Mravljiščarji Slovenije - Center za kartografijo favne in flore

Mravljiščarji Slovenijerazširjenost, ekologija, varstvo1Življenje okoli nas

Strašničin mravljiščarMaculinea teleiusOpis. Razpon kril meri med 33 in 37 mm.Občasno lahko opazimo tudi izrazitomanjše osebke, za katere domnevamo, daso se razvili iz gosenic, ki so bile zaradimajhnosti gostiteljskega mravljiščaprisiljene del razvoja stradati. Zgornjastran kril samcev je sinjemodre barve, z do2 mm širokim temnim robom in vidnimižilami. Črne pege na osrednjem delu krilso okrogle do ovalne oblike, zunanji robkril pa zaključuje izrazit bel pas približno1 mm dolgih resic. Spodnja stran kril jesivorjave barve z jasno izraženimi beloobrobljenimi črnimi okroglimi pegami,v medžilnih prostorih tik ob robovihkril pa so še manjše pege. Pri samicah,ki so velike enako kot samci, je spodnjastran kril zelo podobna samčevim,zgornja stran pa je malo temnejšemodre barve s širšim temnim robom ins še bolj poudarjenimi temnimi žilami.Strašničin mravljiščarnjevati z zarodom mraveljgostiteljskega mravljišča ins tem pomembno vpliva navitalnost mravlje družine.Hladno letno obdobje (odsrede jeseni do pomladi)gosenica v mravljiščuhibernira, drugače pa v njempreživi skupaj približno10 mesecev. V juniju segosenice v mravljiščihzabubijo, v juliju ali avgustupa se prelevijo v odraslemetulje, ki mravljišča s šene povsem razprostrtimikrili hitro zapustijo.Razširjenost. Vrsta je v Evropi lokalnorazširjena od Francije preko severne Italije,osrednje Evrope, Rusije, Mongolije, severneKitajske in Koreje do Japonske. V Evropisega na severu do Latvije, najjužnejšaevropska nahajališča pa so pri nas.V Sloveniji najdemo strašničinegamravljiščarja od Ajševice in Vipavskedoline na zahodu ter Ilirskobistriškekotline na jugu, preko Ljubljanskega barjav osrednjem delu države, nakar se prekoSpodnje Savinjske doline, Celjske kotlinein Dravinjske doline areal razširjenostiprevesi v vzhodni del z najpomembnejšimiin najmočnejšimi populacijami v Slovenskihgoricah in na Goričkem. Ugotovljenanajdišča se nahajajo med dobrimi 100 min 800 m nadmorske višine. Na Koroškemopažene populacije so verjetno med temizumrle.Razširjenost strašničinega mravljiščarjav SlovenijiBiologija in ekologija. Odrasli osebki karminasto obarvane. Po približno tednustrašničinega mravljiščarja se pojavljajo od do desetih dneh se iz jajčeca izležezačetka julija do srede avgusta, zakasnele gosenica, ki se zavrta v cvet in se tamvidimo lahko celo še v septembru. Življenjski prehranjuje z razvijajočimi se semeni.prostor tega metulja so predvsem eno- do Razvoj gosenic v cvetnih glavicah potekadvokosni srednjeevropski mezotrofni do približno 3 do 4 tedne, nakar goseniceevtrofni nižinski travniki in oligotrofni padejo na tla. Tam čakajo, da jih najdejomokrotni travniki, redkeje pa navadna mravlje delavke glavne gostiteljske vrstetrstičevja. Strašničin mravljiščar velja za Myrmica scabrinodis. Ko na gosenicoeno izmed najbolj specializiranih vrst naleti mravlja delavka primerne vrste, seevropskih metuljev. Samica izleže po eno prične med pol in poldrugo uro trajajočjajčece izključno v cvetno glavico zdravilne »ritual posvojitve«. Po prepoznavi mravljastrašnice (Sanguisorba officinalis), ko soSocvetje zdravilne strašnice (Sanguisorbas čeljustmi prime gosenico in jo odnese6 cvetne glavice še zelenkasto do nežnoofficinalis), hranilne rastline gosenicv mravljišče. Gosenica se začne prehra-7strašničinega mravljiščarja

Temni mravljiščarMaculinea nausithousOpis. Temni mravljiščar je običajno1-2 mm manjši od strašničinega, razponkril je 31-35 mm. Zgornja stran kril samcevje temno modre barve, s približno 2-3 mmširokim temnim robom. Temne pegeovalne do kapljičaste oblike na prednjemparu in okrogle pege na zadnjem parukril so običajno dobro izražene, krilnežile pa ne izstopajo. Spodnja stran kril jekavno rjave barve, osrednje črne okroglepege z belim kolobarjem dobro izstopajo,robnih in medžilnih pegic pa ni. Samiceimajo na spodnji strani kril enake barvein vzorec, na zgornji strani pa je moder lekoren kril, ali pa so krila v celoti zamolklorjave barve. Pri samicah so temnepege na gornji strani kril komaj vidne.Razširjenost. V Evropi jevrsta razširjena izoliranov severni Španiji, nato pazelo lokalno od vzhodneFrancije preko severneŠvice, osrednje in južneNemčije, Avstrije, Češke,Slovaške, Madžarske,Poljske, Romunije, Bolgarije,Kavkaza, osrednjega injužnega Urala do Altaja.Najzahodnejša najdiščatemnega mravljiščarja prinas so v Spodnji Savinjskidolini in Celjski kotlini,medtem ko je težišče njegoverazširjenosti bolj vzhodno, s središčemav Slovenskih goricah in na Goričkem.Pri nas smo ga do sedaj našli v izrazitonižinskih predelih, med dobrimi 100 in500 m nadmorske višine. Tudi ta vrstamravljiščarja je na Koroškem verjetnoizumrla.Razširjenost temnega mravljiščarjav SlovenijiBiologija in ekologija. Tako kot vsimravljiščarji je tudi temni mravljiščarpoletna vrsta metulja, saj odrasli osebkiletajo od začetka julija do konca avgusta.Temni mravljiščarPonekod lahko strašničinega in temnega vrste Myrmica rubra, posvojitveni ritual pamravljiščarja vidimo letati skupaj, saj traja največ do pol ure. Med posvojitvijoživita v enakih travniških združbah, mravlje »otipavajo« gosenice, ki med temle da je slednji pogostejši na redkeje izločajo sladkasti izloček iz hrbtne žleze.košenih travnikih ali pa ob robovih z Tudi gosenice temnega mravljiščarjagostejšo vegetacijo. Tudi samica te vrste se prehranjujejo z zarodom mraveljizleže po 1-3 jajčeca izključno v cvetno gostiteljskega mravljišča. Prezimijo vglavico zdravilne strašnice (Sanguisorba mravljišču, nakar se prične hitra rastofficinalis), toda le v tiste z že povsem in zabubljenje v mesecu juniju. Odrasliodprtimi cvetovi karminasto rdeče barve. metulji zapustijo varno zavetje mravljiščaRazvoj gosenic v cvetovih poteka podobno julija ali avgusta.kot pri strašničinem mravljiščarju, vendarje za skoraj cel teden krajši. Po padcu8 gosenice na tla, le-ta čaka mravlje delavkeNa travnikih z zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis) lahko najdemo temnega mravljiščarja9

Veliki mravljiščarMaculinea arionOpis. Veliki mravljiščar je z razponom krilmed 40 in 45 mm drugi modrin po velikostipri nas, saj ga za kakšen milimeter prekašale mehurkin modrin (Iolana iolas). Spodnjastran kril tako samca kot samice je svetlejesiva kot pri ostalih mravljiščarjih, osrednjeokrogle pege temne barve s svetlimkolobarjem pa izrazitejše. Izrazitejšeso tudi pegice v medžilnih prostorih obrobovih kril. Ob korenu kril je pri obehspolih jasno izražen tudi zelenomodripoprh. Zgornja stran samčevih kril jesinjemodro obarvana, rjavkast zunanjirob kril pa je podobne širine kot pritemnem mravljiščarju. Samice imajona zgornji strani kril še širši rjav rob odsamcev in večje pege, celoten barvni vtispa je bolj temen z vijoličnim pridihom.Temne pege na zgornji strani kril so priobeh spolih poudarjene in ovalne oblike..Razširjenost. Velikimravljiščar je najboljrazširjena vrsta svojegarodu. Njen areal se rastezaod osrednje Španije prekoskoraj cele Evrope, Rusije,Sibirije in Kitajske doJaponske.Razen Primorja, Krasa inv ravninskih kmetijskihobmočjih je velikimravljiščar razširjen pocelotni državi, s težiščemrazširjenosti v subalpinskiregiji. Nadmorske višinenajdišč so med manj kot 100in blizu 2000 m nadmorske višine.Razširjenost velikega mravljiščarjav SlovenijiBiologija in ekologija. Veliki mravljiščar Veliki mravljiščarleta pri nas od konca junija do srede avgusta nizko vegetacijo. Veliki mravljiščar se vpo suhih travnikih, kjer uspevajo hranilne mravljišču razvija podobno kot njegovirastline njegovih gosenic in gostiteljske bližnji sorodniki. Podoben je tudi načinvrste mravelj v zadostni gostoti. Gosenice prehranjevanja gosenic, saj te plenijose razvijejo iz jajčec na cvetovih materine zarod gostiteljskih mravelj. Za razlikodušice (Thymus spp.) ali pa sorodne dobre od ostalih mravljiščarjev se ta vrstamisli (Origanum vulgare). Enako kot v posameznih habitatih običajno nepri vseh mravljiščarjih se tudi njegove pojavlja v večjih množinah, kar je verjetnogosenice prehranjujejo z razvijajočimi pogojeno z gostoto in velikostjo mravljiščin zorečimi semeni, dokler ne dosežejo gostiteljske vrste mravelj ter njihovo večjočetrte larvalne stopnje, ko padejo na tla. mobilnostjo.Tam jih najpogosteje posvojijo delavkemravelj vrste Myrmica sabuleti, ki živijo10 na suhih in toplih travnatih območjih zGosenice velikega mravljiščarja se razvijejo v cvetovih dobre misli (Origanum vulgare, levo) alimaterine dušice (Thymus sp., desno)11

Sviščev mravljiščarMaculinea alconPribližno 100 let je veljalo, da ima sviščevmravljiščar vrsto dvojčico, od katere serazlikuje ne samo ekološko, temveč tudipo videzu. Ta vrsta naj bi bila Reblovmravljiščar (Maculinea rebeli), kateregasamice naj bi bile obarvane izrazito modroob korenu kril. Toda sodobne molekularneraziskave so obstoj dveh vrst ovrgle, zaradiočitnih razlik v biologiji in ekologiji pa juoznačujemo kot različna ekološka tipa.Opis. Sviščev mravljiščar je po velikostipribližno enak strašničinemu, a seod njega razlikuje po barvi zgornje inspodnje strani kril. Spodnja stran jenamreč pri obeh spolih obarvana boljsivo, z izrazitejšimi okroglimi in belookolobarjenimi pegami, zgornja pa enotnosivkasto do bleščeče modro pri samcih,ter zamolklo sivo pri samicah. Zunanjirob kril je pri samcih zgoraj temnoobrobljen, temne ovalne pege pa običajnoniso vidne ne pri samcih ne pri samicah.Na spodnji strani kril je jasno izraženniz pegic v medžilnih prostorih ob robu.Sviščev mravljiščar, samicateh okoljih živijo mravlje vrst Myrmicascabrinodis in Myrmica rubra, in gosenicesviščevega mravljiščarja parazitirajov njihovih mravljiščih. Enako kot priostalih vrstah mravljiščarjev tudi samicesviščevega odložijo jajčeca na ali ob cvethranilne rastline gosenic, tudi nadaljnjirazvoj je enak kot pri drugih vrstah.Razlika je zgolj v načinu prehranjevanjain vrsti hrane, saj gosenice sviščevegamravljiščarja ne plenijo zaroda gostiteljskihmravelj, temveč jih mravlje delavke pitajoz delno prebavljeno hrano, tako kot svojzarod. Takšen način prehranjevanjaimenujemo tudi kukavičji. Odrasli metuljitega tipa sviščevega mravljiščarja letajo odkonca junija do začetka avgusta.Drugi tip sviščevega mravljiščarja— nekdaj imenovan Reblov mravljiščarsvišč (Gentiana cruciata). Znjegovimi razvijajočimi sesemeni se mravljiščarjevegosenice prehranjujejo vprvih razvojnih stadijih.V gorskem svetu odlagajosamice jajčeca tudi naali ob cvetove sviščevca(Gentianella spp.), prinas na Nanosu pa tudirumenega svišča alikošutnika (Gentiana lutea).Večino razvoja gosenicetega tipa preživijo vmravljiščih toploljubnejšihvrst mravelj, npr. Myrmicaschencki, redkeje pa Myrmica sulcinodisin Myrmica sabuleti. Odrasli metuljise v nižjih legah pojavljajo že od sredejunija, letati pa prenehajo sredi avgusta.Razširjenost. Oba ekološka tipa sviščevegamravljiščarja sta razširjena po celotniEvropi lokalno, areal vrste pa sega prekoosrednje Azije vse do zahodne Sibirije.Vlagoljubni tip je bolj značilen za nižinskaobmočja, suholjubni pa za montanskedo subalpinske predele na apnenčastipodlagi.V Sloveniji se oba tipa pojavljata zelolokalno od doline Soče na zahodu inKraškega roba na jugozahodu do Goričkegana vzhodu. Poznana najdišča ležijo odnekaj deset metrov nad morsko gladino do1600 m visoko.Razširjenost sviščevega mravljiščarjav Sloveniji.Biologija in ekologija. Osnovni ekološkitip sviščevega mravljiščarja živi v izrazitomokrotnih travnikih, kjer uspeva močvirskisvišč (Gentiana pneumonanthe). To so prinas lahko oligotrofni mokrotni travniki stravo modro stožko (Molinia caerulea) intrstičevja, v nekaterih delih Evrope pa tudimočvirne resave in barja. Ponekod odložijosamice jajčeca tudi na ali ob cvetne čaše — živi v zmerno suhih do suhih traviščih,12 svečnika (Gentiana asclepiadea). V kjer uspeva predvsem navzkrižnolistni13Močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe)

Ogroženost in varstvoŽivljenjski krog mravljiščarjev je vprimerjavi z drugimi vrstami metuljev zelozapleten, zato je njihovo preživetje odvisnood velikega števila dejavnikov. Življenjskiprostor teh vrst se po eni strani zmanjšujez uničevanjem specifičnih življenjskihokolij zaradi intenziviranja kmetijskeproizvodnje (osuševanje, preoravanjetravnikov, gnojenje, tri- in večkratna košnjaletno ipd.) in zaradi gradnje infrastrukture,po drugi pa z opuščanjem tradicionalnihrab prostora in zaraščanjem. Posledica jevedno večje število majhnih izoliranihpopulacij, ki prej ali slej izumrejo. Na tanačin se areal vrst manjša, zmanjšuje pase tudi njihova genetska raznolikost. Da bite procese poskusili zaustaviti, so najboljogrožene vrste zavarovane. Tako so kar trivrste mravljiščarjev uvrščene na prilogeskupnega evropskega pravnega predpisa– Direktive o habitatih. Poleg zagotavljanjavarstva posameznih osebkov, ki gaopredeljuje priloga IV, na katero so uvrščenistrašničin, temni in veliki mravljiščar, staprva dva tudi na prilogi II, na osnovi katereso bila oblikovana posebna varstvenaobmočja ali območja Natura 2000. Taobmočja predstavljajo del vseevropskegaekološkega omrežja, v katerem naj bi ses primernim upravljanjem zagotavljaladolgoročna ohranitev ogroženih vrst. Nadržavni ravni so zaradi ogroženosti vsimravljiščarji zavarovani tudi z Uredboo zavarovanih prosto živečih živalskihvrstah (Uradni list RS, štev. 46/04).1 Goričko2 Mura3 Pavlovski potok (Libanja)4 Haloze – vinorodne5 Dravinja pri Poljčanah6 Ličenca pri Poljčanah7 Dravinja pri Zbelovem8 Dobje (Cerovec)9 Volčeke10 Ložnica11 Ljubljansko barje12 Bloščica13 Trnovski gozd – Nanos14 Notranjski trikotnik15 Nanoščica16 Javorniki – Snežnik14Natura 2000 območja za strašničinega 17 Dolina Vipavein/ali temnega mravljiščarja18 Reka15

Atlas predstavlja trenutno poznavanje razøirjenosti netopirjev v Sloveniji, kljuœno za njegov nastanek pa je bilo obseænoterensko delo ob nenadomestljivem sodelovanju mnogih raziskovalcev. Priœakujemo, da bo priœujoœe delo spodbudilonadaljnje raziskave in si æelimo, da bi predstavljeni podatki prispevali k uœinkovitejøemu varstvu netopirjev in njihovihhabitatov.The Atlas, which was made possible largely due to the extensive fieldwork and indispensable cooperation by numerousresearchers, presents the current knowledge of bat distribution in Slovenia. We expect that the work will instigatefurther research and sincerely hope that the presented facts will contribute to a more effective conservation of batsand their habitats.Uredniki se z raziskovanjem netopirjev ukvarjajo od leta 1996. Vsi so leta 2002 diplomirali s temami spodroœja ekologije oz. morfologije netopirjev na Oddelku za biologijo Biotehniøke fakultete Univerze v Ljubljanipri prof. dr. Borisu Kryøtufku ali doc. dr. Petru Trontlju. Leta 1998 so bili med ustanovitelji Sekcije za prouœevanjein varstvo netopirjev pri Druøtvu øtudentov biologije, ki je leta 2001 prerasla v samostojno druøtvo. Vsitrije so podiplomski øtudentje, zaposleni na Centru za kartografijo favne in flore, Oddelku za æivalsko fiziologijoZooloøkega inøtituta Univerze v Tübingenu in na Oddelku za biologijo Biotehniøke fakultete v Ljubljani.The Atlas’s editors have been engaged in bat research since 1996. They all graduated in 2002 from the sphereof ecology and morphology of bats at Department of Biology at the Biotechnical Faculty, Ljubljana University,under the tutelage of Prof Dr Boris Kryøtufek and Asst Prof Dr Peter Trontelj. In 1998, they were among thefounders of the Section for Bat Research and Conservation (within the Biology Students Association), which in2001 became an independent association. All three are postgraduate students, currently employed at theCentre for the Cartography of Fauna and Flora, Department of Animal Physiology at the Zoological Institute,Tübingen University and Department of Biology of the Biotechnical Faculty in Ljubljana, respectively.Uredili / Edited byv sodelovanju s Slovenskim druøtvom za prouœevanje in varstvo netopirjev /in cooperation with SDPVN – Slovenian Association for Bat Research and ConservationCenter za kartografijo favne in flore / Centre for the Cartography of Fauna and Flora2005Ali ste vedeli, ...• da na svetu živi okoli 180.000 različnih vrst metuljev, od tega 6.000 vrstmodrinov?• da pri nas živi okoli 3.600 različnih vrst metuljev?• da so do sedaj pri nas zabeležili 182 vrst dnevnih metuljev, od katerih je 11že izumrlo, oziroma jih v zadnjih petih letih navkljub intenzivnemu iskanjunismo več opazili?• da so najstarejši fosilni ostanki metuljev stari okoli 190 milijonov let, izobdobja jure v mezozoiku?• da metuljeva krila prekrivajo drobne raznobarvne luskice, ki spominjajo nastrešnike na strehah hiš?• da življenjski krog metuljev imenujemo popolna preobrazba — iz jajčeca serazvije gosenica, ki se prehranjuje in raste, se zabubi v bubo, ki miruje, nakarse preobrazi v odraslega metulja?• da okoli tri četrtine vrst modrinov živi v bolj ali manj tesni povezavi zmravljami, čemur pravimo mirmekofilija?• da gosenice mravljiščarjev pridobijo 95 % svoje telesne teže v mravljišču, naračun gostiteljskih mravelj?• da so v Veliki Britaniji uspešno ponovno naselili že izumrlega velikega, naNizozemskem pa strašničinega in temnega mravljiščarja?Publikacije Centra za kartografijo favne in floreATLAS FAUNAE ET FLORAE SLOVENIAE 2Primoæ Presetnik, Klemen Koselj & Maja ZagmajsterAtlas netopirjev (Chiroptera) SlovenijeAtlas of the bats (Chiroptera) of Slovenia16Kotarac, M., 1997.Atlas kačjih pastirjev (Odonata)Slovenije z Rdečim seznamom.Atlas faunae et florae Sloveniae I.Jogan, N. (ured.), 2001.Gradivo za atlas flore Slovenije[Materials for the Atlas of flora ofSlovenia].Atlas netopirjev (Chiroptera)Slovenije.Atlas faunae et florae Sloveniae II.(v pripravi).Govedič, M., 2006.Potočni raki Slovenije:razširjenost, ekologija,varstvo. Življenjeokoli nas.