12.07.2015 Views

Eudontomyzon mariae - Center za kartografijo favne in flore

Eudontomyzon mariae - Center za kartografijo favne in flore

Eudontomyzon mariae - Center za kartografijo favne in flore

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Govedič M. & A. Šalamun, 2006. Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces) <strong>in</strong> ukraj<strong>in</strong>skega potočnega piškurja(<strong>Eudontomyzon</strong> <strong>mariae</strong>) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221)24Primerjava dveh glavnih parametrov, ki pogojujeta kvaliteto vode, torej številaprebivalcev <strong>in</strong> pokritost z gozdom nam kaže konstrastnost med vzhodnim <strong>in</strong> <strong>za</strong>hodnimGoričkim (slika 15). Na <strong>za</strong>hodu je poseljenost mnogo večja kot na vzhodu, nižji pa je deležgozda. Na vzhodnem Goričkem je poseljenost nižja, kar nekaj območij je neposeljenih.Vendar pa so nekatera od teh območij skoraj popolnoma prekrita z gozdom, druga paskoraj v celoti z njivskimi ali travniškimi površ<strong>in</strong>ami.Prav tako pomemben dejavnik, ki na eni strani opredeljuje primeren habitat, na drugipa ublaži negativne vplive iz okolice je stanje brež<strong>in</strong> potokov. Obrežna lesna vegetacija jetista, ki manjša vpliv vnosa hranil s kmetijskih površ<strong>in</strong>, hkrati pa s senco preprečujesegrevanje vode. Koren<strong>in</strong>ski sistemi v bregu ali vodi zmanjšujejo bočno erozijo <strong>in</strong> nudijoskrivališče različnim vrstam rib.Grački potokMačkovski potokSlika 16: Površ<strong>in</strong>e v 5 metrskem pasu od brež<strong>in</strong>e potokov; zeleno - obrežna lesna vegetacija, rdeče- kmetijske površ<strong>in</strong>e).Iz primerjave števila (potencialnih) onesnaževalcev (slika 15) <strong>in</strong> stanja obrečnegaprostora (slika 16) lahko potegnemo prve <strong>za</strong>ključke o razširjenosti nekaterih vrst rib <strong>in</strong>piškurja na Goričkem. Predvsem razširjenost piškurja (slika 6) lahko pojasnimo z obemaparametroma. Na vzhodnem Goričkem, kjer je število onesnaževalcev večje <strong>in</strong> je večjidelež kmetijskih površ<strong>in</strong>, je piškur redek. Prisoten je v Gračkem potoku, ki na vzhodnemdelu izstopa glede na prisotnost pasu ustrezne obrežne lesne vegetacije (slika 16). Odpotokov, ki se izlivajo v Ledavo pa je z obrežno lesno vegetacijo obraščen tudi Mačkovskipotok (slika 16), v katerem so prav tako prisotni piškurji. V potokih, kjer so kmetijskepovrš<strong>in</strong>e neposredno do brega potokov, piškurjev ni. Na SV delu Goričkega se razširjenost© <strong>Center</strong> <strong>za</strong> <strong>kartografijo</strong> <strong>favne</strong> <strong>in</strong> <strong>flore</strong>, Miklavž na Dravskem polju, september 2006

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!