letopis sazu 2011

je prejšnjo Vlado večkrat opozorila na nedopustne poteze njenih organov, žal brezuspeha. O svojem stališču je zdaj obvestila tudi pristojnega ministra nove Vlade.Še naprej smo si prizadevali za izboljšanje pouka na ravni osnovnih in srednjihšol. V organizaciji III. razreda smo imeli uspešen posvet o pouku matematike,fizike in kemije. Prihodnji mesec bo sledil posvet o pouku tehnike. Začelo seje tudi snovanje posveta o umetnostni vzgoji. Načrtujemo, da bomo v doglednemčasu nekaj podobnega opravili še za humanistiko in družboslovje. Ta prizadevanjase zdijo dobro sprejeta in koristna; menim, da Akademija s tem izpolnjujepomemben del svojega poslanstva. Med drugim se vključuje v projekt ALLEA oposodobljanju pouka naravoslovja v Evropi, pri katerem sodeluje kot član jedrneskupine naš glavni tajnik, akademik Andrej Kranjc .Splošno je sprejeta ocena, da je globalno človeštvo zašlo v krizo, ki ni samogospodarska in okoljska, ampak tudi vrednotna. Vse bolj prodira spoznanje, da jeza reševanje tudi na lokalnih ravneh potrebna obnova etičnih vrednot. Posebnoboleče jih primanjkuje v šolski vzgoji, kjer je primanjkljaj tudi najbolj dolgoročnousoden. Na Akademiji smo se že pred časom odločili, da podpremo prizadevanjaza vpeljevanje vrednotnih in etičnih vsebin v slovensko šolstvo na vseh ravneh,od vrtca do univerze. Ob sodelovanju Zavoda Žiga Zois, ustanove civilne družbe,in rektorata ljubljanske univerze, pa tudi ostalih slovenskih univerz smo zasnovaliprojekt Razvijanje kompetenc za privzgojo kulture znanja, vrednot in etike odpredšolske ravni do univerze. Del tega projekta je tudi ustanovitev Inštituta za bioetikopri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na včerajšnji seji predsedstvasem prosil za soglasje k pokroviteljstvu nad tem projektom in Inštitutom (brezfinančnih obveznosti). Razmišljamo o ustanovitvi fundacije za zbiranje finančnihsredstev zanj. Poimenovali bi jo po naših pokojnih kolegih, zdravnikih in velikihavtoritetah na področju etike, Janezu in Levu Milčinskem.Tudi v lanskem letu smo morali pomagali reševati zaplete s Slovenskim znanstveniminštitutom na Dunaju. Naj spomnim, da je SAZU njegova soustanoviteljica.Zaradi različnih nasprotujočih si zamisli je prihajalo do nepotrebnih, težkorazumljivih nesporazumov med državnimi uradniki in inštitutom, ki so se kazalitudi v neurejenem financiranju. Prepričani smo, da je Inštitut kljub težavam inskromnim sredstvom deloval pohvalno, in prizadevali si bomo, da se bodo razmerekljub nedavni hujši zaostritvi vendarle uredile in da bo mogoče izbrisati madežna našem ugledu med izobraženci v Avstriji, ki jim ni vseeno za Slovenijo.Imeli smo nekaj posvetovanj v zvezi z rabo slovenščine in tujih jezikov naslovenskih univerzah. Ugotavljamo, da sicer neizogibna internacionalizacija visokošolskegaštudija lahko prinese tudi neugodne posledice. Predvsem mislimo naneupravičeno omejevanje pravic slovenskih študentov in zaostajanje pri razvojuslovenskega strokovnega in znanstvenega izrazja. Veliko tega je mogoče z ustreznopolitiko preprečiti. Ključno vlogo pri varovanju jezikovnih pravic in legitimnihinteresov pa morajo opravljati univerze oz. njihove fakultete same. Razprave,22