence Biblioteke SAZU kompleksen in je podatke treba preveriti na večmestih.Zahvaljujemo se vsem posameznikom, ki so Biblioteki SAZU darovali številnepublikacije iz svojih zasebnih knjižnic, še posebej pa našemu sodelavcu DraguSamcu za dragoceno knjigo J. A. Scopolija iz l. 1769.CELOTNI KNJIŽNIČNI FONDV letu 2011 smo na novo pridobili 6.466 enot. Komisija za odpis gradiva jedoločila 2.424 enot oz. 2.743 zvezkov monografskega in serijskega gradiva, za kateroje menila, da se v preteklosti ni pokazalo za zanimivo ali koristno za uporabnikeBiblioteke. Tako je celotni fond Biblioteke SAZU ob koncu leta 2011 obsegal274

537.693 enot, podrobnejše številke po posameznih vrstah gradiva pa kaže naslednjarazpredelnica:knjig in letnikov revij 521261rokopisnih zapuščin 136mikrofilmov 856kartografskega gradiva 4050slikovnega gradiva 9655plošč, CD, DVD, (video)kaset 1209multimedialnega gradiva, rač. dat. 526Skupaj enot 537693KATALOGI IN BAZE PODATKOVBiblioteka SAZU je v l. 2011 v vzajemno bazo COBIB.SI prispevala 5.506 novihzapisov, to pomeni, da so jih kreirali katalogizatorji Biblioteke SAZU, s čimerje število vseh zapisov v lokalni bazi Biblioteke SAZU naraslo na 169.599 zapisov.Pri tem je statistična evidenca zaznala 5.131 popravljenih zapisov v lokalni bazi,3.106 zapisov za potrebe bibliografij ter 1.780 zapisov, prevzetih iz baze COBIB.SI.Odločili smo se, da prenehamo s tiskanjem kataložnih listkov za knjižniceinštitutov ZRC SAZU, saj bomo tako prihranili čas in denar, obenem pa poenotiliprakso z večino drugih slovenskih knjižnic, ki so listkovne kataloge ukinile žepred časom. Ne glede na to smo se prav tako odločili, da kot centralno evidencoo celotnem gradivu, ki ga hrani Biblioteka SAZU, ter ne glede na lokacijo in lastništvoše vedno ohranimo matični listkovni katalog, ki bo omogočal vpogled vbogastvo tega gradiva še vedno tudi na tak, klasični način.ZAMENJAVA PUBLIKACIJNa področju zamenjave publikacij smo uvedli elektronsko poslovanje. To pomeni,da nam sistem, ki deluje kot spletna aplikacija, omogoča:- enostavno in pregledno popravljanje in dopolnjevanje baze podatkov o zamenskihustanovah,- avtomatsko generiranje seznamov ustanov, ki jim pošiljamo določene publikacije,- avtomatsko generiranje raznovrstnih drugih seznamov glede ustanov in publikacij,ki jih pošiljamo, in s tem razne statistične evidence,- avtomatsko pošiljanje obvestil o poslanih pošiljkah naslovnikom,- avtomatsko potrjevanje prejema pošiljk s strani naslovnikov,- avtomatsko generiranje izpisa za nalepke z naslovi za pošiljke,- avtomatsko vodenje zaloge, kjer gre za lastne publikacije Slovenske akademijeznanosti in umetnosti, ki jih hranimo v našem skladišču, in še marsikaj.Pri tako obsežni zamenjevalni dejavnosti, kakor jo ima Biblioteka SAZU z275

več kakor 1.500 ustanovami, pomeni takšna avtomatizacija postopka zlasti bistvenprihranek časa, s čimer smo lahko delovne moči preusmerili na druga področja,ki doslej niso bila dovolj urejena. V l. 2011 smo ta presežek usmerili zlasti vbolj sistematično delo na področju odpisa publikacij, kar se kaže tudi v rezultatihna tem področju.RAZPOŠILJANJE LASTNIH PUBLIKACIJLastne publikacije SAZU in ZRC SAZU, ki smo jih v l. 2011 razposlali poSloveniji in svetu oz. smo jih obdelali za knjižnični fond, obsegajo 6.727 enot. Podrobnejšipregled omogoča naslednja razpredelnica: večina pošiljk je še vedno namenjenav tujino inštitucijam, s katerimi sta bodisi Slovenska akademija znanostiin umetnosti ali Znanstvenoraziskovalni center SAZU vzpostavila zamenjevalnodejavnost. Manj publikacij smo podarili, precej manj pa smo jih zamenjali v Sloveniji;nekaj smo jih tudi prodali oz. poslali kot recenzijske izvode.Publikacije:v zamenjavo – tujina 3541v zamenjavo – Slovenija 477v dar 2175v prodajo 356v oceno 86obdelane za knjižnični fond 92Skupaj: 6727IZPOSOJASredi l. 2011 smo uvedli avtomatizirano izposojo tudi v knjižnicah inštitutovZRC SAZU. To je hkrati pomenilo, da smo izpeljali krajše tečaje in tako inštitutskeknjižničarje seznanili s postopkom avtomatizirane izposoje v sistemu COBISS3.Kljub uvedbi avtomatizirane izposoje smo precej gradiva izposodili še na klasični,listkovni način, saj je približno tri četrtine celotnega gradiva Biblioteke SAZU ševedno obdelanega le na listkih, v sistemu COBISS.SI pa še ne.Ob uvedbi avtomatizirane izposoje na inštitutih ZRC SAZU smo se dogovorili,da bomo hkrati v Biblioteki SAZU sproti obdelali v sistemu COBISS.SI vsegradivo, ki se je izposodilo in še ni bilo obdelano v sistemu COBISS.SI. Na tanačin je v bistvu že potekala retrospektivna obdelava omenjenih treh četrtin šeneobdelanega gradiva, obenem pa zlasti tistega gradiva, po katerem uporabnikipovprašujejo. Pri tem smo dopolnili zalogo za 327 enot, z nalepkami pa opremiliskupno 378 enot gradiva, od tega 332 enot za knjižnice inštitutov ZRC SAZU.Konec l. 2011 je Biblioteka SAZU štela 2.746 članov, samo v zadnjem letu seje včlanilo 324 novih uporabnikov, kar je za 45 članov več kakor preteklo leto. Vsistemu avtomatizirane izposoje smo zabeležili 2.926 enot izposojenega gradiva,276

kar je celo za 2.222 enot več kakor v preteklem letu. Za naše člane smo posredovali211 zahtevkov za medknjižnično izposojo, iz drugih knjižnic pa smo prejeli 284medknjižničnih zahtevkov, 5 od teh iz tujine. V čitalnici Biblioteke SAZU smozabeležili ok. 400 obiskovalcev.Uporabniki Biblioteke SAZU so lahko dostopali tudi do nekaterih spletnihrevij v sklopu podatkovnih zbirk ScienceDirect, Springer in EbscoHost.DIGITALIZACIJASlovenski biografski leksikonV l. 2011 smo se posvetili pripravi nove verzije spletne izdaje Slovenskega biografskegaleksikona. Posebno pozornost smo namenili podrobnemu pregledu inpopravljanju podatkov v segmentih osebnih in krajevnih imen, označenih v zapisuXML. Pri osebnih imenih smo označevali razne vrste nazivov ter po posvetu sstrokovnjaki ustrezno označili tudi plemiške predikate v imenih oseb plemenitegarodu. Pri označevanju krajevnih imen pa smo pregledali natančnost normiranihoblik, historičnih ali drugih variantnih oblik in ustreznost oznak za računalniškoobdelavo podatkov in prikaz na zemljevidu. Izpopolnjevali smo tudi taksonomijopoklicev.Natančneje smo izdelali načrtovano platformo za spletni portal Slovenska biografija,ki bo omogočal dostop do podatkov več biografskih leksikonov hkrati:Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991), Primorskega slovenskega biografskegaleksikona in na novo nastajajočega Slovenskega biografskega leksikona,ki ga pripravlja ZRC SAZU s svojimi sodelavci.V mesecu marcu je bil podpisan sporazum med Slovensko akademijo znanostiin umetnosti in Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter BayerischeStaatsbibliothek, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Stiftung HistorischesLexicon der Schweiz in Historische Kommission bei der BayerischenAkademie der Wissenschaften o vključitvi biografskih podatkov iz spletne izdajeSlovenskega biografskega leksikona v mednarodni biografski portal (Biographie--Portal, http://www.biographie-portal.eu/).Digitalna knjižnica SAZUNadaljevali smo s skeniranjem starejših publikacij, ki jih je izdala Slovenskaakademija znanosti in umetnosti. Prav tako smo nadaljevali s popravljanjembesedila teh publikacij, v katerem so po postopku OCR ostale napake. Za namendigitalizacijskih postopkov smo v l. 2011 nabavili dve licenci programa Adobe/Acrobat X Pro, ki omogoča obdelavo dokumentov na ravni formata PDF, ter šestlicenc programa Abbyy Fine Reader, s katerim je mogoče iz skeniranega gradiva spostopkom OCR pridobiti celotna besedila teh publikacij.277

OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKOBiblioteka SAZU je tudi v letu 2011 intenzivno izpolnjevala naloge OSICH:pri razvoju Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC) je Simona Frankl za področjehumanistike prispevala 644 novih in redigiranih gesel oz. predmetnih oznak. Napodročju spremljanja ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev vsistemu COBISS.SI in redigiranja njihovih bibliografskih zapisov s spremembotipologije v primeru nepravilne razvrstitve je pregledala, potrdila in/ali ustreznodopolnila 3077 bibliografskih zapisov. Biblioteka SAZU se je tudi v l. 2011 na področjuvrednotenja bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti in gradnjeSGC s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostjo izkazala kot referenčna točka,na katero se s svojimi vprašanji obračajo tudi druge slovenske knjižnice.MUZEJSKA ZBIRKA SAZUNa področju razstavne dejavnosti smo v l. 2011 pripravili razstavo Čaropis napisanicah, pirhi in risbe ornamentov iz zapuščine Ivana Jagra (Prešernova dvorana,5. 5.–7. 6. 2011). Za razstavo Toulouse-Lautrec v Cankarjevem domu (17. 3.–25.8. 2011) smo posodili 12 japonskih grafik iz zapuščine Ivana Jagra. Sodelovali smotudi pri pripravi spominske razstave ob 10-letnici smrti akademika Vinka Kambiča(Galerija SAZU, 5.–13. 5. 2011) in pri pripravi razstave o Avgustu Pavlu (Prešernovadvorana, 15. 11.–19. 12. 2011).BIBLIOGRAFIJEBiblioteka SAZU je bila tudi v l. 2011 zelo dejavna na področju bibliografij:tako pri vnosu podatkov o objavah raziskovalcev ZRC SAZU v vzajemno bazoCOBISS.SI in urejanju njihovih bibliografij, pri urejanju bibliografij članov SAZUin pri bibliografskem beleženju založniške dejavnosti ustanov SAZU in ZRCSAZU. Vpogled v to dejavnost je možen s spletnega naslova http://www.sazu.si/biblioteka/monografije-sazu-2011.html.BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZUSimona FranklSlovenski biografski leksikon – označevanje biografskih podatkov z oznakamiTEI, v: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov [Elektronski vir](ur. Igor Zemljič, Maja Božič), Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,2010, str. 182–186 (Soavtorica: Mojca Mlinar Strgar)http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGYFFYW7 (dostopno 14. 4. 2011)Dušan KomanSlikar Jernej iz Loke in njegova dela na Loškem: vodnik = The painter Jernej of Lokaand his work in Loka, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2011 (Zbirka Vodnikipo loškem ozemlju; 10)278

Nove »restavratorske« metode lepšajo podobo cerkva na Gorenjskem, v: Umetnostnakronika, ISSN: 1581–7512, 32, Ljubljana: ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskiinštitut Franceta Steleta, 2011, str. 51–54(urednik) Čaropis na pisanicah: zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapuščineIvana Jagra na SAZU, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,2011Mojca Mlinar StrgarSlovenski biografski leksikon – označevanje biografskih podatkov z oznakamiTEI, v: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov [Elektronski vir](ur. Igor Zemljič, Maja Božič), Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,2010, str. 182–186 (Soavtorica: Simona Frankl)http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGYFFYW7 (dostopno 14. 4. 2011)Nena ŠkerljGuernica, Guernice in guernice, Borec, ISSN 0006-7725, 63, št. 681/684, 2011, str.251–265.Helena VerbincPublikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2010 (z dodatkomza leto 2009), Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ISSN 0374-0315, 61 (2010), 2011, str. 245–249.KNJIGOVEZNICAV knjigoveznici so bila opravljena raznovrstna knjigoveška dela na ok. 460zvezkih. Med ta dela sodijo popravila hrbtov, izdelava map, prevezave, izdelavaovitkov, razvezave in ponovne vezave zvezkov za namen skeniranja ipd.OSEBJEV Biblioteki SAZU je bilo v l. 2011 zaposlenih 20 oseb, od teh tri s skrajšanimdelovnim časom. Med njimi je bilo 12 strokovnih delavcev z visoko izobrazbo,ki so kot imetniki določenih privilegijev za delo v sistemu COBISS.SI lahkoopravljali specializirana bibliotekarska dela. Ob njih je ostala knjižničarska delaopravljalo 6 zaposlenih, pri čemer se je zaradi pomanjkanja strokovnih delavcevza knjižničarska dela priučila tudi poslovna sekretarka. Pretežni del leta sta bili naporodniškem dopustu dve sodelavki, za eno od teh smo za določen čas zaposlilisamostojno bibliotekarko, vodjo Biblioteke je nadomeščala višja bibliotekarka SimonaFrankl. Za sodelavko, ki je večidel že dve leti odsotna z dela iz zdravstvenihrazlogov, nismo mogli zaposliti nobene osebe za nadomeščanje. S koncem leta seje upokojila višja bibliotekarka Helena Verbinc, ki je bila v Biblioteki SAZU zaposlenaskoraj 24 let. Struktura delovnih mest je bila v l. 2011 torej naslednja:279

- oddelek za inventarizacijo: tri osebe, od katerih je ena tudi katalogizatorkaserijskih publikacij,- oddelek za katalogizacijo: tri osebe,- oddelek za klasifikacijo: tri osebe, od katerih sta dve občasno pomagali tudipreobremenjeni katalogizaciji,- področje digitalizacije: ena oseba,- področje verifikacije bibliografskih zapisov in Splošnega geslovnika COBISS:ena oseba,- izposoja: dve osebi, od katerih se je ena intenzivno ukvarjala še z urejanjemzamenjevalne dejavnosti, z uvedbo elektronskega poslovanja na tem področjuin z uvedbo avtomatizirane izposoje v knjižnicah inštitutov ZRC SAZU,- ekspedit: tri osebe, od katerih je ena intenzivno delovala tudi na področjuodpisa publikacij,- knjigoveznica: ena oseba,- poslovna sekretarka, ki se je priučila knjižničarskega dela in delovala tudi napodročju odpisa ter digitalizacije lastnih publikacij.Zaposleni so se udeleževali izobraževanja, ki je bilo potrebno za delo in vzdrževanjeustrezne ravni obdelave gradiva. Anica Zadnikar je sodelovala v Komisijiza katalogizacijo pri NUK, Helena Verbinc v Komisiji za podelitev nazivov priNUK, Marija Banjac pa je sodelovala kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU.Zelo smo hvaležni kolegu Dragu Samcu, ki je še vedno pripravljen pomagatiin nesebično posredovati svoje izjemno znanje o gradivu v Biblioteki mlajšim kolegicamin kolegom.Posebej se zahvaljujem kolegici Simoni Frankl, ki me je nadomeščala v časuporodniškega dopusta in s katero sva zgledno sodelovali ves čas moje odsotnosti!mag. Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke280

PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZALETO 2011(z dodatkom za leto 2010)SPLOŠNE PUBLIKACIJE1.Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 61 knj./2010 = Yearbookof the Slovenian Academy of Sciences and Arts, vol. 61/2010 (glavni in odgovorniurednik Andrej Kranjc ), Ljubljana, 2011, 292 str.ISSN 0374-0315PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE2.Arheološki vestnik, 62/2011 (glavna urednica Marjeta Šašel Kos), Ljubljana,Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, 2011, 474 str.ISSN 0570-89663.Aleksander Bajt , 1921–2000, zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10-letnicismrti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010 (uredil JožeMencinger ), Ljubljana, 2011, 271 str.(Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinskein družbene vede = Dissertationes / Academia scientiarum et artium Slovenica,Classis I: Historia et sociologia ; 25)ISBN 978-961-268-009-1PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE4.Traditiones, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnegainštituta ZRC SAZU, 40/1 (glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid SlavecGradišnik), Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU,2011, 138 str.ISSN 0352-0447281

5.Traditiones, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnegainštituta ZRC SAZU, 40/2, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti inumetnosti, ZRC SAZU, 2011, 151 str.6.Traditiones, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnegainštituta ZRC SAZU, 40/3, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti inumetnosti, ZRC SAZU, 2011, 186 str.7.Simčič, Zorko : Zgodaj dopolnjena mladost, okvirna drama v treh delih, Celje,Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, Ljubljana, Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, 2011, 164 str.ISBN 978-961-218-984-6PUBLIKACIJE III. RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKEIN TEHNIŠKE VEDE8.Posvet o poučevanju fizike, kemije in matematike, SAZU, 22. septembra 2010(uredila Mojca Čepič), Ljubljana, 2011, 111 str. (Zbirka Znanje kot vrednota : izobraževanjeza 21. stoletje ; 2)ISBN 978-961-268-013-8PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE9.Acta carsologica = Krasoslovni zbornik, letn. 40, št. 1 (glavni in odgovorniurednik Franci Gabrovšek), Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2011, 219 str.ISSN 0583-605010.Acta carsologica = Krasoslovni zbornik, letn. 40, št. 2, Ljubljana, Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRCSAZU, 2011, 422 str.282

11.Folia biologica et geologica, vol. 52, no. 1/2 (glavni in odgovorni urednik MatijaZupančič), Ljubljana, 2011, 172 str., 1 pril.ISSN 1855-799612.Folia biologica et geologica, vol. 52, no. 3, Ljubljana, 2011, 80 str.13.Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 50/1 (urednik Blaž Komac),Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, 2010, 169 str.ISSN 1581-661314.Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 50/2, Ljubljana, Geografskiinštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,2010, str. 175–33115.Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 51/1, Ljubljana, Geografskiinštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,2011, 224 str.16.Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 51/2, Ljubljana, Geografskiinštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,2011, str. 231–43217.Posvet o poučevanju naravoslovja, SAZU, 16.decembra 2009 (urednik AndrejKranjc ), Ljubljana, 2011, 84 str. (Zbirka Znanje kot vrednota : izobraževanje za 21.stoletje ; 1)ISBN 978-961-268-012-118.Gogala, Matija : Po zvočnih sledeh za gorskimi škržadi v Evropi in Aziji, Ljubljana,2011, 160 str.ISBN 978-961-268-011-4283

PUBLIKACIJE V. RAZREDA ZA UMETNOSTI19.Kos, Božidar : Aurora Australis [Zvočni posnetek], Ljubljana, Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, Slovenska filharmonija, RTV Slovenija, Založbakaset in plošč, 2011, 1 CD (66 min, 13 sek) + 1 knjižica (24 str.) (Klasika)20.Gorzanis, Giacomo: Skladbe za lutnjo [Glasbeni tisk] = Compositions forlute = Intabolatura di liuto, libro primo (1561) (avtorica znanstvenokritične izdajeAlenka Bagarič), Ljubljana, Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, 2011, 1 partitura (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 53)21.Prenner, Jurij: Tri intabulacije motetov za glasbila s tipkami [Glasbeni tisk]= Three motet intabulations for keyboard instruments (avtor znanstvenokritičneizdaje Marko Motnik), Ljubljana, Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, 2011, 1 partitura (Monumenta artis musicaeSloveniae. Supplementa ; 3)22.Košir, Fedja: Kolašin, Lovčen, od človeškega k onstrančloveškemu, arhitektMarko Mušič, Ljubljana, SAZU, Podgorica, CANU – Crnogorska akademija naukai umjetnosti, 2010, 95 str. (Vodniki k arhitekturi ; 3)ISBN 978-961-268-008-423.Košir, Fedja: Kolašin, Lovčen, from human to trans-human, architect MarkoMušič, Ljubljana, SASA – Slovenian Academy of Sciences and Arts, Podgorica,MASA – Montenegrin Academy of Sciences and Arts, 2010, 95 str. (Guides toarchitecture ; 3)ISBN 978-961-268-006-024.Košir, Fedja: Kolašin, Lovćen, od ljudskog ka izvanljudskom, arhitekta MarkoMušič, Ljubljana, SAZU – Slovenska akademija nauka i umjetnosti, Podgorica,CANU – Crnogorska akademija nauka i umjetnosti, 2010, 95 str. (Vodiči ka arhitekturi; 3)ISBN 978-961-268-007-7284

25.Čaropis na pisanicah, zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapuščineIvana Jagra na SAZU (uredil Dušan Koman), Ljubljana, 2011, 50 str. (Biblioteka /Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarumet artium Slovenica ; 14)ISBN 978-961-268-010-726.Bernik, Stane: Milan Mihelič , arhitektura med stvarnostjo in vizijami, Ljubljana,2011, str. 245 str.ISBN 978-961-268-017-627.Kovač, Edvard: Park spomina Teharje, arhitekt Marko Mušič, Ljubljana, Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, Atelje Marko Mušič, 2011, 101 str. (Vodnikik arhitekturi ; 4)ISBN 978-961-268-016-928.Zakladi slovenske grafike 1955–2005, zbirka Slovenske akademije znanostiin umetnosti, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, 23. junija – 4. septembra,2011 = Treasures of Slovenian graphic art 1955-2005, the collection of theSlovenian Academy of Sciences and Arts, International Centre of Graphic Arts(MGLC) Ljubljana, 23 June – 4 September, 2011 (urednik kataloga in avtor besedilaJojze Gostiša), Ljubljana, 2011, 55 str.ISBN 978-961-268-015-2PUBLIKACIJE, KATERIH IZDAJO JE SAZU SOFINANCIRALA29.Zlobec, Ciril : Vse daljave niso daleč, italijanska srečanja slovenskega pesnika,Trst, ZTT = EST, 2011, 278 str.ISBN 978-88-7174-139-030.Grabec, Igor : Kipi in stihi, 1. ponatis, Prevalje, Kulturno društvo Mohorjan,2010, 103 str. 31.Grabec, Igor : Sculptures and verses, Prevalje, Mohorjan, 2011, 103 str.ISBN 978-961-6806-03-9285

32.Zadravec, Franc : Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman, MurskaSobota, Franc-Franc, 2011, 246 str. (Knjižna zbirka Misel o slovenski besedi)ISBN 978-961-255-027-133.Resman, Blaž, Seražin, Helena: Upravna enota Kočevje, občine Kočevje, Kostelin Osilnica, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, 453 str. (Umetnostnatopografija Slovenije)ISBN 978-961-254-221-434.Inkret, Andrej : In stoletje bo zardelo, Kocbek, življenje in delo, Ljubljana,Modrijan, 2011, 639 str. (Poteze)ISBN 978-961-241-503-735.Toporišič, Jože : Intervjuji in polemike (uredila Mateja Jemec Tomazin), Ljubljana,Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 429 str. (Zbirka Linguistica et philologica ; 25)ISBN 978-961-254-261-036.Lebič, Lojze : Za godala [Glasbeni tisk], za komorni godalni orkester = Per archi,for chamber string orchestra, Ljubljana, Društvo slovenskih skladateljev, 2011,1 partitura (33 str.) (Edicije Društva slovenskih skladateljev: Edicije DSS ; 2002)37.Zika, Ivan: 750 let mesta Kamnika, iz kamniške zgodovine (zbral in uredilFrance Malešič), Kamnik, Studio Dataprint, 2011, 140 str.ISBN 978-961-91779-4-538.Pahor, Boris : Necropolis, Ljubljana, Slovenian Book Agency = Javna agencijaza knjigo Republike Slovenije, 2011, 151 str. (Collection I read Slovenia)ISBN 978-961-92821-4-439.Pahor, Boris : Necrópolis, Ljubljana, Agencia pública del libro de la Repúblicade Eslovenia = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011, 223 str. (ColleciónI read Slovenia)ISBN 978-961-92821-5-1286

40.Pahor, Boris : Pèlerin parmi les ombres, Ljubljana, Agence Slovène du Livre= Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011, 214 str. (Collection I readSlovenia)ISBN 978-961-92821-6-841.Vrečko, Janez: Srečko Kosovel, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011,555 str. (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev ; 13)(Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ; 247)ISBN 978-961-254-325-942.Pavčnik, Marijan : Teorija prava, prispevek k razumevanju prava, 4. pregledanain dopolnjena izd., Ljubljana, GV založba, 2011, 603 str. (Zbirka Pravna obzorja,Veliki format ; 3)ISBN 978-961-247-193-443.Truhlar, Vladimir: Zbrano delo (uredil in opombe napisal France Pibernik),Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 358 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikovin pisateljev ; 248)ISBN 978-961-254-328-0 (1. zv.)44.Keber, Janez: Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana, Založba ZRC, ZRCSAZU, 2011, 1158 str. (Zbirka Slovarji)ISBN 978-961-254-329-745.Žabota, Barbara: Kongresni trg, zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske,Ljubljana, Založba ZRC, 2011, 77 str. (Umetnine v žepu ; 4)ISBN 978-961-254-338-946.Upravna enota Jesenice, občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica (uredilBlaž Resman), Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 373 str. (Umetnostnatopografija Slovenije)ISBN 978-961-254-346-4287Pripravila Breda Pajsar

V.SUMMARY

SASA ORGANIZATIONA) THE PRESIDENCYPresident:Jože TronteljVice-Presidents: Marko Marijan Mušič ,Matija Gogala until May 5,Tadej Bajd since May 5Secretary-General:Andrej KranjcSECTION ONEHistorical and Social SciencesSecretary: Marijan Pavčnik until May 31, Peter Štih since June 1SECTION TWOSecretary:SECTION THREESecretary:SECTION FOURSecretary:SECTION FIVESecretary:Philological and Literary SciencesAndrej InkretMathematical, Physical, Chemical and Technical SciencesJosip GlobevnikNatural SciencesIvan KreftArtsNiko GrafenauerSECTION SIXMedical SciencesSecretary: Janez Sketelj until April 30, Franc Strle since May 1Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: KajetanGantar until May 5, Matija Gogala since May 5, Andrej Jemec , Alenka ŠelihBoštjan Žekš , former SASA President, Branko Stanovnik , Head of Department forInternational Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, ManagingDirector, are also invited to the Presidency meetings.291

B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS1. Library2. Department of International Relations and Scientific Coordination3. Cabinet of Academician France BernikC) COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS1. Council for Environmental Protection2. Council for Energetics3. Council for Slovenian Space Culture And Identity4. Committee for Ethnic Minorities Studies5. Committee for Sustainable Development6. Committee for Slovenian LanguageExpert Commission For Slovenian Language Issues7. Committee for Printing And Publications9. Commission for Statutory Issues10. Commission for Human RightsD) FOUNDATIONS1. Dr. Bruno Breschi Foundation2. Janez Vajkard Valvasor FoundationE) SASA MANAGEMENT292

MEMBERSOF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTSSECTION ONEFull MembersHistorical and Social SciencesBratož, Rajko , D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History,Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995,Full Member since June 7, 2001.Home: Rožna dolina IV/39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-33-15.Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guest.arnes.si.Gabrovec, Stane , D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the ArchaeologicalDepartment of the National Museum in Ljubljana, retired. AssociateMember since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.Home: Hajdrihova 24, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-18-16.Hribar, Valentin , D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenologyand Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana,retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin.hribar@guest.arnes.si.Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37.Mlinar, Zdravko , Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of SpatialSociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. AssociateMember since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone. +386 1/28-31-032.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax:+386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si.Mlinarič, Jože , Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of Historyof Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. AssociateMember since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94.Pavčnik, Marijan , D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theoryand Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. AssociateMember since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or+386 1/ 232-58-62.293

Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si.Pirjevec, Jože , Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History atthe Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. CorrespondingMember since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Membersince May 21, 2009.Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: pirjevec@alice.it.Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs--kp.si or joze.pirjevec@fhs.upr.si.Pleterski, Janko , D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty ofArts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989,Full Member since May 27, 1993.Home: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40 SI-1000 Ljubljana.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax:+386 1/ 425-34-23.Rus, Veljko , Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociologyand Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana.Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.Home: Lubejeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.Office: Institute of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 1, SI-1000 Ljubljana,Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13.Splichal, Slavko , D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Facultyof Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member sinceJune 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.Home: Gornje Cerovo 7c, SI-5211 Kojsko, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail:slavko.splichal@guest.arnes.si.Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone:+386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si.Šelih, Alenka , Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of CriminalLaw, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute ofCriminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts sinceMay 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on theSASA since April 22, 2008.Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI-4260 Bled, Grič 7a.Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka.selih@pf.uni-lj.si.294

Teržan, Biba , D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology,Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member sinceJune 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana,Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ff.uni-lj.si.Vratuša, Anton , Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-ManagementDevelopment in Yugoslavia and Workers’ Self-Management in theWorld, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. AssociateMember since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985.Home: Rimska 14, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-01-88.Office: ICPE, Dunajska 104, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax:+386 1/ 568-27-75.Associate MembersMencinger, Jože , PhD., born on March 5, 1941 in Jesenice. Full Professor of EconomicSystem and Politics, Statistical Methods of Humanist Research, InternationalEconomic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law ofthe University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2011.Private address: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: joze.mencinger@eipf.siWork: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana.Štih, Peter , Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History andAssociate Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since June 1, 2007.Home: Bratovševa ploščad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018-908,E-mail: peter.stih@siol.net.Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241-11-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si.Žižek, Slavoj , Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and TheoreticPsychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana.Associate Member since May 5, 2005.Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail:szizek@yahoo.com.Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-10-00.Corresponding MembersFeil, Arnold , born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musicologyof the University of Tübingen, retired. Corresponding Member sinceMay 30, 1991.295

Home: Schützenstrasse 22, D-72070 Tübingen-Hirschau, Phone: +49 70/ 71-791289.Flotzinger, Rudolf , born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology,University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985.Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz.Gombocz, Wolfgang L. , born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy,University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001.Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302-324.E-mail: wum@utanet.at.Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrichstrasse26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705,E-mail: gombocz@kfunigraz.ac.at.Kahl , Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Instituteof History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June12, 2003.Home: Sandfeld 13, D-35396 Giessen.Košak, Silvin , born on March 10, 1942, Ph.D. in Archaeology. Associate Professorof ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker ofthe Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. CorrespondingMember since May 21, 2009.Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: silvin.kosak@adwmainz.deLuckmann, Thomas , born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology,University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University of Linköping,National Technical University of Trodheim, University of Trier andUniversity of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997.Home: Kirschstrasse 15, CH-8724 Gottlieben, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg2, AT-9551 Bodensdorf.Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10.Menis, Gian Carlo , born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeologyand Art History. Corresponding Member since May 27, 1997.Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine).Müller-Karpe , Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory andAntiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Membersince May 27, 1993.Home: Seniorenresidenz Ars vivendi, Ockershäuser Allee 45 a, D - 35037Marburg.O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturerin Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University,retired. Corresponding Member since June 1, 2007.Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB–Leicestershire, LE 11 2RD, E--mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk.296

Pavičević, Branko , born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts,University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10,1977.Home: Rista Stijovića 5, CRG-81000 Podgorica, or: Sindjelićeva 36/VII, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 439-096.Perović, Slobodan , born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law,Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April23, 1987.Home: Miročka 6/25, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11 / 324-48-15.Office: Udruženje pravnika Srbije, Krunska 74, SER-11000 Beograd, Phone+381 11/ 244-69-10, E-mail: upj@eunet.yu or: jperovic@beotel.:yu.Rumpler, Helmut , born on September 12, 1935. Professor of Modern and AustrianHistory, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27,1993.Home: Kornblumengasse 9, AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Phone: +43 463/281-782.Stefanović, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musicology,retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences andArts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987.Home: Džordža Vašingtona 28 a, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3221-985.Office: SANU, Knez Mihailova 35, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/3342-400, E-mail: dimitr@eunet.yu.Straus, Jože , born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., ScientificMember and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property,Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, Universityof Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Professorof International and Comparative Law, George Washington UniversityLaw School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of theFoundation for the German Science. Corresponding Member since June6, 1995.Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and TaxLaw, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax:+49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de.Supičić, Ivan , born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, Universityof Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, CroatianAcademy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member sinceApril 24, 1981.Home: Boškovičeva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73.Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb,Phone: +385 1/ 489-51-11.297

Tavano, Sergio , born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and ByzantineArchaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June7, 2001.Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia.Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Università degli studi di Trieste,Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617.Wakounig, Marija , born on March 19, 1959. Historian, Associate Professor at theInstitute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASACorresponding Member since May 5, 2011.Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija.Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spitalgasse2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija.SECTION TWOFull MembersPhilological and Literary SciencesBernik, France , Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. ScientificAdviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences,SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6,1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academyof Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Memberof the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003.Home: Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-03-65.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax:+386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@sazu.si.Gantar, Kajetan , Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of LatinLanguage and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-Presidentof the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5,2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASAfrom April 22, 2008 to May 5, 2011.Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail:kajetan.gantar@siol.net.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax:+386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone:+386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37.Inkret, Andrej , D. Sc., born on April 29, 1943, Professor Emeritus of Dramaturgyand History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, Universityof Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full membersince May 21, 2009.298

Home: Zvonarska ulica 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-67-19, E--mail: andrej.inkret@sedmica.net.Kmecl, Matjaž , D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian LiteraryHistory, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Membersince May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.Home: Pot v Čeželj 14, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 537-40-14.Kos, Janko , Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of ComparativeLiterature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983.Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99.Krašovec, Jože , Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944.Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana.Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.Home: Dolničarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax:+386 1/ 433-04-05.Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si.Matičetov, Milko , Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at theInstitute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. AssociateMember since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: Langusova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-51-86.Moravec, Dušan , B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of theTheatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25,1976, Full Member since April 24, 1981.Home: Zvonarska 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-67-92.Orešnik, Janez , Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Professorof Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty ofArts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, FullMember since May 27, 1993.Home: Janežičeva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: janez.oresnik@sazu.si.Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si.Paternu, Boris , Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature,Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23, 1985.Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: pirjevec.paternu@gmail.com.Simoniti, Primož , Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of LatinLanguage and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.299

Home: Javorjev drevored 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-10-60, E--mail: primoz.simoniti@guest.arnes.si.Stanonik, Janez , Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and AmericanLiterature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired AssociateMember since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.Home: Zvonarska 13, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-66-92.Toporišič, Jože , D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian LiteraryLanguage and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired.Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997.Home: Šarhova 18, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-11-97.Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37.Zadravec, Franc , Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of SlovenianLiterary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.Home: Prijateljeva 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-88-20.Zorko, Zinka , D. Sc., born on February 24, 1936, Emeritus Professor of Historyand Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, Universityof Maribor. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May21, 2009.Home: Spodnja Selnica 3, SI-2352 Selnica ob Dravi, Phone: +386 2/ 671-91-18.Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80, E-mail: zinka.zorko@uni-mb.si.Corresponding MembersCooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Departmentof Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington,Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995.Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067.Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures,Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu.Dimnik, Martin , born on October 6, 1941, CSB, B.A., M.A. (Toronto), M.Div. (TorontoSchool of Theology), D.Phil. (Oxford), Senior Fellow at the Pontifical Instituteof Mediaeval Studies Kievan Rus, 9 th to 13 th century; History of Medieval Slavsin the Balkans, (PIMS), Toronto. Corresponding Member since May 5, 2011.Office: Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 59 Queen’s Park Cr. E., Toronto,Ontario, Canada M5S 2C4, Tel. (416) 926-7137.300

Giesemann, Gerhard , born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages andLiterature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen.Corresponding Member since May 18, 1989.Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802.Hannick, Christian , born on September 3, 1944. Head of Department of SlavicPhilology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. CorrespondingMember since June 1, 2007.Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier.Office: Institut für Slavistik, Lehrstuhl für Slavische Philologie, UniversitätWürzburg, Domerschulstrasse 13, D-97070 Würzburg, Phone +49 931/ 312-863, Fax: +49 931/ 312-107, E-mail: hannick@mail.uni-wuerzburg.de.Lauer, Reinhard , born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philologyand Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Membersince June 12, 2003.Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen,Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax:+49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de.Martinović, Juraj , born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Facultyof Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985.Home: Bolnička 30, BA-71000 Sarajevo.Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sarajevo,E-mail: jumar@bih.net.ba.Moskovich, Wolf , born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russianand Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. CorrespondingMember since May 5, 2005.Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com.Neuhäuser, Rudolf , born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Instituteof Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. CorrespondingMember since June 6, 1995.Home: Italienerstrasse 39/10, AT-9500 Villach.Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9010 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22.Pohl, Heinz Dieter , born on September 6, 1942. Professor of General and DiachronicLinguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member sinceMay 5, 2005.Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at.Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagenfurt,Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99.Prunč, Erich , born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at theUniversity of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007.301

Home: Am Lindenhof 13, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818.Office: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Theoretische und AngewandteTranslationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone:+43316/ 380-26-67, E-mail: erich.prunc@uni-graz.at.Rothe, Hans , born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of SlavisticSeminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, retired.Corresponding Member since May 21, 2009.Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841,Fax: +49-228/486 086,Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle,Lennéstr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49-228/737-217, E-mail:h.rothe@uni-bonn.deSvane, Gunnar Olaf , born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languagesand Literature, University of $10rhus. Corresponding Member since May 18,1989.Home: Enebakken 4, DK-8520 Lystrup.Woschitz , Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty ofTheology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7,2001.Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28.Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft,Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380-9315.SECTION THREEFull MembersMathematical, Physical, Chemical and Technical SciencesBajd, Tadej , D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty ofElectrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the SlovenianAcademy of Sciences and Arts since May 5, 2011.Home: Bobenčkova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80.Office: Faculty of Electrical Engineering, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana,Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si.Bratko, Ivan , D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and InformationScience, Faculty of Computer and Information Science, Universityof Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June12, 2003.302

Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11.Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana,Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax:+386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si.Fajfar, Peter , D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and EarthquakeEngineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana.Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,1993.Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52.Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana,Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si.Forstnerič, Franc , D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of MathematicalAnalysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. AssociateMember since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005.Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +386 1/ 561-17-87.Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si.Globevnik, Josip , D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of MathematicalAnalysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana.Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989.Home: Trnovska 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-11.Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, Jadranska 19,SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si.Gosar, Peter , D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics,Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. AssociateMember since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976.Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter.gosar@siol.net.Grabec, Igor , D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty ofMechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Membersince June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail:igor.grabec@amanova.si.Hadži, Dušan , D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Professorof Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology,University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967,Full Member since March 21, 1974.Home: Teslova 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-47-59.303

Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +3861/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si.Kernel, Gabrijel , D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor ofPhysics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. AssociateMember since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.Home: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61.Office: Faculty of Mathematics and Physics, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana,Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.kernel@ijs.si.Kralj, Alojz , D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of BiomedicalEngineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering,University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Membersince May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences andArts from May 6, 1999 to April 25, 2002.Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +386 1/ 537 4825, E--mail: alojz.kralj@guest.arnes.si.Levec, Janez , D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering,Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana.Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.Home: Pod brezami 32, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-33-51.Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Aškerčeva 5, SI-1000Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 1/ 241-95-30, E-mail: janez.levec@fkkt.uni-lj.si or janez.levec@ki.si, WWW: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?73.Peklenik, Janez , D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Controland Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, Universityof Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Membersince March 29, 1979.Home: Rodičeva 3, SI-1113 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-85-00.Office: Faculty of Mechanical Engineering, Aškerčeva 6, SI-1000 Ljubljana,Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: janez.peklenik@fs.uni-lj.si.Stanovnik, Branko , D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of OrganicChemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University ofLjubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,1995. Head of the SASA Department for International Relations and ScientificCoordination since September 21, 1999.Home: Tičnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40.Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Aškerčeva 5, SI-1000Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail: branko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si.304

Tišler, Miha , D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18,1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry andChemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February5, 1970, Full Member since March 10, 1977.Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si.Tomaževič, Miha , D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of EarthquakeEngineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering,University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, FullMember since May 21, 2009.Home: Kvedrova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 541-59-80.Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Dimičeva12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280-44-84,E-mail: miha.tomazevic@zag.si.Vidav, Ivan , Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics,Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. AssociateMember since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962.Home: Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/234-74-31.Zupančič, Črtomir , D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professorof the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member sinceMay 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-33-62.Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail:crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik.uni--muenchen.de.Žekš, Boštjan , D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty ofMedicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987,Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciencesand Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008.Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41/741-898.Office: Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2,1000 Ljubljana, bostjan.zeks@mf.uni-lj.si, Phone: + 386 1 543-76-18, 543-76-00, Fax 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.Associate MembersEmri, Igor , D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of MechanicalEngineering, University of Ljubljana. Associate Member since May5, 2005.305

Home: Grampovčanova 17, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52.Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mechanics,Pot za Brdom 104, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 620-71-00, Fax:+386 1/ 620-71-10, E-mail: ie@fs.uni-lj.si.Pirc, Raša , D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcherat the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. AssociateMember since June 1, 2007.Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20.Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI-1000Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.pirc@ijs.si.Turk, Vito , D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. ScientificAdviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and MolecularBiology. Associate Member since May 5, 2005.Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51.Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology,Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25,Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si.Corresponding MembersBergles, Arthur E. , born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics,Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member sinceJune 7, 2001.Home: 180 River View Lane, M.A. 02632-3236, US-Centerville, E-mail: abergles@aol.com.Borisevič, Nikolaj A. , born on September 21, 1923. Professor of Physics andMathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24,1981.Office: The National Academy of Sciences of Belarus, F. Scoryna Av. 66, BY-220072 Minsk.Bratos, Savo , born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor ofPhysics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierreand Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987.Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physicsof Liquids, Tour 24, 2 e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 ParisCedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: bratos@lptmc.jussieu.fr.Cronin, James W. , born on September 29, 1931. Ph.D. in Physics. Professor at theUniversity of Chicago, Nobel Prize for Physics, 1980. D.h.c. University ofNova Gorica. Corresponding Member since May 21, 2009.306

Office: Kavli Institute for Cosmological Physics, Enrico Fermi Institute, 5640S. Ellis Av., Chicago, IL 60637, USA, E-mail: jwc@hep.uchicago.edu.Geiger, Manfred , born on June 13, 1941. Ph.D. in Mechanical Engineering. Professorof Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany.D.h.c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy ofSciences. Corresponding Member since May 21, 2009.Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-UniversitätErlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141. E-mail: geiger@lft.uni-erlangen.de.Grdenić, Drago , born on August 31, 1919. Professor of General and AnorganicChemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member sinceMarch 25, 1976.Home: Masarykova 13, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 485-51-69.Hahn, Erwin Louis , born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Barkeley,California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720.Hajdin, Nikola , born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering,University of Beograd, retired. Corresponding Member since April23, 1987.Home: Tetovska 72, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 304-60-48.Katritzky, Alan R. , born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of HeterocyclicCompounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Membersince June 7, 2001.Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville,FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail:katritzky@chem.ufl.edu.Lehn, Jean-Marie Pierre , born on September 30, 1939. Director of Laboratory ofsupramolecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and ofLaboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France in Paris.Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003.Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourgcedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@isis.u-strasbg.fr.Mansfield, Peter , born on October 9, 1933. Emeritus Professor of Physics, Universityof Nottingham. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. CorrespondingMember since June 1, 2007.Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University ofNottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/951-5151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E-mail: pamela.davies@nottingham.ac.uk.Mardešić, Sibe , born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of MathematicalAnalysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Uni-307

versity of Zagreb. Full Member of the Croatian Academy of Sciences andArts. Corresponding Member since June 12, 2003.Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail:vmardes@math.hr.Mavretič, Anton , born on December 11, 1934. Professor and Researcher at theCenter for Space Physics at Boston University. Corresponding Member sinceJune 1, 2007.Home: 34 Liberty St., MA 01760, US-Natick, Phone: +1 508/ 655-6579.Office: E-mail: mavretic@bu.edu.Müller, Karl-Alexander , born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics,University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Membersince April 23, 1987.Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190,CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04.Povh, Bogdan , born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium,and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg,and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Membersince March 10, 1977.Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p.f. 103980, D-69029 Heidelberg,Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan.povh@ampr-hd.mpg.de.Rao, Chintamani Nages Ramachandra , born on June 30, 1934. Professor of Chemistry,President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research,Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981.Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@incasr.ac.in.Scott, James Floyd , born on May 4, 1942. Full Professor of Physics, Director of researchat Cavendish Laboratory, Physics Department at Cambridge University.Fellow of the Royal Society of London since 2008, SASA CorrespondingMember since May 5, 2011.Home: Thorndyke, Huntingdon Road, Cambridge CB3 0LG, U. K. Phone:44(0)1223-277793 (home), E-mail: jfs32@hermes.cam.ac.ukOffice: Department of Physics (QM), Cavendish Laboratory, Cambridge University,J. J. Thomson Avenue, Cambridge CB3 0HE, U. K.Severn, Roy Thomas , born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engineeringand Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University ofBristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. CorrespondingMember since June 12, 2003.Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engineering,University of Bristol, Queen’s Building, University Walk, GB-BristolBS81TR, E-mail: r.t.severn@bristol.ac.uk.308

Villadsen, John , born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, TechnicalUniversity of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001.Home: Phone: +45 49/ 707-709.Office: BioCentrum-DTU, Søltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby,Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum.dtu.dk.Waugh, John S. , born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at theMassachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Membersince May 18, 1989.Office: MIT 6-235, MA 02139, US-Cambridge, E-mail: jswaugh@mit.edu.SECTION FOURFull MembersNatural SciencesDrovenik, Matija , D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy,Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Facultyof Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. AssociateMember since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary--General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992to May 6, 1999.Home: Pohorskega bataljona 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-34-35.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax:+386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.Gams, Ivan , D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Facultyof Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, FullMember since May 23, 1985.Home: Pohorskega bataljona 158, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-18-46, E-mail: ivan.gams@guest.arnes.si.Gogala, Matija , D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviserand Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor ofAnimal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. AssociateMember since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-Generalof the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 toMay 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Artsfrom May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art.22 of the Law on the SASA since May 5, 2011.Home: Pot na Tičnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-47, Fax:+386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si.Kranjc, Andrej , D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. EmeritusProfessor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member309

since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of theSlovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008.Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +3861/56-33-485.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax:+386 1/ 425-64-92. E-mail: kranjc@sazu.si.Kreft, Ivan , D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, BiotechnicalFaculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997,Full Member since June 12, 2003.Home: Kremžarjeva 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax:+386 1/ 517-14-88.Office: Biotechnical Faculty, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Phone:+386 1/3203261, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si.Maček, Jože , D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. EmeritusProfessor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty,University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Membersince June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Lawon the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008.Home: Jerančičeva 12, SI-1210 Ljubljana-Šentvid, Phone: +386 1/ 512-35-31.Pleničar, Mario , D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostratigraphyand Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology,University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981,Full Member since May 30, 1991.Home: Prešernova 10, SI-4240 Radovljica, Phone: +386 4/ 531-49-49, E-mail:mario.plenicar@gmail.com.Office: Faculty of Natural Sciences and Tehnology, University of Ljubljana,Department of Geology, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/244 54 13.Turnšek, Dragica , D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviserat the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific ResearchCentre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, FullMember since May 27, 1993.Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17.Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana,Phone: +386 1/ 470-63-73.Vrišer, Igor , D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geographyand Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. AssociateMember since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.Home: Murgle 205, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1 283 43 98.Zorec, Robert , D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology,Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana.Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.310

Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84.Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert.zorec@mf.uni-lj.si.Zupančič, Mitja , D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, ScientificAdviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific ResearchCentre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Membersince June 7, 2001.Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66.Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone:+386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/425-33-24.Associate MembersAvšič-Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiologyand Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute ofMicrobiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Facultyof Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.Home: Močilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87.Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E--mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si.Kiauta, Boštjan , D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotaxonomyand Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, theNetherlands. Associate Member since June 1, 2007.Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; ; Callunastraat6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, E-mail: mbkiauta@gmail.com.Sket, Boris , PhD, born on July 30, 1936. Full Professor, scientific Consultant atthe Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity ofLjubljana. Associated SASA Member since May 5, 2011.Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995,1001 Ljubljana, tel. 320-33-63, e-mail: boris.sket@bf.uni-lj.si.Corresponding MembersBosák , Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist,Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005.Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute, Prague,E-mail: bosak@gli.cas.cz.311

Haydon, Philip G. , born on April 11, 1958. Ph.D. in Neurosciences, Head of Departmentfor Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. CorrespondingMember since May 21, 2009.Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience,Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston,MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E-mail:philip.haydon@tufts.edu.Herak, Milan , born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of NaturalSciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. CorrespondingMember since May 30, 1991.Home: Zvonimirova 28, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 465-59-15.Ilijanić, Ljudevit , born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany,Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciencesand Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member sinceJune 12, 2003.Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb.Karamata, Stevan , born on September 26, 1926. Professor of Petrogenesis, Facultyof Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May30, 1991.Home: Karamatina 17, 11080 Zemun.Neher, Erwin , Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director ofthe Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prizefor Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1,2007.Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11,D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E--mail: eneher@gwdg.de.Nicod, Jean , born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geographyand Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of SilesianUniversity. Corresponding Member since June 12, 2003.Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33491/ 930-026.Noble, Denis , born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon SandersonChair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Computational Physiologyat Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011.Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Oxford,OX1 3PT, UK, denis.noble@dpag.ox.ac.uk.Pignatti , Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoenologist,Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. CorrespondingMember since May 5, 2005.312

Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail:sandro.pignatti@gmail.com.Poldini, Livio , born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, Universityof Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995.Office: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855.SECTION FIVEFull MembersArtsBernard, Emerik , painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting,Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. AssociateMember since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78.Bernik, Janez , painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professorof Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana.Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.Home: Komenskega 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-17-66, or Breznica41 a, SI-4274 Žirovnica, Phone: +386 4/ 580-21-05.Grafenauer, Niko , poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired.Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.Home: Bratovševa ploščad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27,Mobile: +386 41/ 632-072.Office: Nova revija, Cankarjeva 10B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 244-45-60, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-mail: tajnistvo@nova-revija.si.Jančar, Drago , writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenskamatica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7, 2001.Home: Velika čolnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31.Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net.Jemec, Andrej , painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing andPainting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired.Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Memberof the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April22, 2008.Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66,Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail:andrej.jemec@siol.net.313

Kos, Božidar , composer and theorist, born on May 3, 1934. Professor of Composition,Sydney Conservatorium of Music, The University of Sydney, retired.Corresponding Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.Home: Sela pri Dobovi 88a, SI-8250 Brežice, Phone: +386-59921976, Phone/Fax:+386-7-4967613, Mobile:+386-40 358203, E-mail: bozidar.kos88a@siol.net.Kovič, Kajetan , poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. AssociateMember since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.Home: Trebinjska 15, SI-1000 Ljubljana, E-mail: kajetan.kovic@guest.arnes.si.Kristl, Stanko , architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architectureat the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Membersince May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail:s.kristl@biro-arcus.si.Lebič, Lojze , composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of MusicTheory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana,retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June6, 1995. In 2003 he was elected as a foreign member of the Royal FlemishAcademy of Belgium for Science and Arts.Home: Ulica bratov Učakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31-55.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax:+386 1/ 425-34-23.Matičič, Janez , composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms andHarmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. CorrespondingMember since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001,Full Member since June 1, 2007.Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +38631/ 401-531.Mihelič, Milan , architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24,1981, Full Member since April 23, 1987.Home: Peričeva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87.Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14-48.Minatti, Ivan , poet and translator, born on March 22, 1924, retired. AssociateMember since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-58-09.Mušič, Marko Marijan , architect, born on January 30, 1941. Associate Membersince June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of theSlovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008.Home: Stari trg 11 a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E--mail: info@ateljemarkomusic.si.314

Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax:+386 1/ 425-64-92.Pahor, Boris , born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenianand Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired.Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21,2009.Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880.Rebula, Alojz , born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor ofSecondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27,1993, Full Member since May 21, 2009.Home: Loka 42, SI-1434 Loka pri Zidanem mostu, Phone 03 568-42-08, E--mail: alojz.rebula@guest.arnes.si.Simčič, Zorko , writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May5, 2005, Full Member since May 5, 2011.Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile:+386 1/ 31-200-866.Tršar, Drago , sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture,Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Membersince May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio:SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1.Zlobec, Ciril , poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor.Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-Presidentof the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14,1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Lawon the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002.Home: Vošnjakova 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-28-76.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax:+386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.Associate MembersKomelj, (Bogomil) Milček, born on November 16, 1948. Ph.D., retired AssociateProfessor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the Universityof Ljubljana. Associate Member since May 5, 2011.Private address: Glinškova ploščad 20 e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 53718 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: nada.sumi@ljubljana.siŠalamun, Tomaž , born on July 4, 1941. Poet and translator, Associate Membersince May 5, 2005.Home: Dalmatinova 11, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail:metka.krasovec@siol.net.315

Vuga, Saša , born on February 8, 1930. Writer and playwright. Associate Membersince June 1, 2007.Home: Slamnikarska 1B, SI-1230 Domžale, Phone: +386 1/ 724-43-52, SI-2516 Most na Soči, E. mail: sasa.vuga@siol.net.Corresponding MembersGlobokar, Vinko , born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Membersince June 1, 2007.Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail:vinkoglobokar@wanadoo.fr.Grimič, Vill , born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretaryof the Kiev Chapter of the Writers’ Union of Ukraine, Kiev. CorrespondingMember since May 30, 1991.Home: Ul. Oles Hinchar 52/49, UA-Kyjiv-01054, Fax: +380-44/ 490-07-72.Handke, Peter , born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator,Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987.Home: Mönchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg.Konstantinovski, Georgi , born on July 29, 1930. Architect. Professor at the Facultyof Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June1, 2007.Home: Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 309-5864,GSM: + 389 70-338269; E-mail: g.konstantinovski@yahoo.com.Lipuš, Florjan , born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May23, 1985.Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof.Maroević, Tonko, born on October 22, 1941. Scientific Consultant - Institute ofArt History, Zagreb, retired Professor at the Department of Art History at theZagreb Faculty of Arts, poet, comparativist, critic, essayist, translator. SASACorresponding Member since May 5, 2011.Home: Gundulićeva 36, HR-1000 Zagreb, Phone: 01 485 60 38Office: Institut za povijest umjetnosti, Ul. grada Vukovara, 68/III, HR-1000Zagreb, Phone: 01 611 20 48.Matevski, Mateja , born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. CorrespondingMember since June 1, 2007.Home: Partenija Zografski 49, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 31-77-829, E--mail: lidija@manu.edu.mk.Merkù, Pavle , born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. ProgrammeDirector of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May23, 1985.Home: Via Rossetti 113, IT-34139 Trieste, Phone: +39 040/ 944-477.316

Paljetak, Luko , born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor--in-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7,2001.Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332-490.Podrecca, Boris , architect, born on January 30, 1940. Director of the InstituteRaumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. CorrespondingMember since April 23, 1987.Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone:+43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@podrecca.at.Ugljen, Zlatko , born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor atthe Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. CorrespondingMember since June 1, 2007.Home: Hazima Šabanovića 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413,E-mail: nnug5@bih.net.ba.SECTION SIXFull MembersMedical SciencesDolenc, Vinko V. , D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Facultyof Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 27, 1993.Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00.Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si.Ferluga, Dušan , D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty ofMedicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, FullMember since May 27, 1997.Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36.Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Ljubljana,Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail:dusan.ferluga@mf.uni-lj.si.Horvat, Matija , D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medicine,Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Membersince May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.Home: Jakčeva 38, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail:matija.horvat@mf.uni-lj.si.Kordaš, Marjan , D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology,Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member sinceJune 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.317

Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96.Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.uni-lj.si.Skalerič, Uroš , D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases oforal cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana.Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. AssociateMember since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.Home: Ul. bratov Jančar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28.Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana,Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail:uros.skaleric@mf.uni-lj.si.Sketelj, Janez , D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head ofthe Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, FullMember since June 1, 2007.Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26.Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.sketelj@mf.uni-lj.si.Strle, Franc , D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at theFaculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of InfectiousDiseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council ofthe University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12,2003, Full Member since May 21, 2009.Home: Kmečka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91.Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc.strle@kclj.si.Svetina, Saša , D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty ofMedicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, FullMember since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 ofthe Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008.Home: Gradišče 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +38641/ 778-235.Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana,Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 543-76-01, E-mail: sasa.svetina@mf.uni-lj.si.Trontelj, Jože , D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professorof Neurology, Faculty of Medicine and the Ljubljana College of Medicine,University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Membersince June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and318

Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. President of the Slovenian Academyof Sciences and Arts since May 6, 2008.Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +386 41/576-218.Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-20, Fax:+386 1/ 425-34-39, E-mail: joze.trontelj@sazu.si. Clinic of Neurophysiology,University Medical Centre, Zaloška 7, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: joze.trontelj@kclj.si.Associate MembersČerček, Bojan , Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at theUniversity of California, Los Angeles, and Director of the Coronary CareUnit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June1, 2007.Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA.Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division ofCardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1/ 310-423-38-36, faks: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org.Lamovec, Janez , D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncologyin Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.Home: Ul. Bratov Učakar 132, SI-1000 Ljubljana.Ofifice: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-97-19, E-mail: jlamovec@onko-i.si.Peterlin, Matija , D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiologyand Immunology, University of California, San Francisco. Associate Membersince May 5, 2005.Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/665-2071.Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3 rd and ParnassusAves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu.Rozman, Blaž , MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine,Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member sinceMay 5, 2005.Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66.Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology,Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: kc.lj.rozman@siol.net.319

Corresponding MembersCardesa, Antonio , born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University ofBarcelona. Corresponding Member since June 7, 2001.Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es.Dimitrijević, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Headof Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College ofMedicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981.Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@cs.com.Lajtha, Abel , born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New YorkUniversity School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S.Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18,1989.Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg,US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-55-31,E-mail: lajtha@nki.rfmh.org.Milič-Emili , Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and ExperimentalMedicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGillUniversity, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983.Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS.Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. UrbainStreet, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398-7483.Shoenfeld, Yehuda , born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medicine,Head, Department of Medicine 'B' and Center for Autoimmune Diseases,Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Researchof Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. CorrespondingMember since May 21, 2009.Home: Phone: +972-3/5344877.Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/5302652, Mobile: +972-52/6666120, Fax: +972-3/5352855, E-mail: shoenfel@post.tau.ac.il.Stålberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology,University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May27, 1997.Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-75185 Uppsala.320

Unger, Felix , born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of CardiacSurgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea.Corresponding Member since June 6, 1995.Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.unger@european-academy.at.Wernig, Anton , born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, Universityof Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001.Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31,D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail:anton.wernig@ukb.uni-bonn.de.321

LIBRARYIn 2011, work in the SASA library was carried out in accordance to plans. Processinglibrary material, the core and foundation of our work proceeded withoutinterruptions. The Library staff processed 6.466 units and weeded 2.424 units. Atthe end of the year, the Library fund comprised a total of 537.693 units. The SASALibrary dispatched 6.635 units in the field of own publications as part of exchangewithin Slovenia and abroad. The Library welcomed 324 new members, so by theend of 2011 the SASA Library numbered 2.746 members. In addition to processinglibrary material, the following key projects were successfully completed:- Introduction of an electronic publication exchange system, which will enablethe staff to re-direct their time saved to other tasks;- Introduction of an automatic exchange in SRC SASA institute libraries andtrained institute library administrators for the use of this segment in the CO-BISS3 system;- Intensive efforts in the domain of weeding irrelevant material, that resultedin 2.424 weeded units;- Printing library card catalogue cards for the SRC SASA institute librarieswas discontinued and it was decided that the Library only retain the primarySASA Library card catalogue as central records of all material, regardless ofits location within the SASA Library;- For the Karst Research Institute, the SASA Library processed 566 units of theInstitute's considerably old, but previously unprocessed library material;- For the Anton Melik Geographical Institute of SRC SASA, the Library processedabout 80 units of older material that required appropriate processingand tagging in accordance with the archivist guidelines for processing antiquarianmaterial;- all tasks related to the preparation of the General COBISS Glossary and verificationof typologies of bibliographic records in the COBIB.SI database;- put on an exhibition entitled Čaropis na pisanicah, pirhi in risbe ornamentoviz zapuščine Ivana Jagra (Easter Egg magic, Easter eggs and ornament drawingsfrom the legacy of Ivan Jager), (in the SASA Prešeren Hall, 5. May –7. June2011);- based on the successful presentation of the digital edition of the SlovenianBiographical Lexicon prepared by the SASA Library, the Slovenian Academyof Sciences and Arts with SRC SASA signed agreements with BayerischeStaatsbibliothek, Österreichische Akademie der Wissenschaften, StiftungHistorisches Lexicon der Schweiz and Historische Kommission bei der Baye-322

ischen Akademie der Wissenschaften on the inclusion of biographical datacomprised in the digital version of the Slovenian Biographical Lexicon intothe international biographical portal (Biographie-Portal, http://www.biographie-portal.eu/);- continued scanning and digitalising documents as part of preparation for theestablishment of the SASA Digital LibraryI would like to express special gratitude to my colleague Simona Frankl, whosubstituted for me during my maternity leave. Throughout my absence, our cooperationwas exemplary.Petra Vide OgrinHead of SASA Library323

IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDERAAndolšek-Jeras, Lidija 18, 231Andrić, Ivo 231Apostolski, Mihailo 231Avšič-Županc, Tatjana 11, 130BBajd, Tadej 11, 13, 18, 45, 52, 68, 76,113, 131, 291, 302, 332Bajec, Anton 231Bajt, Aleksander 165, 193, 231, 281Balenović, Krešimir 231Barton, Derek Harold Richard 231Bartoš, Milan 231Batis, Janez 18, 231Bedjanič, Milko 231Beier, Friedrich-Karl 232Belić, Aleksandar 232Benac, Alojz 232Benhart, František 232Bergles, Arthur E. 11, 117, 306Berkopec, Oton 232Bernard, Emerik 11, 122, 132, 151, 313Bernik, France 11, 14, 17, 21, 26, 37, 41,58, 84, 109, 132, 213, 292, 298Bernik, Janez 11, 15, 122, 133, 225,226, 313Bevk, France 232Bezlaj, France 232Blinc, Robert 15, 17, 21, 26, 62, 232,260, 263Bogdanović, Milan 232Bole, Jože 232Borisevič, Nikolaj A. 11, 117, 306Boršnik, Marja 232Bosák, Pavel 11, 71, 76, 121, 311Brajdić, Ivan 232Brajković, Vladislav 232Bratko, Ivan 11, 24, 29, 44, 76, 113,133, 302Bratos, Savo 11, 76, 117, 306Bratož, Rajko 11, 15, 63, 105, 134, 210,293Bravničar, Matija 233Brecelj, Bogdan 233Breznik, Anton 233Brodar, Srečko 233Broz-Tito, Josip 233Brzin, Miroslav 233Bujas, Zoran 233Butozan, Vaso 233Cankar, Izidor 233Cardesa, Antonio 11, 128, 320Cevc, Emilijan 150, 227, 233Cigoj, Stojan 233Cilenšek, Johann 233Cooper, Henry R. Jr. 11, 76, 112, 300Cronin, James W. 117, 306Cvetko, Dragotin 80, 81, 233CČČamo, Edhem 234Čelešnik, Franc 234Čerček, Bojan 11, 127, 135, 319Černigoj, Avgust 234Čop, Bojan 234324

Čubrilović, Vasa 234DDeanović, Mirko 234Demus, Otto 234Despić, Aleksandar 234Dimitrijević, Milan R. 11, 76, 128, 320Dimnik, Martin 12, 45, 50, 76, 112,211, 300Djordjević, Jovan 234Djurdjev, Branislav 234Djuričić, Ilija 234Dolar, Davorin 234Dolenc, Metod 234Dolenc, Vinko V. 11, 37, 126, 136, 317Dolinar, Lojze 235Drovenik, Matija 11, 18, 44, 118, 136,309Drujan, Boris 235Dyggve, Ejnar 235Elsner, Norbert 21, 26, 235, 264, 265,266Emri, Igor 11, 116, 137, 305Fajfar, Peter 11, 14, 76, 113, 139, 303Feil, Arnold 12, 108, 295Ferluga, Dušan 11, 126, 140, 317Fettich, Janez 235Finžgar, Alojzij 235Finžgar, Fran Saleški 235Fischer, Kurt von 235Flaker, Aleksandar 235Flotzinger, Rudolf 12, 108, 296Forstnerič, Franc 11, 45, 76, 113, 141,303EFFranchini, Aldo 235Frangeš, Ivo 235Fučić, Branko 235GGabrovec, Stane 11, 37, 44, 105, 293Gams, Ivan 11, 119, 141, 309Gantar, Kajetan 11, 13, 15, 17, 18, 37,43, 63, 64, 65, 66, 73, 110, 133,141, 291, 298Gaspari, Maksim 235Gavazzi, Milovan 236Geiger, Manfred 12, 76, 117, 307Geršković, Leon 236Gestrin, Ferdo 236Geyer, F. Otto 236Giesemann, Gerhard 12, 112, 301Gligorić, Velibor 236Globevnik, Josip 11, 13, 14, 37, 44, 52,114, 291, 303Globokar, Vinko 12, 125, 316Gogala, Matija 11, 13, 14, 18, 46, 66,76, 119, 142, 266, 283, 291, 309Golia, Pavel 236Golič, Ljubo 236Gombocz, Wolfgang L. 12, 76, 108,296Goričar, Jože 18, 236Gosar, Peter 11, 15, 64, 114, 303Grabec, Igor 11, 15, 44, 63, 114, 142,143, 285, 303Grad, Anton 236Gradnik, Alojz 236Grafenauer, Bogo 236Grafenauer, Ivan 236Grafenauer, Niko 11, 13, 15, 37, 44, 57,63, 66, 122, 144, 222, 224, 226,228, 291, 313Grafenauer, Stanko 31, 136, 236Grdenić, Drago 12, 117, 307325

Grickat-Radulović, Irena 237Grimič, Vill 12, 125, 316Grošelj, Milan 237Gubenšek, Franc 31, 196, 237Gušić, Branimir 237Gyergyek, Ludvik 237HHadži, Dušan 11, 24, 29, 44, 76, 114,303Hadži, Jovan 237, 311Hafner, Stanislav 237Hahn, Erwin Louis 12, 76, 117, 307Hajdin, Nikola 12, 36, 117, 307Handke, Peter 12, 125, 316Hannick, Christian 12, 112, 301Hauptman, Ljudmil 237Haydon, Philip G. 12, 79, 121, 312Hegedušić, Krsto 237Herak, Milan 12, 121, 312Hieng, Andrej 237Horvat, Matija 11, 37, 68, 126, 145, 317Hottinger, Lukas Conrad 21, 26, 237,266, 267Hribar, Valentin 11, 14, 15, 24, 29, 48,49, 76, 83, 105, 145, 257, 293Ibrovac, Miodrag 237Ilešič, Svetozar 237Ilijanić, Ljudevit 12, 121, 312Ingolič, Anton 238Inkret, Andrej 11, 13, 15, 50, 63, 76,110, 145, 286, 291, 298Ivić, Milka 21, 26, 50, 238, 259, 260Ivić, Pavle 238IJJakac, Božidar 150, 151, 152, 224, 227,238Jakopič, Rihard 238Jakopin, Franc 238Jama, Matija 238Jančar, Drago 11, 15, 44, 76, 122, 146,147, 148, 313Jemec, Andrej 11, 13, 14, 18, 37, 43, 46,77, 122, 148, 226, 227, 291, 313Jovčić, Dimitrije 238Jurančič, Janko 238KKahl, Hans-Dietrich 12, 108, 296Kalin, Boris 238Kalin, Zdenko 238Kambič, Vinko 238Karamata, Stevan 12, 76, 121, 312Kardelj, Edvard 238Katritzky, Alan R. 12, 117, 307Kenk, Roman 239Kermauner, Taras 29, 239Kermavner, Dušan 239Kernel, Gabrijel 11, 44, 114, 149, 216,304Kiauta, Boštjan 11, 121, 311Kidrič, Boris 239, 248Kidrič, France 17, 239Klopčič, Mile 239Kmecl, Matjaž 11, 14, 15, 66, 110, 149,299Koblar, France 239Kochansky-Devidé, Vanda 239Kogoj, Franjo 239Komelj, Milček 11, 45, 48, 55, 77, 133,148, 149, 150, 152, 224, 226, 227Koneski, Blaže 239Konstantinović, Zoran 239326

Konstantinovski, Georgi 12, 125, 316Kordaš, Marjan 11, 14, 15, 24, 29, 57,63, 66, 76, 126, 153, 317Korošec, Viktor 239Kos, Božidar 11, 123, 153, 284, 314Kos, Gojmir Anton 239Kos, Janko 11, 24, 29, 76, 77, 110, 154,299Kos, Milko 18, 240Kosmač, Ciril 240Kossack, Georg 240Kostrenčić, Marko 240Košak, Silvin 12, 49, 108, 296Košir, Alija 240Kovačič, Lojze 187, 240Kovič, Kajetan 11, 24, 29, 76, 123, 154,155, 314Kozak, Juš 240Kozina, Marjan 240Koželj, Venčeslav 240Kralj, Alojz 11, 17, 66, 114, 155, 304Kranjc, Andrej 11, 13, 14, 18, 22, 27,42, 44, 45, 46, 66, 69, 74, 77, 119,156, 281, 283, 291, 309, 332Kranjec, Miško 240Krašovec, Jože 11, 43, 68, 69, 110, 158,213, 299Krašovec, Stane 240Kratochvíl, Josef 240Kravar, Miroslav 240Krbek, Ivo 240Kreft, Bratko 17, 240Kreft, Ivan 11, 13, 24, 29, 44, 54, 76,119, 159, 291, 310Krek, Gregor 18, 241Krek, Uroš 241Kretzenbacher, Leopold 241Kristl, Stanko 11, 14, 45, 123, 221, 314Krklec, Gustav 241Krleža, Miroslav 241Kuhelj, Anton 17, 241Kühn, Othmar 241Kumbatovič, Filip Kalan 241Kuret, Niko 241Kušej, Gorazd 18, 241Kušej, Rado 241Kyovsky, Rudi 241LLajovic, Anton 242Lajtha, Abel 12, 128, 320Lamovec, Janez 11, 24, 29, 76, 128, 159,319Laroche, Emmanuel 242Lauer, Reinhard 12, 112, 301Lavrač, Ivan 242Lavrič, Božidar 17, 242Lavrin, Janko 242Lebič, Lojze 11, 14, 44, 77, 123, 160,286, 314Leeming, Henry 242Lehn, Jean-Marie Pierre 12, 100, 117,307Lenček, Rado L. 242Levec, Janez 11, 14, 15, 115, 162, 304Lipuš, Florjan 12, 125, 316Lobe, Feliks 242Logar, Janez 242Logar, Valentin 242Lorković, Zdravko 242Luckmann, Thomas 12, 108, 296Lukić, Radomir 242Lukman, Franc Ksaver 243Lunaček, Pavel 243MMaceljski, Milan 243Maček, Jože 11, 18, 44, 119, 162, 310Majer, Boris 243Maksimović, Desanka 243327

Mansfield, Peter 12, 117, 307Mardešić, Sibe 118, 307Maroević, Tonko 12, 45, 125, 226, 227,228, 316Martinović, Juraj 12, 76, 112, 301Matevski, Mateja 12, 125, 316Matičetov, Milko 11, 44, 110, 299Matičič, Janez 11, 24, 29, 44, 76, 123,163, 314Matjašič, Janez 243Mavretič, Anton 12, 118, 308Mayer, Ernest 18, 243McLaren, Anne 243Mekuli, Esad 243Melik, Anton 243, 322Melik, Vasilij 243Menart, Janez 243Mencinger, Jože 11, 45, 47, 49, 82, 107,164, 166, 207, 208, 281, 295Menis, Gian Carlo 12, 108, 296Merchant, Mylon Eugene 244Merhar, Boris 244Merkù, Pavle 12, 125, 316Micevski, Kiril 244Michie, Donald 244Mihajlović, Mihajlo Lj. 244Mihalić, Slavko 244Mihelič, France 244Mihelič, Milan 11, 14, 37, 84, 123, 166,170, 285, 314Milčinski, Janez 17, 244Milčinski, Lev 244Milič, Emili Joseph 12, 76, 128, 320Minatti, Ivan 11, 123, 166, 314Mlinar, Zdravko 11, 14, 105, 166, 257,259, 293Mlinarič, Jože 11, 37, 44, 105, 167, 293Mohorovičić, Andre 244Molè, Vojeslav 244Moravec, Dušan 11, 37, 110, 167, 299Moskovich, Wolf 12, 76, 112, 301Moszyński, Leszek 244Müller, Karl-Alexander 12, 118, 308Müller-Karpe, Hermann 12, 108, 296Murko, Matija 244Mušič, Marjan 245Mušič, Marko Marijan 11, 13, 14, 18,24, 29, 76, 77, 124, 167, 291, 314,332Mušič, Zoran 171, 227, 245NNahtigal, Rajko 17, 245Negovski, Vladimir A. 245Neher, Erwin 12, 121, 312Nejedly, Zdenek 245Neubauer, Robert 245Neuhäuser, Rudolf 12, 112, 301Nicod, Jean 12, 121, 312Nitsch, Kazimierz 245Noble, Denis 12, 45, 53, 76, 122, 219,220, 312Nougayrol, Jean 245Novak, Franc 245Novak, Grga 245OOcvirk, Anton 245O'Loughlin, Niall 12, 76, 296Olszak, Waclaw 245Orešnik, Janez 11, 37, 40, 41, 86, 111,171, 299Oštir, Karel 245Pahor, Boris 11, 37, 77, 124, 171, 175,286, 287, 315Paljetak, Luko 12, 125, 317Panteleev, Dimitar 246P328

Paternu, Boris 11, 14, 24, 29, 76, 111,172, 299Paulin, Alfonz 246Pavček, Tone 18, 21, 26, 54, 246, 268,269Pavčnik, Marijan 11, 13, 14, 15, 24, 29,43, 44, 48, 49, 64, 76, 106, 172,208, 287, 291, 293Pavičević, Branko 12, 109, 297Pavlov, Todor 246Pavšič, Vladimir - Bor Matej 246Pécsi, Márton 246Peklenik, Janez 11, 14, 24, 29, 76, 115,173, 304Perović, Slobodan 12, 109, 297Persianinov, Leonid Semenovič 246Peterlin, Anton 246Peterlin, Matija 11, 128, 173, 319Pignatti, (Sandro) Alessandro 12, 122,312Pirc, Raša 11, 37, 116, 174, 306Pirjevec, Jože 11, 14, 15, 37, 48, 61, 62,74, 82, 106, 174, 175, 294Pitamic, Leonid 246Plečnik, Jože 246Plemelj, Josip 246Pleničar, Mario 11, 14, 120, 310Pleterski, Janko 11, 14, 48, 106, 175,210, 294Podrecca, Boris 12, 125, 317Pogačnik, Jože 246Pohl, Heinz Dieter 12, 112, 301Poldini, Livio 12, 122, 313Polec, Janko 246Popov, Andrej Vladimirovič 247Potrč, Ivan 247Povh, Bogdan 12, 118, 308Prelog, Vladimir 247Pretnar, Stojan 247Prevoršek, Dušan C. 247Prokop, Otto 247Prunč, Erich 12, 76, 112, 301Pusić, Eugen 247, 257, 258RRajičić, Stanojlo 247Rakovec, Ivan 247, 267, 310Rammelmeyer, Alfred 247Ramovš, Fran 17, 18, 247Ramovš, Primož 18, 248Rant, Zoran 248Rao, Chintamani Nages Ramachandra12, 118, 308Ravnikar, Edvard 248Rebula, Alojz 11, 124, 175, 315Rechinger, Karl Heinz 248Regen, Ivan 248Rigler, Jakob 248Rothe, Hans 12, 112, 302Rozman, Blaž 11, 128, 176, 319Rumpler, Helmut 12, 109, 297Rus, Veljko 11, 83, 106, 294SSaeverud, Harald 248Safar, Peter 248Salopek, Marijan 248Samec, Maks 248Savić, Pavle 248Scott, James Floyd 12, 118, 216, 308Seidl, Ferdinand 248Sever, Savin, 248Severn, Roy Thomas 12, 118, 308Shoenfeld, Yehuda 12, 128, 320Simčič, Zorko 11, 24, 29, 45, 76, 77,124, 177, 222, 223, 224, 282, 315Simoniti, Primož 11, 14, 15, 24, 29, 44,65, 76, 111, 178, 299Sirotković, Jakov 248Skalerič, Uroš 11, 37, 126, 178, 318329

Sket, Boris 11, 45, 53, 121, 179, 217,218, 219, 311Sketelj, Janez, 11, 13, 57, 126, 291, 318Skok, Petar 249Slodnjak, Anton 249Sodnik-Zupanc, Anica 249Sovrè, Anton 249Spacal, Lojze Luigi 249Splichal, Slavko 11, 106, 180, 181, 294Stålberg, Erik Valdemar 12, 76, 128,320Stanković, Siniša 249Stankowski, Jan 249Stanonik, Janez 11, 111, 300Stanovnik, Branko 11, 13, 14, 46, 52,68, 69, 70, 77, 115, 181, 184, 291,304Stefanović, Dimitrije 12, 109, 297Stelè, Franc 249Stern, Pavel 249Stevanović, Petar 249Straus, Jože 12, 49, 77, 92, 109, 297Strle, Franc 11, 13, 44, 57, 58, 77, 127,185, 291, 318Stuhlpfarrer, Karl 249Stupica, Gabrijel 249Supičić, Ivan 12, 109, 297Svane, Gunnar Olaf 12, 113, 302Svetina, Saša 11, 15, 18, 37, 127, 185,318Szentágothai, János 249ŠŠalamun, Tomaž 11, 14, 24, 29, 44, 76,125, 186, 187, 315Šašel, Jaroslav 249Šeligo, Rudi 145, 198, 249Šelih, Alenka 11, 13, 15, 18, 43, 46, 48,64, 65, 70, 78, 107, 188, 208, 291,294Šercelj, Alojz 31, 250Šidak, Jaroslav 250Škerjanc, Lucijan Marija 250Škerlj, Milan 250Škerlj, Stanko 250Šlebinger, Janko 250Šnuderl, Makso 250Štampar, Andrija 250Štih, Peter 11, 13, 37, 43, 48, 49, 66, 78,107, 189, 291, 295Šuklje, Lujo 250TTavano, Sergio 12, 109, 298Tavčar, Alois 250Tavčar, Igor 250Taylor, Alan John Percival 250Teržan, Biba 11, 14, 107, 190, 295Tesnière, Lucien 250Teune, Henry 21, 26, 47, 251, 256, 257,258Tišler, Miha 11, 24, 29, 76, 95, 115, 191,305Todorović, Kosta 251Tolstoj, Nikita Iljič 251Tomaževič, Miha 11, 14, 115, 191, 305Tomović, Rajko 251Toporišič, Jože 11, 14, 15, 24, 29, 63,76, 111, 192, 260, 286, 300Trofenik, Rudolf 251Trontelj, Jože 11, 13, 14, 15, 17, 18, 25,30, 45, 46, 50, 57, 58, 66, 68, 69,78, 92, 127, 169, 192, 194, 291,318, 332Trstenjak, Anton 197, 251Tršar, Drago 11, 124, 167, 194, 226, 315Turk, Vito 11, 15, 117, 194, 306Turnšek, Dragica 11, 44, 120, 197, 268,310330

UUdovič, Jože 251Ugljen, Zlatko 12, 125, 317Unger, Felix 12, 71, 76, 129, 321Ušeničnik, Aleš 251VVavilov, Sergej Ivanovič 251Vavpetič, Lado 251Veber, Franc 251Vidav, Ivan 11, 44, 116, 305Vidmar, Josip 17, 251Vidmar, Milan 17, 58, 251Vilfan, Sergij 252Villadsen, John 12, 76, 118, 309Vodovnik, Lojze 18, 252Volkov, Mstislav Vasiljevič 252Vouk, Vale 252Vratuša, Anton 11, 14, 15, 37, 44, 61,62, 82, 91, 107, 197, 295Vrišer, Igor 11, 37, 120, 310Vučenov, Dimitrije 252Vuga, Saša 11, 37, 44, 125, 197, 226, 316WWakounig, Marija 12, 45, 47, 109, 208,209, 298Waugh, John S. 12, 118, 309Wernig, Anton 12, 129, 321Wollman, Frank 252Woschitz, Karel Matej 12, 113, 302Wraber, Maks 252ZZadnikar, Marijan 252Zadravec, Franc 11, 37, 111, 198, 286,300Zajc, Dane 252Závada, Vilem 252Ziherl, Boris 17, 252Zlobec, Ciril 11, 14, 15, 17, 18, 37, 78,124, 198, 199, 270, 285, 315Zorec, Robert 11, 44, 79, 120, 199, 310Zorko, Zinka 11, 24, 29, 62, 76, 82,112, 200, 300Zupančič, Črtomir 11, 45, 116, 213,216, 305Zupančič, Mitja 11, 14, 15, 24, 29, 63,76, 120, 202, 311Zupančič, Rihard 253Zwitter, Fran 253Žekš, Boštjan 11, 13, 15, 17, 37, 62, 82,116, 217, 263, 291, 305Žižek, Slavoj 11, 108, 203, 205, 295Župančič, Andrej O. 253Župančič, Oton 253ŽFotografije: arhiv SAZU in osebni arhiv posameznih članov SAZU331

ISSN 0374–0315LETOPISSLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI62. KNJIGA2011Uredniški odbor:Jože Trontelj , Tadej Bajd , Marko Marijan MušičGlavni in odgovorni urednik:Andrej KranjcZbiranje gradiva in urejanje:Barbara Dovjak, Veronika SimonitiJezikovni pregled:Marjeta HumarPrevod v angleščino:Špela Truden, Dianne JonesIzdalaSlovenska akademija znanosti in umetnostiv LjubljaniPrelomMedija grafično oblikovanje d.o.o.TiskLittera pictaLjubljana, 2012