Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija za kriminalistiko in kriminologijo, LjubljanaLetnik 63, št. 1, 1–81, januar–marec

Izdajatelj: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, PolicijaGlavni urednik: dr. Jurij FermeOdgovorni urednik: dr. Gorazd MeškoRedaktorica: Marinka MilenkovićPrevodi v angleščino: Ivanka SketLektoriranje: Služba za prevajanje in lektoriranje MNZČlani uredniškega odbora od letn. 63, 2012, št. 1:dr. Ljubo Bavcon, zaslužni profesor Pravne fakultete, Univerza v Ljubljani, Slovenijadr. Stanley Cohen, London School of Economics, Velika Britanijadr. Katja Filipčič, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenijadr. Zoran Kanduč, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Slovenijadr. Darko Maver, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru, Slovenijadr. Hajrija Sijerčić Čolić, Pravna fakulteta v Sarajevu, Bosna in Hercegovinadr. Gregor Urbas, Australian National University, Canberra, AvstralijaMirko Vrtačnik, Državno tožilstvo Republike Slovenije, SlovenijaPovzetki člankov so vklučeni v baze:SSCI Social Science Citation Index, Thomson Reuters, Philadelphia, ZDACSA Worldwide Political Science Abstracts, Bethesda, Maryland, ZDACriminal Justice Abstracts, Thousand Oaks, California, ZDANCJRS Abstracts Database, Rockville, Maryland, ZDACSA Sociological Abstracts, San Diego, California, ZDATehnično oblikovanje: Branka Derenčin, Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeTisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.Naklada: 510 izvodovNaslov:Revija za kriminalistiko in kriminologijoMinistrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, PolicijaŠtefanova ulica 2, 1501 LjubljanaTelefon: 01 428 40 00Telefaks: 01 428 47 33E-pošta: rkk@policija.siLetna naročnina: 25,00 EURRevija izhaja štirikrat letno, in sicer marca, junija, septembra in decembra, dostopna je na Internetu policije www.policija.si in jo lahkonaročite na naslov rkk@policija.siRevija je recenzirana

Revija za kriminalistiko in kriminologijoLETO 63 LJUBLJANA 2012 ŠT. 1UDK 343.98+343.9ISSN 0034-690XČlankiMaja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in. raziskovanje policijskega dela v skupnosti v Sloveniji .. . . . . 3Zoran Kanduč: Postmoderni najstveni sistemi. v kriminološki perspektivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Povezanost družbenihznačilnosti s prometnimi nesrečami z najhujšimi.posledicami .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne. terminologije na področju kriminalistično-. obveščevalne dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja. slovenski (pravni) državi .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Pregled strokovnih člankov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Prikazi, ocene, recenzijeZoran Kanduč: Daniel Cohen, Tri predavanja. o postindustrijski družbi .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Eva Bertok: The Explanation of Crime - Context,. Mechanisms and Development . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Katja Eman: Piers Beirne, Confronting animal abuse: Law,. criminology, and human-animal relationship . . . . . . . . . . . 70ZapisiEmanuel Banutai, Maja Jere: Ponoven razmislek. o kriminaliteti in kaznovalni politiki v Evropi -. 11. konferenca Evropskega združenja za kriminologijo,. 21. – 24. september 2011, Vilna, Litva . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Nove knjige . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79ArticlesMaja Jere, Andrej Sotlar and Gorazd Meško: Community. policing practice and research in Slovenia . . . . . . . . . . . . . . . 3Zoran Kanduč: Post-modern normative systems from. a criminological perspective .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Relationships between. societal characteristics and very serious road. traffic accidents .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Developing basic. terminology in the field of criminal intelligence . . . . . . . . . 39Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Corruption – A threat. to the rule of law in Slovenia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Review of Articles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Book ReviewsZoran Kanduč: Daniel Cohen, Three lectures on. post-industrial society .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Eva Bertok: The explanation of crime - Context,. mechanisms and development .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Katja Eman: Piers Beirne, Confronting animal abuse: Law,. criminology, and human-animal relationship . . . . . . . . . . . 70NotesEmanuel Banutai, Maja Jere: Rethinking Crime and. Punishment in Europe – 11th Conference. of the European Society of Criminology,. 21st to 24th September 2011, Vilnius, Lithuania . . . . . . . . . 72New publications . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 3-13Praksa in raziskovanje policijskega dela vskupnosti v SlovenijiMaja Jere 1 , Andrej Sotlar 2 in Gorazd Meško 3Po letu 1991 se je slovenska policija lotila postavljanja novih temeljev policijske preventive in policijskega dela v skupnosti.Stare prakse družbenega nadzorstva so bile opuščene in zvrstili so se poskusi reform, ki naj bi slovensko policijo približalezahodnim idejam o policijskem delu. Od leta 1998 so se na različnih vzorcih policistov in prebivalcev zvrstile raziskave, kiso se nanašale predvsem na ocene in stališča prebivalcev in policistov do policijskega preventivnega dela, na pripravljenostprebivalcev za sodelovanje s policijo, zadovoljstvo z delom vodij policijskih okolišev in ostalih policistov, delovanjevarnostnih sosvetov, zaupanje v policijo, strah pred kriminaliteto ter partnerstvo med policijo in lokalnimi skupnostmi.Izsledki raziskav kažejo, da so prebivalci pretežno zadovoljni s sodelovanjem policije z lokalnim okoljem, pri čemer sosami bolj pripravljeni sodelovati s policisti, kot pa to slednji zaznavajo. Oboji so bolj naklonjeni policijskemu delu vskupnosti kakor tradicionalnim pristopom, prebivalci bi si ob tem želeli, da bi bila policija bolj dostopna in prisotna naterenu, policijski komandirji pa čutijo premalo posluha lokalnih skupnosti za delo v posvetovalnih telesih. Policija zatrjuje,da se zaveda potrebe po partnerskem sodelovanju, in se usmerja k ljudem ter krepi zavedanje, da so policisti v službiljudi. Kljub prizadevanjem za vzpostavljanje lokalnega partnerstva v okviru varnostnih sosvetov glavno odgovornost zareševanje varnostne problematike še vedno nosi policija. Glavni izzivi za prihodnost tako ostajajo, kako pritegniti lokalnoprebivalstvo k sodelovanju pri prizadevanjih za večjo varnost in kako utrditi uvajanje in izvajanje filozofije policijskegadela v skupnosti ter kako zagotoviti visoko stopnjo integritete na obeh straneh partnerskega sodelovanja.Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, vodja policijskega okoliša, varnostni sosvet, zagotavljanje varnosti na lokalniravni, Slovenija.UDK: 315.74:659.4(497.4)1 UvodPolicijsko delo v skupnosti je hkrati »filozofija (način razmišljanja)in organizacijska strategija (način udejanjanja filozofije)z namenom skupnega reševanja problemov v skupnosti,ki se nanašajo na kriminaliteto, prepovedane droge, strah predkriminaliteto, kršenje reda in vprašanja glede kakovosti življenjav soseski« (Trojanowicz, 1990, v Meško, 2001: 285). Policijskodelo v skupnosti je bilo v Sloveniji uvedeno kot del procesa demokratizacijein prenosa idej o policijskem delu z Zahoda podružbenopolitičnih spremembah leta 1990 (Meško in Lobnikar,2005 a; Meško, 2009; Lobnikar in Meško, 2010), podobno kot v1Maja Jere je mlada raziskovalka in asistentka na Fakulteti za varnostnevede Univerze v Mariboru. E-pošta: maja.jere@fvv.uni-mb.si.2Dr. Andrej Sotlar je docent za varnostni sistem na Fakulteti za varnostnevede Univerze v Mariboru. E-pošta: andrej.sotlar@fvv.uni-mb.si.3Dr. Gorazd Meško je redni profesor za kriminologijo in dekan Fakulteteza varnostne vede Univerze v Mariboru. Je vodja raziskavez naslovom Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanjuvarnosti na lokalni ravni (2011–2012). Raziskava poteka vokviru Ciljnega raziskovalnega programa »KONKURENČNOSTSLOVENIJE 2006–2013«, iz katerega izhaja ta prispevek. E-pošta:gorazd.mesko@fvv.uni-mb.si.nekaterih drugih evropskih državah (Mitar, 1995). Toda nekaterielementi policijskega dela v skupnosti so bili v slovenski policijibolj ali manj prisotni vse od konca druge svetovne vojne dalje.Po Zakonu o narodni milici iz leta 1946 je bila osnovna enotasplošne narodne milice postaja narodne milice, katere območjeje bilo razdeljeno na patruljne okoliše oziroma rajone. Kljubcentralističnemu vodenju je bila ena izmed nalog miličnikovtudi spoznavanje ljudi in zemljišča na območju svoje postaje.Leta 1950 so se začeli uveljavljati kombinirani patruljni obhodi,pri katerih je lahko samoiniciativnost miličnikov prišla bolj doizraza. Takšna oblika dela je vplivala tudi na vzpostavitev informativnemreže miličnika v nekem kraju, s čimer je varnostnopomembne informacije milica dobila tudi takrat, ko miličnikovni bilo na terenu. Leta 1953 so v ljudski milici začeli uvajati novoobliko terenskega dela – sektorsko službo. Sektorski miličnik jeslužbo v svojem sektorju opravljal po lastnem preudarku, polegtradicionalnih represivnih nalog milice je opravljal tudi preventivnenaloge in sodeloval z državljani. Po letu 1963 so se območjapostaj milice uskladila z območji takratnih občin in so bila daljerazdeljena na obhodne okoliše, ki pa so se teritorialno prekrivaliz območji novoustanovljenih krajevnih skupnosti. Vodjaobhodnega okoliša je tako skrbel predvsem za javno varnost,s poudarkom na širšem in pristnejšem sodelovanju z občani vkrajevni skupnosti. Po letu 1976 je varnostni okoliš, pred tem3

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 3-13obhodni okoliš, prevzel vodja varnostnega okoliša in dobil vrstonovih nalog, večinoma povezanih z razvojem sistema družbenesamozaščite in izvrševanjem zadev javne varnosti na območjuvarnostnega okoliša (Policija, 2012 b). Opisani dejavniki v sistemudružbene samozaščite v sedemdesetih letih 20. stoletja sopredstavljali zametke današnje vloge vodje policijskega okolišater partnerskega sodelovanja na področju zagotavljanja varnosti.Takšna preventivna vloga policije takrat ni povsem zaživela,najverjetneje zato, ker je šlo za institucionalizirano, ideološkonaravnano ter s predpisi vsiljeno obliko samozaščitnega obnašanja(Kolenc, 2003; Policija, 2012 b).Po neodvisnosti Slovenije, leta 1991, so bile stare praksedružbenega nadzorstva opuščene in zvrstili so se poskusi reform,ki bi slovensko policijo približale zahodnim idejam opolicijskem delu. Kot mnoge druge postkomunistične državeje tudi Slovenija na deklarativni ravni sledila konceptu policijskegadela v skupnosti po vzoru Združenih držav Amerikein Velike Britanije, vendar pa se je zaradi naglice in pomanjkljivegarazumevanja temeljne filozofije ter osnovnih zahtev,predvsem pa zakonske ureditve, ki policiji ne daje tako obsežnediskrecije kot v državah, od koder izvira sodobna filozofijapolicijskega dela v skupnosti, zataknilo pri implementaciji(Meško in Klemenčič, 2007; Meško, 2009).V članku je policijsko delo v skupnosti v Sloveniji obravnavanoz dveh zornih kotov, prakseološkega in znanstvenoraziskovalnega.Najprej so prikazani nekateri pristopi k policijskemudelu v skupnosti v zadnjih letih. Sledita identifikacijain analiza političnostrateških usmeritev za delovanje policije inpolicistov v lokalnih skupnostih. Ta se implementira z normativnopravnimin organizacijsko-funkcionalnim vidikom policijskegadela v skupnosti, ki se najočitneje manifestira v delovanjuvodij policijskih okolišev in varnostnih sosvetov. Razvojupolicijskega dela v skupnosti je sledil tudi interes raziskovalcev,zato so v drugem delu članka predstavljene najpomembnejšeraziskave s tega področja v Slovenji, in sicer na način, da je iznjihovih ugotovitev moč sklepati o dejanski razvitosti, dometuin učinkih policijskega dela v skupnosti. Raziskave so namrečnajpogosteje zajele prebivalstvo, policiste in predstavnike občin,to pa so glavni protagonisti policijskega dela v vsaki skupnosti.2 Policijsko delo v skupnosti v praksi2.1 Političnostrateške usmeritve za policijsko delo vskupnostiPolicijsko delo v skupnosti je prej kot v zakonodaji opredeljenov strateškousmerjevalnih in operativnih dokumentihMinistrstva za notranje zadeve in policije. To še posebej veljaza obdobje zadnjih desetih let. V dokumentu Temeljne usmeritveza pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policijeza obdobje od leta 2003 do 2007 (Ministrstvo za notranje zadeve,2003) je bilo tako zapisano, da je osnovno vodilo slovenskepolicije opravljanje policijske dejavnosti v skupnosti, pričemer izhaja iz poslanstva, da pomaga ljudem, skrbi za njihovovarnost in varnost premoženja, ter vizije, da s partnerstvoms posamezniki in skupnostjo zagotavlja varno življenjeljudi. V Letnem načrtu dela policije za leto 2003 (Ministrstvoza notranje zadeve, 2003) je bil zastavljen strateški cilj, to jerazvijanje partnerskega odnosa s posamezniki in skupnostmi.Njegovi podcilji so bili usmerjeni v vzpostavitev in razvoj partnerskegaodnosa med policijo in državljani v vseh lokalnihskupnostih, dosledno upoštevanje usmeritev policijske dejavnostiv skupnosti in usmeritev za izvajanje preventivnega delater razvoja preventivnih programov za varnost v skupnostih.Tudi trenutno veljavne Temeljne usmeritve za pripravo srednjeročneganačrta razvoja in dela policije v obdobju 2008–2012(Ministrstvo za notranje zadeve, 2008) poudarjajo vzpostavljanjein razvijanje partnerstva s skupnostjo, omenjeni pa sta tudispremenjena vloga vodje policijskega okoliša ter večja prisotnostvseh policistov na terenu. Natančneje, v obliki usmeritve,so zgornji poudarki zapisani v Srednjeročnem načrtu razvoja indela policije za obdobje 2008–2012 (Ministrstvo za notranje zadeve,2007). Med drugim je predvideno razvijanje novih metoddela policije v lokalni skupnosti ter preventivnih programov.Aktualne Usmeritve in obvezna navodila za pripravo letneganačrta dela policije v letu 2011 (Ministrstvo za notranje zadeve,2010 a) narekujejo, naj letni načrt odraža prioriteto krepitvepreventivnih dejavnosti in policijskega dela v skupnosti. Nalogapolicije v tekočem letu je tudi, da preveri ustreznost teritorialnerazdelitve obstoječih policijskih okolišev, opredeli nove oblikeneposrednega sodelovanja in vzdrževanja stikov vodje policijskegaokoliša in drugih policistov s prebivalci v urbanih okoljihter po potrebi dopolni oziroma na novo opredeli naloge vodijpolicijskih okolišev – ti naj postanejo dobri poznavalci problematikev lokalnem okolju in delujejo predvsem preventivno.Na ravni kriminalitetne politike Republike Slovenije jepolicijsko delo v skupnosti omenjeno v Resoluciji o preprečevanjuin zatiranju kriminalitete iz leta 2006. Med drugimje tu zapisano, da lahko na področju kriminalitete na lokalniravni situacijsko preventivno uspešno deluje zlasti policija,ki je že pred leti začela izvajati strategijo policijskega delav skupnosti. Poudarek je na metodah in oblikah dela, kot sosvetovanje, delo v posvetovalnih telesih, delo v policijskih pisarnah,izobraževanje otrok in odraslih ter neformalne oblikedruženja in povezovanja z državljani. Posebej je izpostavljenavloga vodje policijskega okoliša. K večjemu občutku varnostidržavljanov in demotivaciji potencialnih storilcev kaznivihdejanj naj bi prispevali predvsem fizična prisotnost policistovna lokalni ravni, njihova vpetost v življenje lokalnega okolja4

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 3-13v lokalni skupnosti, oblikovanje strategij s področja varnosti, izvajanjeprojektov, pridobivanje finančnih sredstev, 4 ustanavljanjedelovnih skupin na ravni sosesk, mestnih četrti in krajevnihskupnosti, izdajanje preventivnega gradiva (zloženke, plakati),organiziranje okroglih miz, javnih tribun ter seznanjanje javnostiz delom posvetovalnih teles (Kolenc, 2002). K delovanjuvarnostnih sosvetov in policijskemu delu v skupnosti nasploh jeslovenska policija prispevala veliko, glavni izziv pa ostaja, kakopritegniti lokalno prebivalstvo k skupnem reševanju varnostneproblematike (Meško, 2006).2.2.2 Vodja policijskega okolišaPo osamosvojitvi Slovenije, še posebej pa po spremembidružbenopolitičnega in gospodarskega sistema, se je policijalotila postavljanja novih temeljev policijske preventive in policijskegadela v skupnosti. Leta 1992 je začela Idejni projektjavne varnosti, ki se je leta 1995 preimenoval v Projekt Policija.Ena od osnovnih značilnosti preventivnega policijskega delanaj bi bilo stalno aktivno komuniciranje z javnostjo, s ciljemnjenega varnostnega ozaveščanja in vključevanja drugih javnihslužb ter državljanov v nadzorovanje motečih in nevarnihpojavov (Žaberl, 2004). Takšno komuniciranje poteka tudiprek neposrednega stika policistov (še posebej vodij policijskihokolišev) s prebivalci v lokalni skupnosti. V procesu reorganizacijepolicije na lokalni ravni v letu 1992 je iz 635 nekdanjihvarnostnih okolišev nastalo 318 na novo ustanovljenihpolicijskih okolišev (Meško in Lobnikar, 2005; Žerak, 2004).Vodja policijskega okoliša je varnostni partner državljanov,nanj se lahko državljani obračajo po nasvet in pomoč, zavodje policijskih okolišev so navadno postavljeni policisti zdolgoletnimi izkušnjami in komunikacijskimi sposobnostmi.Na uradni strani slovenske policije (Policija, 2012 a) so zapisanaimena vseh 317 vodij policijskih okolišev v Sloveniji, na voljopa so tudi osnovne informacije o nalogah vodij policijskihokolišev, napotki, kdaj poklicati vodjo policijskega okoliša, inpoziv k soustvarjanju ugodnih varnostnih razmer (Kolenc,2002; Lobnikar in Meško, 2010).Vodja policijskega okoliša je nosilec policijskega delav skupnosti, zadolžen je za sodelovanje z drugimi policisti,prebivalci, predstavniki lokalne skupnosti, društvi, organizacijami,gospodarskimi družbami, zavodi, organi in organizacijamiter drugimi interesnimi združenji (Meško in Lobnikar,4Finančna sredstva za delovanje posvetovalnega telesa niso formalnozagotovljena, zato jih posamezna posvetovalna telesa pridobivajona različne načine – s črpanjem sredstev iz državnega proračuna,donacij, prispevkov podjetij, organizacij in posameznikov(Kolenc, 2002).2005 a). V okviru svojega predvsem preventivnega delovanjamed drugim sodeluje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivihdejanj ter storilcev, ugotavlja in nadzoruje kriminalna žarišča,seznanja prebivalce s pojavnimi oblikami kriminalitetein kršitvami, jih opozarja na kazniva dejanja in prekrške terjim svetuje v zvezi s preprečevanjem teh, predava v šolah invrtcih, obiskuje oškodovance in žrtve, vrača najdene oziromazasežene predmete ter pridobiva informacije z razgovori(Policija, 2011 a). Naloge vodij policijskega okoliša opredeljujejoPravila policije, Strategija v skupnost usmerjenega policijskegadela, Usmeritve za izvajanje preventivnega dela in Ukrepiza izboljšanje v skupnost usmerjenega policijskega dela (Meškoin Lobnikar, 2005; Virtič in Lobnikar, 2004).Policijsko delo v skupnosti je tudi predmet usposabljanjapolicistov na temeljnem usposabljanju in kasneje na usposabljanjihvodij policijskih okolišev. Usposabljanj za policijskodelo v skupnosti se udeležujejo tako vodje policijskih okoliševkot tudi predstojniki policijskih postaj. Izhodišča za usposabljanjes področja policijskega dela v skupnosti so prispevki takopolicistov kot raziskovalcev (Meško, 2001; Mikulan, 1997).3 Policijsko delo v skupnosti – ugotovitve raziskavKot kaže, implementacija policijskega dela v skupnosti nibila popolnoma zadovoljiva (Meško in Lobnikar, 2005; Meškoin Klemenčič, 2007). Še posebej začetki so bili zaznamovaniz organizacijskimi, kadrovskimi in vsebinskimi težavami(Pečar, 2002). Glavne ovire pri implementaciji so povezane spomanjkljivo prilagoditvijo uvoženega modela slovenskemupravnemu in družbenemu kontekstu ter s konceptualnimi težavamifilozofije policijskega dela v skupnosti, poraja pa se tudivprašanje profesionalnosti policijskega dela nasploh (Meško inKlemenčič, 2007). Kljub številnim reformam po letu 1991 šeni prišlo do ključnih sprememb v miselnosti policistov, še posebejpri posameznikih, ki so se policiji pridružili pred letom1990, kar priča o dobro poznanem razkoraku med sprejetimistrategijami in njihovim dejanskim uresničevanjem v praksi. Vslovenskem prostoru je »policijsko delo v skupnosti« obstajalože pred letom 1991, vendar bolj ideološko naravnano, v smisluvseobsegajočega družbenega in političnega nadzorovanja državljanov,zato lahko izkušnje in spomini na komunistični režimpo eni strani delujejo pozitivno na pripravljenost javnostiza sodelovanje, po drugi strani pa lahko ljudi odvračajo od sodelovanja.Nekatere prakse namreč spominjajo na vzvode razširjenegatotalnega državnega nadzorstva, medtem ko so drugesprejete kot osnovni dejavniki varnosti skupnosti in vzdrževanjajavnega reda (Meško in Klemenčič, 2007; Meško, 2009).Predlogi občanov za uspešnejše policijsko delo v skupnosti senanašajo predvsem na policijske patrulje v lokalnem okolju,6

Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in raziskovanje policijskega dela v skupnosti v Slovenijiprisotnost in dostopnost policistov na terenu, izboljšanje komuniciranjain sodelovanja med policisti in lokalnim prebivalstvomter razvijanje komunikacijskih in socialnih veščin inpoglabljanje znanja policistov s področja kulturne raznolikosti.Takšne in podobne ugotovitve izhajajo iz raziskav s področjapolicijskega dela v skupnosti, ki so bile od leta 1998opravljene na različnih vzorcih policistov, prebivalcev, županov,občinskih svetnikov in drugih z območij posameznihpolicijskih uprav, občin, mest in statističnih regij (tabela 1).Ugotovitve nudijo oris razvoja policijskega dela v skupnosti vSloveniji in osvetljujejo problematiko, ki se poraja v procesunjegove implementacije.Tabela 1: Kronološki in tematski pregled raziskav o policijskem delu v skupnosti v SlovenijiNaslov in avtorji Leto Preučevani vzorec Predmet raziskovanjaVrsta raziskave inmetode zbiranjapodatkovStrah pred kriminaliteto,policijsko preventivno deloin javno mnenje o policiji (G.Meško in sodelavci)1998 Prebivalci z območjaMetlike, SevernePrimorske inLjubljane (n = 343)Občutki strahu pred kriminaliteto; pojavi, kiogrožajo ljudi; stališča do policijskega preventivnegadela.Kvantitativna –anketiranjeV skupnost usmerjeno policijskodelo v mestu Ljubljana:ugotavljanje potreb za ustanovitevmestne policije ali redefiniranjedela državne policije(M. Pagon in B. Lobnikar)2000 Policisti (n = 95) inprebivalci Ljubljane(n = 75)Odnos do v skupnost usmerjenega policijskegadela, pripravljenost in percepcija pripravljenostiprebivalcev za sodelovanje pri policijskem delu.Kvantitativna –anketiranjeZagotavljanje varnosti v lokalniskupnosti (G. Meško)2003,2004Predstavniki varnostnihsosvetov (n =178)Ustanavljanje, delovanje in vloga varnostnihsosvetov, odgovornost za reševanje lokalne varnostneproblematike, vloga policije pri preprečevanjukriminalitete na lokalni ravni, partnerskosodelovanje, občutki ogroženosti in strah predkriminaliteto, policijsko delo v skupnosti.Kvantitativna inkvalitativna –okrogle mize inanketiranjeStališča komandirjev policijskihpostaj do policijskega delav skupnosti (F. Kosmač in V.Gorenak)2004 Komandirjipolicijskih postaj(n = 53)Zadovoljstvo s posameznimi segmenti dela,zadovoljstvo z vsebino temeljnih dokumentovs področja policijskega dela v skupnosti, ocenaseznanjenosti vodij policijskih okolišev z vsebinotemeljnih dokumentov na področju policijskegadela v skupnosti, ocena dela vodij policijskihokolišev, ocena sodelovanja v posvetovalnih telesihlokalnih skupnosti, ocena potrebe po določenihznanjih vodij policijskih okolišev.Kvantitativna –anketiranjeRaziskava o ocenah in stališčihprebivalcev obmejnih območijdo dela policistov na bodočischengenski meji (B. Lobnikarin sodelavci)2005 Prebivalci obmejnegapasu z RepublikoHrvaško (n = 533)Ocena in stališča prebivalcev do dela policistov– zaupanje in zadovoljstvo z delom policistov,občutek varnosti, ocena vedenjskih značilnostipolicistov, pripravljenost prebivalcev za sodelovanjes policijo.Kvantitativna –anketiranjeRazhajanje med oceno stanjain med pričakovanji ljudi dopolicije z območja PU Maribor(F. Virtič)2005 Prebivalci z območjaPolicijske upraveMaribor (n = 1006)Ocene policistov v postopkih, o občutku varnosti,o zaupanju policiji, ocena legitimnosti dela policistov,zadovoljstvo z delom policistov.Kvantitativna–telefonskoanketiranjePolicing in a post-socialistcountry: critical reflections(G. Meško)2006 Policisti (n = 847) Profesionalnost slovenske policije, policijskakultura, podpora nadrejenih, komunikacija znotrajorganizacije, percepcija pripravljenosti prebivalcevza sodelovanje pri policijskem delu, zadovoljstvo zdelom, mnenje o policijskem delu v skupnosti.Kvantitativna –anketiranje7

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 3-13Raziskava stanja na področjuv skupnost usmerjenegapolicijskega dela – stališčaobčinskih varnostnih sosvetov(Ministrstvo za notranje zadeve)2010 Občine, ki imajoustanovljene varnostnesosvete (n = 117)Stanje na področju policijskega dela v skupnosti,analiza stališč članov občinskih varnostnih sosvetovo različnih vidikih sodelovanja med lokalnoskupnostjo, policijo in občinskimi redarstvi.Kvantitativna –anketiranjeJavnomnenjska raziskava oocenah in stališčih prebivalcevRepublike Slovenije o delupolicije 2010 (M. Černič, M.Makarovič in M. Macur)2010 Polnoletni prebivalciSlovenije (n = 2007)Zaupanje v policijo, zadovoljstvo z delom policije,mnenje o nadzoru nad policijo, ocene lastnostipolicije, ocene uspešnosti delovanja policije, primerjavas policijami v drugih evropskih državah,pripravljenost sodelovati s policijo, ocena sodelovanjapolicije z lokalnim okoljem, ocenjevanjepreventivnih akcij.Kvantitativna–telefonskoanketiranjeZagotavljanje varnosti v lokalniskupnosti (V. Gorenak in I.Gorenak)2010 Župani in občinskisvetniki v Sloveniji (n= 520)Ocene in stališč županov in svetnikov do delapolicistov, njihova pripravljenost za sodelovanje spolicisti.Kvantitativna –anketiranjeCRP – Občutki ogroženostiin zagotavljanje varnosti vlokalnih skupnostih, ki gaizvaja Fakulteta za varnostnevede Univerze v Mariboru (G.Meško in sodelavci)2010–2012(vteku)Policisti (n = 581),prebivalci (n = 961),policijski šefi (n = 24),župani – predstavnikiobčin in civilnedružbe (n = 24)Stopnja vpetosti policije v posamezne lokalneskupnosti, partnerstvo med policijo in lokalnimiskupnostmi, obstoječe oblike policijskega dela vskupnosti, delovanje varnostnih sosvetov v občinahin odzivanje policije na subjektivne in objektivneoblike ogroženosti lokalnega prebivalstva.Kvantitativna inkvalitativna –anketiranje, skupinskiusmerjeniintervjujiV letu 1998 je bila med prebivalci z območja Metlike,Severne Primorske in Ljubljane izvedena raziskava, v kateri soanketiranci med drugim poročali o svojih stališčih do policijskegapreventivnega dela. Ugotovitve so pokazale, da ljudje pričakujejosodelovanje policije in so tudi pripravljeni sodelovatiz njo – policistom bi pomagali, jim posredovali informacije, nebi pa jim dovolili vstopa v svoje stanovanje (Meško et al., 2000).Raziskava iz leta 2000 o razlikah med policisti in prebivalciv mestu Ljubljana in okolici, v odnosu do policijskegadela v skupnosti in pripravljenosti prebivalcev za sodelovanjepri posameznih policijskih opravilih je pokazala, da so takopolicisti kot prebivalci bolj naklonjeni policijskemu delu vskupnosti kot tradicionalnim pristopom k izvajanju policijskedejavnosti. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so prebivalcipripravljeni sodelovati s policisti v veliko večji meri, kot tozaznavajo policisti (Pagon in Lobnikar, 2001).Rezultati raziskave o stališčih komandirjev policijskihpostaj o policijskem delu v skupnosti iz leta 2004 kažejo, daso komandirji relativno zadovoljni z motiviranostjo vodijpolicijskih okolišev za delo v skupnostih, z vsebino strategijepolicijskega dela v skupnosti in usmeritvami za izvajanje policijskegapreventivnega dela, bistveno manj pa so zadovoljniz navodili za evidentiranje preventivnega dela. Po mnenju komandirjevpolicijskih postaj vodje policijskih okolišev v celotiin zelo dobro poznajo vsebino dokumentov, ki opredeljujejopolicijsko delo v skupnosti, prav tako ocenjujejo, da vodjepolicijskih okolišev v manjši meri opravljajo represivne naloge.Komandirji so ocenili, da ima policija ustrezne zakonskepodlage za delo v posvetovalnih telesih, komandirji sami tudisodelujejo pri njihovem ustanavljanju, vendar čutijo premaloposluha lokalnih skupnosti za delo v posvetovalnih telesih(Kosmač in Gorenak, 2004).Meško in Lobnikar (2005) v študiji o varnostnih sosvetihugotavljata, da je vzpostavljanje lokalnega partnerstva prekvarnostnih sosvetov sicer korak v pravo smer, ki pa, kot kaže,do zdaj še ni prineslo želenih rezultatov. Glavna odgovornostza reševanje raznovrstnih problemov je še vedno na plečih policije.Po mnenju vprašanih so namreč za reševanje varnostneproblematike na lokalni ravni v največji meri odgovorni policisti,sledijo subjekti socialnega skrbstva, državno tožilstvo,sodišča, nevladne organizacije in na koncu izobraževalne institucije.Vprašani so menili, da so ovire za reševanje varnostneproblematike v okviru varnostnih sosvetov povezane predvsemz nejasno opredeljenimi vlogami sodelujočih, različnimpojmovanjem varnostne problematike, nerazumevanjempartnerskega odnosa, nezainteresiranostjo ljudi in centraliziranoureditvijo. Avtorja ugotavljata, da imajo preventivnedejavnosti na lokalni ravni več vpliva na zmanjševanje strahupred kriminaliteto in občutkov ogroženosti kot pa na dejanskozmanjšanje nereda in kriminalitete v skupnostih.Lobnikar in sodelavci (2005) so med prebivalci ob bodočischengenski meji izvedli raziskavo o njihovih ocenah in stališčihdo dela policistov. Anketiranci so med drugim izrazili potrebopo večjem sodelovanju policije s prebivalstvom, komuniciranjuz njimi in nudenju pomoči. Glede na ugotovitve soprebivalci večinoma pripravljeni sodelovati s policisti – skoraj8

Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in raziskovanje policijskega dela v skupnosti v Slovenijipolovica jih je izrazila pripravljenost za posredovanje podatkovo ilegalnih prehodih državne meje, več kot polovica anketirancevbi bila pripravljena poročati o raznih oblikah policijskekorupcije in o storjenem kaznivem dejanju. Manjšo pripravljenostza sodelovanje pa so anketirani izkazali pri opravilih, vkatera v preteklosti policija prebivalcev ni tradicionalno vključevala– skupno patruljiranje, določanje policijskih pooblastil,ocenjevanje uspešnosti in zakonitosti policijskega dela.Na območju Policijske uprave Maribor je v letu 2005 potekalaraziskava o razhajanju med oceno stanja in med pričakovanjiljudi do policije (Virtič, 2006). Rezultati so pokazali, daso prebivalci z delom policije zadovoljni, a vendar po njihovioceni policisti ne dosegajo tega, kar ljudje od njih pričakujejo.Predvsem pričakujejo več zavzetosti pri reševanju njihovihproblemov, več kot polovica prebivalcev pa je tudi pripravljenasodelovati s policijo.Rezultati študije o profesionalnosti slovenske policije(2006) kažejo, da je 61,2 odstotka policistov v vzorcu 847 policistovodgovorilo, da policijsko delo v skupnosti ni izgubačasa in da je koristno za policijo in ljudi v skupnostih. Vsi vodjepolicijskih okolišev so na to vprašanje odgovorili pritrdilno.Problemi, ki so jih navedli, so, da je malo ljudi pripravljenosodelovati s policijo pri reševanju problemov v soseskah, kjerživijo (28 odstotkov), in da jih je še manj pripravljenih sodelovatipri nudenju informacij pri preiskovanju kriminalitete (21odstotkov), vendar pa so v nekoliko večjem številu pripravljenipoklicati na policijo in jo obvestiti o sumljivih pojavih (35odstotkov). Problem, ki so ga navedli vodje policijskih okolišev,je pomanjkanje policistov na policijskih postajah, karvodi v to, da vodje policijskih okolišev opravljajo tudi drugepolicijske naloge in jim zato zmanjkuje časa za policijsko delov skupnosti (Meško, 2006 a).Ministrstvo za notranje zadeve je leta 2010 naročilo raziskavostališč slovenske javnosti o policiji (Černič, Makarovičin Macur, 2010), ki je pokazala, da so prebivalci zadovoljni ssodelovanjem policije z lokalnim okoljem. Prebivalci so najboljeocenili trud policistov pri reševanju težav, najslabše panjihovo prisotnost na terenu. Dve tretjini vprašanih sta menili,da se policisti trudijo ali zelo trudijo pri reševanju težavv lokalnem okolju. Sodelovanje med ljudmi in vodjo policijskegaokoliša so vprašani ocenili kot zadovoljivo, pri čemerveč kot polovica vprašanih meni, da vodja policijskega okolišadobro ali zelo dobro sodeluje z ljudmi v skupnostih.V raziskavi o stališčih članov občinskih varnostnih sosvetovo različnih vidikih sodelovanja med lokalno skupnostjo,policijo in občinskimi redarstvi, ki je bila izvedena konec leta2009 in v začetku leta 2010 pod okriljem Ministrstva za notranjezadeve (Ministrstvo za notranje zadeve, 2010), so članivarnostnih sosvetov poročali, da se navadno sestajajo enkratdo trikrat letno, za varnost v občinah pa skrbi predvsem policija,sledijo občinska redarstva in družbe za zasebno varovanje.V letu 2010 je bila izvedena raziskava o ocenah in stališčihžupanov in svetnikov 42 slovenskih občin. Župani in občinskisvetniki so med različnimi področji (zadovoljstvo z delompolicistov, uspešnost policistov, varnostno počutje, pripravljenostza sodelovanje s policisti, sodelovanje policistov z občani,medosebne kompetence policistov) najbolje ocenili pripravljenostza sodelovanje s policisti, slabše (s povprečno oceno3,26 na lestvici od 1 do 5) pa so ocenili sodelovanje policistovz občani in varnostno počutje (Gorenak in Gorenak, 2011).Zanimivost preučevanja policijskega dela v skupnostise kaže tudi v sodelovanju policistov v raziskovalnem deluFakultete za varnostne vede in drugih fakultet. Ti so v praksiizvajali in v okviru študija preučevali policijsko delo v skupnosti(na primer: Meško, Bahor in Kosmač, 2004; Žerak,2004; Gorenak in Prijatelj, 2005; Pungerčar in Meško, 2005;Tomaževic in Koporec, 2007; Virtič in Gorenak, 2008; Smolejin Gorenak, 2011; Majcenovič, 2011).Kot primer akcijskega raziskovalnega projekta s področjapolicijskega dela v skupnosti je treba omeniti projekt »Nazaj kljudem« (Ivančić, 2011). V Usmeritvah in obveznih navodilih zapripravo letnega načrta dela policije v letu 2011 (Ministrstvo zanotranje zadeve, 2010 a) je projekt naveden kot primer dobreprakse za okrepitev dela policije v skupnosti. Vodstvo policijskeuprave Murska Sobota se je leta 2009 odločilo, da začneintenzivne dejavnosti za usmerjanje dela vodij policijskih okolišev,policijskih postaj in policijske uprave v lokalno skupnost,k ljudem. Temeljne naloge, ki so si jih zadali v okviru projekta,so obsegale izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti s policijskimiukrepi in s pomočjo lokalnega prebivalstva; določanje ukrepovv sodelovanju s prebivalci; ter vzpostavitev procesa analizeproblematike, uskladitve skupnih ukrepov in preverjanje učinkovitostiob koncu leta. V okviru projekta je policijska upravaMurska Sobota v marcu 2011 organizirala okroglo mizo z naslovomSodelovanje lokalne skupnosti in policije, ki so se je polegstrokovne javnosti, generalnega direktorja policije, direktorjevpolicijskih uprav ter drugih pripadnikov policije udeležili tudižupani iz Pomurja. Po dveh letih izvajanja se je avtor odločil spomočjo anketiranja predstavnikov občine in policije ugotoviti,kako dobro poznajo projekt Nazaj k ljudem in ali je projektprispeval k boljšemu sodelovanju in boljši varnosti na lokalniravni. Med vprašanimi je 55 odstotkov zadovoljnih, 20 odstotkovpa zelo zadovoljnih s trenutnimi varnostnimi razmeramiv pomurski regiji, na področju identifikacije problemov, načrtovanjaukrepov, izvajanja nalog ter merjenja učinkov pa postopnji vpletenosti še vedno prednjači policija. Z vidika uspešnostisodelovanja policije in lokalne skupnosti v pozitivnem9

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 3-13smislu izstopa področje javnih prireditev, negativno pa nasiljenad starejšimi, medvrstniško nasilje, problematika večetničneskupnosti in področje prepovedanih drog.Ker je policijsko delo v skupnosti prioriteta policijskedejavnosti v Sloveniji, je Ministrstvo za notranje zadeve vokviru Ciljnega raziskovalnega programa »KonkurenčnostSlovenije 2006–2013« predlagalo in financiralo raziskovalniprojekt z naslovom Občutki ogroženosti in zagotavljanje varnostiv lokalnih skupnostih, ki ga izvaja Fakulteta za varnostnevede Univerze v Mariboru, sofinancira pa Agencija RepublikeSlovenije za raziskovalno dejavnost skupaj z Ministrstvom zanotranje zadeve (2010–2012). Cilji projekta so ugotoviti stopnjovpetosti policije v posamezne lokalne skupnosti, analiziratipartnerstva med policijo in lokalnimi skupnostmi ter analiziratiobstoječe oblike policijskega dela v skupnosti in delovanjevarnostnih sosvetov v občinah. Projekt vsebuje anketiranjepolicistov in ljudi v skupnostih v celotni Sloveniji ter usmerjeneintervjuje s policijskimi šefi, predstavniki občin in civilnedružbe glede pomena in vloge policijskega dela v skupnosti(Svetek, 2011). V okviru raziskave so člani raziskovalne skupinev letu 2011 tudi aktivno sodelovali na treh posvetih na temosodelovanja policije z lokalno skupnostjo ter spremljali potekteh posvetov. Prvi tak dogodek je bila omenjena okrogla mizaSodelovanje lokalne skupnosti in policije za varnejšo skupnost vMurski Soboti. Generalni direktor policije je ob tej priložnostipoudaril, da brez partnerskega odnosa med lokalnimi skupnostmiin policisti programi za zatiranje in preprečevanje varnostnihpojavov nimajo nobene veljave. Po njegovih besedahje potrebno s sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjoobčanom vrniti zaupanje in zmanjšati strah ter jim s temomogočiti kvalitetnejše življenje. Župani pomurskih občin sosodelovanje s policijo pohvalili, želeli pa bi si večje dostopnostipolicije in več neposrednih stikov, poleg zaželene učinkovitostiin pravičnosti so poudarili tudi policistovo prijaznost, tako pripolicistih kot tudi pri občanih pa naj bi spodbujali izboljšanjevarnostne kulture (Pomurje.si, 2011; Vratarič, 2011). Naslednjiposvet, naslovljen Ohranimo naše mesto varno, je dva tednakasneje v podobni zasedbi potekal v Mariboru. Sekretar mariborskegavarnostnega sosveta je predstavil delovanje sosveta,ki je po prepričanju udeležencev med najaktivnejšimi v državiter svoje poslanstvo povezovanja lokalne skupnosti in policijeopravlja zgledno. V sklopu sosveta četrtne in krajevne skupnostiorganizirajo varnostne kolegije, na katerih razpravljajo okonkretnih lokalnih varnostnih razmerah. Udeleženci posvetaso menili, da se s skupnimi dejavnostmi lokalne skupnosti inpolicije lahko okrepi občutek varnosti, ki je bistvenega pomenaza kakovost bivanja v skupnosti. Generalni direktor policijeje zatrdil, da se policija prioritetno usmerja k uporabnikom inkrepi zavedanje, da so policisti v službi ljudi (Policijska upravaMaribor, 2011). V maju 2011 je bil na temo vpliva varnostina kakovost življenja v lokalni skupnosti še posvet v Celju.Generalni direktor policije Janko Goršek je ponovno poudaril,da je perspektiva slovenske policije usmerjenost v lokalnookolje, kar pomeni, da reagira na probleme lokalnega okolja,v katerem deluje, in jih rešuje. Z roko v roki z drugimi varnostnimiorgani mora policija narediti nekatere korake, da seizboljša varnost v lokalnem okolju, pri čemer je poudarek nadelu posameznih policijskih postaj (Possnig, 2011).Na vseh treh posvetih je bilo zaznati visoko stopnjo pripravljenostiza sodelovanje med občinami in policijo v okviruobstoječe zakonodaje (torej v varnostnih sosvetih), županimenijo, da je treba policiste usposobiti za boljše komuniciranjein transparentno delo, opomnili pa so tudi, naj policijskodelo v skupnosti ne služi zgolj preiskovanju kriminalitete.Glede na odzive tako predstavnikov občinskih uprav kot policijese največji izzivi za prihodnost očitno kažejo na področjusodelovanja policije in občinskih redarstev.4 Sklepne misliPolicijsko delo v skupnosti v okviru demokratične policijskedejavnosti še ni popolnoma uveljavljeno, saj so ga v Slovenijina nov način začeli izvajati šele pred dobrim desetletjem. Kljubtemu je napredek viden, in vse kaže, da je slovenska policijaprebrodila težave, ki se pojavljajo v začetku uveljavljanja novihnadzorstvenih strategij in filozofij. Uspešen razvoj policijskegadela v skupnosti je mogoče pripisati načrtnemu delu v slovenskipoliciji, saj je policijsko delo v skupnosti ena izmed temeljnihprioritet slovenske policije. To se v praksi kaže tudi v tem, da jepolicijsko delo v skupnosti sestavni del temeljnega usposabljanjaza nove policiste ter del specializiranih usposabljanj za policijskešefe in vodje policijskih okolišev. Z vidika razvoja policijskihved pa je zelo pomembno dejstvo, da slovenska policija financiraraziskovanje policijske dejavnosti, pri čemer ima policijskodelo v skupnosti očitno prednost pred vsemi drugimi oblikamipolicijske dejavnosti. O tem pričajo raziskave od sredine devetdesetihlet 20. stoletja do današnjega dne. Raziskave so pokazalerazlične probleme, ki so jih v policiji skupaj s predstavniki občinreševali po najboljših močeh. Glede na rezultate preteklih raziskavso prebivalci pretežno zadovoljni s sodelovanjem policije zlokalnim okoljem, pri čemer so sami bolj pripravljeni sodelovatis policisti, kot pa to slednji zaznavajo. Oboji so bolj naklonjenipolicijskemu delu v skupnosti kot tradicionalnim pristopom,prebivalci bi si ob tem želeli večje dostopnosti in prisotnostipolicije na terenu, policijski komandirji pa čutijo premalo posluhalokalnih skupnosti za delo v posvetovalnih telesih. Policijazatrjuje, da se zaveda potrebe po partnerskem sodelovanju, inse usmerja k uporabnikom ter krepi zavedanje, da so policistiv službi ljudi. Policijsko delo v skupnosti se je pokazalo kotdokaj učinkovito in uspešno pri ustvarjanju občutkov varnostiin skupnem reševanju varnostnih problemov v skupnosti, pri10

Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in raziskovanje policijskega dela v skupnosti v Slovenijičemer so se pričakovanja, da bo policijsko delo v skupnostizdravilo za vse varnostne probleme, ponekod tudi izjalovila. Kotdrugje po svetu, se je tudi slovenska policija v začetni fazi soočalas kadrovskimi težavami, pomanjkljivim znanjem in pomanjkanjemveščin za delo z ljudmi v skladu z načeli policijskega delav skupnosti. Z vidika razumevanja koncepta in filozofije policijskegadela v skupnosti je bilo nekaj težav, saj so nekateri policijskišefi razumeli takšno delo zgolj kot represivno delo policijev določenih oziroma problematičnih skupnostih. Te težave sobile odpravljene, vendar se občasno pojavijo problemi pomanjkanjapolicistov, zaradi česar morajo vodje policijskih okoliševopravljati tudi druge policijske naloge, ki so lahko v konfliktu spolicijskim delom v skupnosti (Meško, 2006). Z vidika organizacijskekulture v policiji postaja policijsko delo v skupnosti medpolicisti vse bolj cenjeno, saj jih vse več meni, da takšno policijskodelo prispeva k socialnemu kapitalu v slovenski družbi in daje pomemben del celotne policijske dejavnosti. Konec koncev jeprav policija tista, ki si od vključevanja v lokalno skupnost obetanajveč, saj je uspeh njenega delovanja močno odvisen od ljudi vskupnosti (Pečar, 2001). Čeprav poglobljene evalvacije učinkovpolicijskega dela v skupnosti v Sloveniji ni še nihče opravil, jemogoče zaznati, da se pripravljenost ljudi za sodelovanje s policijopo dejavnem uveljavljanju policijskega dela v skupnostiveča (Ivančić, 2011). Kljub velikemu napredku v praksi še vednoobstaja precej velika razlika med idealno filozofijo policijskegadela v skupnosti (Trojanowicz in Bucqueroux, 1990) in njegovoizvedbo v slovenski družbenonadzorstveni praksi (Meško,2006). Kljub prizadevanjem za vzpostavljanje lokalnega partnerstvav okviru varnostnih sosvetov glavno odgovornost zareševanje varnostne problematike še vedno nosi policija. Zadnjeugotovitve kažejo, da je treba za učinkovito policijsko delo vskupnosti zagotoviti visoko stopnjo integritete na obeh straneh,pri policiji in pri predstavnikih lokalnih skupnosti, predvsem prižupanih in direktorjih občinskih uprav. Poudariti je treba, da jeintegriteta partnerjev pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni(Ziembo-Vogl in Meško, 2000) pomembna sestavina uspešnegapolicijskega dela v skupnosti.Literatura1. Černič, M., Makarovič, M., in Macur, M. (2010). Javnomnenjskaraziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delupolicije 2009. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študijev Novi Gorici.2. Gorenak, V., in Gorenak, I. (2010). Zagotavljanje varnosti v lokalniskupnosti. V: T. Pavšič Mrevlje (ur.), Zbornik prispevkov, 12. slovenskidnevi varstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.3. Gorenak, V., in Prijatelj, M. (2005). Stališča in ocene prebivalcevdo dela policistov kot kriterij merjenja uspešnosti policije.Organizacija, 38(7), str. 347–353.4. Ivančić, D. (2011). Sodelovanje lokalne skupnosti in policije vPomurju. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vedeUniverze v Mariboru.5. Jere, M., Eman, K., in Bučar-Ručman, A. (2011). Priprava noveresolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete – poročilo ookrogli mizi. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 62(2), str.217–220.6. Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava.7. Kosmač, F., in Gorenak, V. (2004). Stališča komandirjev policijskihpostaj do policijskega dela v skupnosti. V: B. Lobnikar (ur.), 5. slovenskidnevi varstvoslovja (str. 714–726). Ljubljana: Fakulteta zapolicijsko-varnostne vede.8. Lobnikar, B., in Meško, G. (2010). Responses of police and localauthorities to security issues in Ljubljana, the capital of Slovenia.V: M. Cools et al. (ur.), Police, policing, policy and the city in Europe(str. 175–195). The Hague: Eleven International Publishing.9. Majcenovič, N. (2011). Policijsko delo v skupnosti v mestu Maribor:pomen, implementacija in pripravljenost ljudi za sodelovanje s policijov mestu Maribor. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za varnostnevede Univerze v Mariboru.10. Meško, G. (2001). V skupnost usmerjeno policijsko delo – izziv zaslovensko policijo?. Teorija in praksa, 38(2), str. 272–289.11. Meško, G. (2004). Partnersko zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti– želje, ideali in ovire. Revija za kriminalistiko in kriminologijo,55(3), str. 258–265.12. Meško, G. (2006 a). Policing in a post-socialist country: criticalreflections. V: Understanding crime: structural and developmentaldimensions, and their implications for policy (Plenary address at theannual conference of the ESC). Tübingen: Institut für Kriminologieder Universität Tübingen.13. Meško, G. (2006). Perceptions of Security: Local Safety Councils inSlovenia. V: U. Gori in I. Paparela (ur.), Invisible Threats: Financialand Information Technology Crimes and National Security (str.69–89). Amsterdam: IOS Press.14. Meško, G. (2009). Transfer of Crime Control ideas – IntroductoryReflections. V: G. Meško in H. Kury (ur.), Crime Policy, CrimeControl and Crime Prevention – Slovenian Perspectives (str. 5–19).Ljubljana: Tipografija.15. Police Professionalism in an Emerging Democracy: The SlovenianExperience. V: T. R. Tyler (ur.), Legitimacy and Criminal Justice(str. 84–115). New York: Russell Sage Foundation.16. Meško, G., in Lobnikar, B. (2005). The contribution of local safetycouncils to local responsibility in crime prevention and provisionof safety. Policing: An international journal of police strategies &management, 28(2), str. 353–373.17. Meško, G., in sodelavci (2000). Strah pred kriminaliteto, policijskopreventivno delo in javno mnenje o policiji: raziskovalno poročilo.Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola.18. Meško, G., Bahor, A., in Kosmač, F. (2004). Varnost v lokalni skupnosti– želje, ideali in ovire. V: B. Lobnikar (ur.), Zbornik prispevkov,5. slovenski dnevi varstvoslovja (str. 727–734). Ljubljana:Fakulteta za policijsko-varnostne vede.19. Meško, G., in Lobnikar, B. (2005 a). Policijsko delo v skupnosti: razumevanjeuvoženih idej, njihova kontekstualizacija in implementacija.V: G. Meško, M. Pagon in B. Dobovšek (ur.). Izzivi sodobnegavarstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede,str. 89–109.20. Meško, G., Nalla, M., in Sotlar, A. (2006). Cooperation on policeand private security officers in crime prevention in Slovenia. V E.Marks, A. Meyer in R. Linssen (ur.), Quality in crime prevention(str. 133–143). Norderstedt: Books on Demand.21. Mikulan, M. (1997). Preprečujmo kriminal skupaj. Ljubljana:Mihelač.11

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 3-1322. Ministrstvo za notranje zadeve. (2003). Letni načrt dela policije zaleto 2003.23. Ministrstvo za notranje zadeve. (2007). Srednjeročni načrt razvojain dela policije za obdobje 2008–2012.24. Ministrstvo za notranje zadeve. (2008). Temeljne usmeritve zapripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije v obdobju2008–2012.25. Ministrstvo za notranje zadeve. (2010 a). Usmeritve in obveznanavodila za pripravo letnega načrta dela policije v letu 2011.26. Ministrstvo za notranje zadeve. (2010). Poročilo o raziskavi stanjana področju v skupnost usmerjenega policijskega dela – stališčaobčinskih varnostnih sosvetov.27. Ministrstvo za notranje zadeve. (2011). Predlog Resolucije o nacionalnemprogramu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje2012–2016.28. Mitar, M. (1995). V skupnost usmerjeno policijsko delo v nekaterihdržavah pro-zahodne usmeritve. Revija za kriminalistiko inkriminologijo 46(3), str. 237–249.29. Pagon, M., in Lobnikar, B. (2001). V skupnost usmerjeno policijskodelo v mestu Ljubljana: ugotavljanje potreb za ustanovitev mestnepolicije ali redefiniranje dela državne policije: končno poročilo s popravki.Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola.30. Pečar, J. (2001). Policija in (lokalna) skupnost. Revija za kriminalistikoin kriminologijo, 52(2), str. 132–140.31. Pečar, J. (2002). Preprečevanje kriminalitete in policija.Varstvoslovje, 4(2), str. 122–131.32. Policija. (2012 a). Vodje policijskih okolišev po policijskih upravah.Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/dravljani-inpolicija/vodje-policijskih-okolisev.33. Policija. (2012 b). Zgodovina in razvoj. Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/dravljani-in-policija34. Policija. (2012). O policiji. Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/o-policiji.35. Policijska uprava Maribor. (2011). V Mariboru organizirali strokovniposvet Ohranimo naše mesto varno. Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-maribor/index.php?option=com_content&view=article&id=10035&Itemid=245.36. Pomurje.si. (2011). Policisti morajo „nazaj k ljudem“. Pridobljenona http://pomurje.si/aktualno/pomurje/policisti-morajo-nazaj-kljudem/.37. Possnig, G. (17. maj 2011). Policija mora biti osredotočena na lokalnookolje. Delo. Pridobljeno na http://www.delo.si/clanek/153366.38. Pungerčar, A., in Meško, G. (2005). Ocena dela varnostnih svetovv Sloveniji. V: B. Lobnikar (ur.), 6. slovenski dnevi varstvoslovja.Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede.39. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranjakriminalitete za obdobje 2007–2011. (2007). Uradni list RepublikeSlovenije (40).40. Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete. (2006).Uradni list Republike Slovenije (43).41. Smolej, D., in Gorenak, V. (2011). Ocene in stališča županov insvetnikov do dela policije – študija primera. V: T. Pavšič Mrevlje(ur.), Zbornik prispevkov, 12. slovenski dnevi varstvoslovja.Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.42. Svetek, S. (2011). Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanjuvarnosti na lokalni ravni. V: P. Umek (ur.), 12. slovenskidnevi varstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.43. Tomaževic, T., in Koporec, A. (2007). Policijsko delo v skupnostina Gorenjskem. V: B. Lobnikar (ur.), 8. slovenski dnevi varstvoslovja,Varnost v sodobni družbi groženj in tveganj. Maribor: Fakultetaza varnostne vede.44. Trojanowicz, R., in Bucqueroux, B. (1990). Community Policing: aContemporary Perspective. Cincinnati: Anderson Publishing Co.45. Virtič, F. (2006). Razhajanje med oceno stanja in med pričakovanjiljudi do policije iz območja PU Maribor. V: B. Lobnikar (ur.),Raznolikost zagotavljanja varnosti, VII. dnevi varstvoslovja (str.646–656). Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede.46. Virtič, F., in Gorenak, V. (2008). Varnost v lokalni skupnosti –študija primera. Lex localis, 6(1), 41–70.47. Vratarič, K. (2011). Pomurski policisti in župani dobro sodelujejo.Pridobljeno na http://www.pomurec.com/vsebina/3827/Pomurski_policisti_in_zupani_dobro_sodelujejo48. Zakon o lokalni samoupravi. (2007). Uradni list Republike Slovenije(94).49. Zakon o občinskem redarstvu. (2006). Uradni list RepublikeSlovenije (106).50. Zakon o policiji. (1998). Uradni list Republike Slovenije (49).51. Ziembo-Vogl, J., in Meško, G. (2000). Conceptualizing the ethicalaspects of community policing‘s inception and practice. V: M.Pagon (ur.), Policing in Central and Eastern Europe, Ethics, integrity,and human rights (str. 523–536). Ljubljana: College of Policeand Security Studies.52. Žaberl, M. (2004). Vodja policijskega okoliša – slovenski policist zapreventivo. V: G. Meško (ur.), Preprečevanje kriminalitete – teorija,praksa in dileme (str. 271–285). Ljubljana: Inštitut za kriminologijopri Pravni fakulteti.53. Žerak, A. (2004). V skupnost usmerjeno policijsko delo v severnoprimorski regiji: primerjava mnenja policistov in prebivalcev.V: B. Lobnikar (ur.), 5. slovenski dnevi varstvoslovja (str. 751–760).Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola.12

Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in raziskovanje policijskega dela v skupnosti v SlovenijiCommunity policing practice and research in SloveniaMaja Jere, Junior Researcher, Faculty of Criminal Justice and Security, University of Maribor,Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: maja.jere@fvv.uni-mb.siAndrej Sotlar, Ph.D., Assistant Professor in Security Systems, Faculty of Criminal Justice and Security,University of Maribor, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana Andrej, Slovenia.Gorazd Meško, Ph.D., Full Professor of Criminology and Dean of the Faculty of Criminal Justice and Security,University of Maribor, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, Slovenia.After 1991 the Slovenian police began laying new foundations for preventive measures and community-oriented policing. Theold mechanisms of social control were abandoned to be followed by several attempts at reforming the Slovenian police force, therebybringing it closer to the Western concepts of policing. Since 1998 several surveys based on various respondent types (police officersand residents) have been commissioned, focusing in particular on officer and citizen perception of preventive work, the willingness ofcitizens to cooperate with the police, the levels of satisfaction with the service of community policing officers (CPOs) and other officers,the functioning of local security panels, the level of trust in the police, crime-related anxiety and the partnership between the policeand local communities. The findings reveal that residents are moderately satisfied with the cooperation of local police. Residents alsobelieve that they are generally more willing to assist the police than the officers are prepared to allow. Both sides favour communitypolicing over a more traditional approach, and citizens support a greater police field presence. On the other hand, police commandersfeel that local communities should play a more active role in local consultation bodies. The police say they are aware of the need tocreate partnerships. They are working closer with residents in order to increase their awareness that they are there to serve the people.Although there have been attempts made to boost local partnerships in the framework of local security councils, the lion’s share ofresponsibility for resolving local security issues still rests with the police. The major challenges that remain unanswered concern howto encourage local residents to participate in efforts to enhance safety, how to consolidate the deployment and implementation of thephilosophy of community policing, and how the high-level of integrity of both partners can be maintained.Keywords: community policing, community policing officer (CPO), local security panel, providing security at the locallevel, Slovenia.UDC: 315.74:659.4(497.4)13

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 14-26Postmoderni najstveni sistemi v kriminološkiperspektiviZoran Kanduč *V postmodernem kontekstu zavezujoči pritisk normativnih sistemov očitno popušča. Po eni strani jih – vsaj naravni temeljnih vrednotnih orientacij – postavljajo pod vprašaj uporniške množice, po drugi (in v bistvu globokokonformistični) strani pa jih premaguje mentaliteta »raje bi«, namreč nepotrpežljivost potrošniških želja, ki jih surovopregreva medijska oglaševalska mašinerija. Čeprav je strukturna kriza kapitalistične ekonomije razgalila grotesknoabsurdnost dominantnih idealov, pa vladajoči in njihova intelektualna »težka konjenica« še vedno žlobudrajo, da jerešitev v »dobrih starih« smernicah: več dela, več konkurence, več privatne lastnine … Nad vsem tem pa razpirajopreperel dežnik »človekovih pravic«, doktrino, ki je v svojem jedru vsekakor radikalna (saj postavlja pod vprašajveljavni režim lastninskih upravičenj), vendar pa so jo ideološki aparati buržoazne države že do te mere izvolili, da jepostala sprejemljiva celo za »gospodarje družbe« in njihove angele varuhe.Ključne besede: najstveni sistemi, kriminologija, kriza vrednot, kapitalizem, družbena etikaUDK: 172:321:343.9Uvodne opazke (anything goes ali rien ne va plus?)Sodobnost – ohlapno in negotovo poimenovana »postmoderna«– je očitno čas krize in (kar ni nič manj pomembno)vročičnih poskusov, ki si prizadevajo razumeti, interpretirati inovrednotiti njene vzroke, dejavnike, korenine … Če poenostavimo:zastavlja se vprašanje, kdo je odgovoren za to, da nekako»ne gre več naprej« (ali da družbeni »razvoj« – kdo si še drzne vtem kontekstu uporabiti nekdaj s ponosnim optimizmom prepojenobesedo »napredek«? – teče prepočasi, preveč obotavljivo,šepajoče in celo blodeče). Oziroma: kdo je kriv, da je marsikaj(ali nemara že kar večina) od tega, kar se dogaja (ne glede nasmer gibanja ali njeno navidezno odsotnost), videti kot nekaj,kar je bolj ali manj »narobe« (wrong), na primer v pravnem,moralnem (ali etičnem), metafizičnem ali religioznem pomenu.Odgovori se po pričakovanjih precej razlikujejo (in se neredkotudi izključujejo). Še več, konkurenca med ponudniki tovrstnih– pogosto v surovi naglici izdelanih (ali na silo skrpanih) – diagnoz,prognoz in zdravil je vse prej kakor zanemarljiva, kar paše dodatno krepi občutek, da je »svet« (in kajpak tudi v razrahljanioklep nacionalne države ujete »družbe«) že do te merekompleksen, prepleten z nešteto vidnih in nevidnih niti (verig?)ali celo že brezupno zavožen (nor?), da ga ni več mogoče nitirazumeti niti (praktično ali politično) obvladati. Z drugimi besedami:resnica o »sistemu« (in njegovih mravljično »aktivnih«agentih ali funkcionarjih) je nedosegljiva (ali nedoumljiva), karpreostaja, pa je le še kalejdoskopsko mnoštvo naglo spreminjajočihse mnenj (do katerih imajo – vsaj v »liberalni demokraciji«– vsi nedotakljivo pravico) ter možnost potrošniške (inpotemtakem nujno »svobodne«) izbire med sodbami/perspektivamite ali one (nravne ali strokovne/znanstvene) »avtoritete«(če kaj takega sploh še obstaja).Za kriminološko refleksijo je kajpak še posebej zanimivakriza, ki se nanaša na raznovrstne forme »najstva« (ideale,vrednote in norme), in sicer ne le zato, ker te neizbežno uokvirjajonjen »predmet« (bodisi abstraktno bodisi konkretno),ampak tudi (ali nemara celo predvsem) zaradi njihovih (anti)kriminogenih učinkov. Ne gre, skratka, zgolj za konceptualnezadrege, ki bolj ali manj stanovitno skovikajo ob vprašanju,kaj je oziroma velja šteti za »kriminal«. To, čemur se je skorajdanemogoče izogniti, je namreč zoprn vtis, da ždi epicenterključnih družbenih problemov ravno v jedrnih vrednotah(»regulativnih« in »konstitutivnih« idejah) kapitalističnegasistema, ne pa zgolj (ali vsaj primarno) v dokaj očitni slabitvinormativnega registra (kronični »anomiji«), ki naj bi – v pridjavnega in skupnega dobrega – omejeval pohlep, grabežljivost,nezmernost, napadalnost in druge (»klasične«) človeške slabosti(ali »pregrehe«), o katerih se sicer čedalje bolj širi glas,da so poglavitni razlogi (ali dejavniki) srhljivo – namreč intenzivnoin ekstenzivno – razširjenih plenilskih in prevarantskihpraks (ne nazadnje pa tudi »staromodnega« fizičnega nasiljain uničevanja). Še huje, videti je, da težave ne izvirajo zgolj izže skoraj »normaliziranih« normativnih kršitev 1 (vključno z1Postmoderna situacija v marsičem neprijetno spominja na »izrednostanje«, ki ga zaznamuje funkcioniranje politične oblasti,povzdignjene nad pravo (in v tem oziru »negativno« svobodne):»Do dokazov o obstoju stanja izjeme zares ni težko priti: prevladauporabe nasilja, ki pri razreševanju nacionalnih in mednarodnih14

Zoran Kanduč: Postmoderni najstveni sistemi v kriminološki perspektivide iure kaznivimi dejanji), temveč da je bržkone najbolj »perverznatransgresija« pravzaprav kar veljavno »pravo kot tako«,zakaj nobenega dvoma ni, da se najbolj širokopotezne krajein goljufije opirajo na navidezno močan (ne pa seveda tudineprepusten) alibi: »Ljubčki, to, kar mi očitate, je bilo storjenov skladu z zakonom, kar vam bo, če mi ne verjamete, nemudomain z veseljem pojasnil moj advokat.«Tovrstni premisleki se radi že kmalu iztečejo v slepoulico, ki spominja na uganko, ali je prej »kokoš« (objektivnadejstva, ekonomski procesi ali družbena »bit«) ali »jajce«(vrednotni in normativni sistemi) oziroma – če se pripnemona perspektivo standardnih socioloških pojmov – ali se človeška(»voluntaristična«) subjektivnost (individualna ali kolektivnaagency) lahko upre (ne le transcendentnim, marvečpredvsem transcendentalnim 2 ) strukturam, ki so ugnezdenev delovanju (svetovne) kapitalistične ekonomije. Odgovori sepo pričakovanju precej razhajajo. Nekateri, denimo, trdijo, daje prav aktualna družbena konstelacija izrazito primerna za»prevrat«, na primer zato, ker je svetovni sistem »v tranziciji«(Wallerstein), 3 ali pa zaradi vztrajajoče finančne (v bistvunajbrž strukturne, in ne le ciklične) krize, v oči bijočih krivic 4in pošastne iracionalnosti (»stupidnosti«) kapitalistične organizacijegospodarstva, institucionalne in ideološke krhkosti»realno obstoječega« režima gospostva 5 (ki da ga drži pokoncizgolj predpostavljena šibkost, intelektualna lenoba, preplašenostali zmedenost medijsko programiranih ali manipuliranihmnožic) … Drugi poudarjajo, da bi bilo najbolj nevarno (inv bistvu celo pogubno), če bi se prevzetno odločili političnoizzivati »usodo« (tj. kraljestvo ekonomske nujnosti): treba jestisniti zobe, potrpeti, dokler ne minejo krizni časi (in napočitežko pričakovani trenutek, ko bo »gospodarstvu spet šlo bolje«),zategniti pasove (oziroma živeti in zapravljati v okvirusporov ni zgolj zadnje, temveč prvo sredstvo; razširjena uporabamučenja in celo njegovo upravičevanje; nediskriminatorno pobijanjecivilnega prebivalstva v vojaških spopadih; opuščanje mednarodnegaprava; začasna razveljavitev pravic in jamstev; seznamse nadaljuje.« (Hardt in Negri 2010: 17.)2O razliki med transcendentno in transcendentalno oblastjo glejHardt in Negri 2010: 19–22.3V zvezi s podrobno analizo krize svetovnega sistema glej Wallerstein2006: 101–119.4O tovrstnih razlogih za ogorčenje, ki naj vodi v nenasilno ali miroljubnoupiranje, glej Hessel 2011: 31–34.5To tezo zagovarja Hamilton (2007: 11): »Vendar kapitalizem kljub neverjetnemumaterialnemu napredku in popolni politični prevladi šenikoli ni bil tako krhek. Zakaj? Ker imajo na razpolago več bogastvakot kdajkoli prej, bi se večina ljudi lahko preprosto odločila, da nočejoveč sodelovati – da opustijo materialistično rutino, ignorirajo oglaševanje,se odpovejo najnovejšemu elektronskemu pripomočku, drugihiši, luksuznemu avtu, počitnicam v tujini in nesmiselnim nakupom.Za to jim ni treba na barikade ali pristati na robu revščine.« Just say no?»realnih možnosti«), več in bolje delati (ne glede na veljavnostzloglasne parole »Arbeit macht frei«), izboljšati konkurenčnost,inovativnost, podjetnost in učinkovitost … Tretji sezavzemajo za reforme, ki naj bi iz vse bolj osovražene neoliberalnetržne ekonomije izcedile prijaznejši »kapitalizem s človeškimobrazom« (kar koli že pomeni ta bizarna sintagma),po možnosti takega, ki se bo čim lepše rimal s »trajnostnimrazvojem« …No, na bolj pritlehni ravni (ali v spodnjih nadstropjihsocialne piramide, kjer prebivajo pregovorno mali in srednjeveliki pritlikavci) pa se »bližnja srečanja krizne vrste« s postmodernim»najstvom« (Sollen) razodevajo v bolj otipljivihoblikah, med katerimi bi kazalo opozoriti zlasti na naslednjeopcije: (a) iskanje in izumljanje dozdevno trdnih ali celoneomajnih (oziroma relativno preprostih ali vsaj čim manjdvoumnih) vrednotnih in normativnih temeljev (na primerverskih, družinskih, tradicionalističnih, ekonomskih, nacionalističnihin drugih »fundamentalizmov«); (b) sprejetje cinične,oportunistične ali vulgarno »dekonstruktivistične«, tj.specifično postmoderne anything-goes »drže«, ki pa se dokajpogosto – še zlasti v njenih liberalnih, kulturno in porabniškoavantgardnih izpeljankah – prelije v teorijo in prakso »estetikeživljenja« (oziroma v ideal posameznika, stilno preobraženegav »celostno umetnino«); (c) previdno delegiranje »reševanja«moralnih dilem (in eo ipso osebne/subjektivne odgovornosti)na ekspertne instance, sodišča, »ugledne« profesorje prava,državne etične komisije, »poštene« ali »verodostojne« politike,cerkvene birokrate/menedžerje, javno mnenje ali brezimnedruge (ki nenehno kažejo, kaj in kako »se dela, čustvujein govori« v danem času in prostoru); (č) panično oprijemanjetako rekoč česar koli, kar je mogoče uporabiti kot nekakšneeksistencialne bergle (personal organizer), že pripravljeno psihoprotezoali ad hoc pomagalo 6 pri dušečem izpolnjevanjuvsakdanjih dolžnosti (bolj ali manj banalne tlake) in prenaša-6Bilwet (1999: 101) poimenuje tovrstne oblike »življenjskega varstva«z nekoliko dvoumno besedo »oskrba«: »Obstajajo taki, ki nadaljujejovsakdanjo tlako, in spreobrnjenci, ki se jim je končno posvetilo.Toda daleč največja skupina obtiči v moreni problemov in vprašanj,ki grozijo, da jih bodo počasi zadušili. Ta skupina uteleša povpraševanjepo Oskrbi. Ponavadi s tem razumemo psihološki nasvet (vknjižni obliki, se razume). Toda dandanes se profesionalci soočajoz močno konkurenco strokovnjakov za samopomoč, čudežnihzdravnikov, kolumnistov, televizijskih osebnosti, paranormalnonadarjenih in posebnih duhovnikov. Vsaka razprava, vsak pojav alitematiziranje lahko izpolni vlogo Oskrbe. Tudi Madonna ti lahkopomaga naprej, Bilwet ti lahko ponudi razsvetljenje, tango te lahkoreši iz negativne spirale pobitosti. Oskrba ni niti terapija niti religija.Je praktična metoda, ki namiguje na nejasno nelagodje milijonov.Apelira na majhne skrbi in v obliki razumljive razprave zgnete nejasnosamopomilovanje v ozdravljiv simptom. Oskrba je prav takoraznolika in obsežna kot življenje samo. Ne more povzročiti nobeneškode in je v prosti prodaji brez navodil za uporabo na embalaži.«15

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 14-26nju z njimi zlepljenih naporov, živčnega hitenja, odtujenostiali negativnih emocij; (d) sklicevanje na domnevno univerzalnenormativne smernice (na primer na »človekove pravice«),vse bolj priljubljeno »moralo žrtev«, tolerantni »multikulturalizem«ali etiko »spoštovanja razlik«; (e) interesno (»egoistično«)ali instrumentalno (v službi služenja denarja), vendar časovnoin energijsko nadvse angažirano sodelovanje v moralnonizkointenzivnem »življenjskem toku«, ki ga prelamljajo sporadičniizbruhi – navadno medijsko izzvanega – ogorčenja,podkletenega z rutinskim brbotanjem resentimenta, neredkoskritega za trpko masko resignacije; (f) bolj ali manj dosledenizstop (»eksodus«) iz dominantnih vrednoteno-normativnihparadigem oziroma selitev na teren alternativnih (sistemskodeviantnih 7 ) teorij in praks; (g) sestop v nihilizem (voljodo niča), ki pa ima seveda celo vrsto pojavnih manifestacij(vključno z najbolj negativnimi in destruktivnimi 8 ). In takonaprej (bi morali zapisati »nazaj«?).Pravo ni pravoPomislimo na »izgrede« v Veliki Britaniji (poudarek je sevedana pridevniku), ki so privlekli na dan (namreč v ospredje– resda relativno kratkotrajne – medijske pozornosti) domalavse ključne ideje iz orožarne prevladujočih kriminoloških teorijin z njimi zlepljenih sugestij o tehnično ali etično dobrihpraksah (bodisi preventivnih bodisi zatiralnih). Nekateri soizpostavili moralne pomanjkljivosti plenilske, roparske, nasilniškein vandalske drhali, tj. zvečine mladostnikov, ki daso leni, neodgovorni, divjaški, nezmerni, sprijaznjeni z odvisnostjood »socialne pomoči« ali celo odkrito sovražni dokulturnih vrednot lojalne večine (pripadnikov »organiziranenedolžnosti« 9 ), drugi pa so usmerili obtožujoči prst na njihovestarše (oziroma na bolj ali manj »disfunkcionalne družinskecelice«), katerih krivda naj bi bila v tem, da svojim otrokomniso znali ali zmogli vcepiti veljavnih vedenjskih pravil indružbeno sprejemljivih življenjskih ciljev (oziroma jih pri-7O zgodovinskih primerih alternativnih skupnosti ali »osvobojenih«prostorih glej Žižek 2004: 5–9. Pisec (2004: 7) v zvezi s tempoudarja, da velja – glede na to, da kapitalizem strukturira celotočloveške civilizacije – vsako »komunistično« ozemlje šteti za osvobojeno:»V tem smislu moramo razumeti geslo Alaina Badiouja:mieux vaut un désastre qu'un désêtre, ki je tako šokantno za liberalnosenzibilnost: najhujši stalinistični teror je boljši kot najboljliberalna kapitalistična demokracija. Seveda je v trenutku, ko primerjamopozitivno vsebino obeh, država blaginje kapitalističnedemokracije neprimerljivo boljša – stalinistični 'totalitarizem'odkupi njegov formalni vidik, prostor, ki ga odpre.«8Za natančno politično in psihološko analizo značilno postmoderneganihilizma glej Sloterdijk 2009: 295–310.9Za podroben sociološki in psihološki oris »organizirane nedolžnosti«glej Bilwet 1999: 230–237.merno vzgojiti, učinkovito disciplinirati ali vsaj omejiti njihovo»izvorno samovoljnost« 10 ). V luči takih razlag se zdijorešitve, ki jih ponudi »desna« (ali »konservativna«) ideološkaopcija, dokaj logične (ali vsaj neproblematične za »zdravi razum«,common sense): država mora s svojimi represivnimi in»socialnimi« aparati ostreje/strožje obravnavati urbano nasiljeoziroma a- in antisocialno vedenje prestopnikov, katerihprimarni »problem« ni materialna prikrajšanost (deprivation),ampak moralna pokvarjenost/izprijenost (depravity), povsej verjetnosti podkletena še s pomanjkljivimi mentalnimizmožnostmi, zakaj to je edini način, da se zavaruje »kakovostživljenja« vseh tistih, ki v glavnem prizadevno in vestno opravljajoosrednje družbene vloge/funkcije (in si potemtakem večkot zaslužijo, da to počnejo v civiliziranem, omikanem, spodobnem,urejenem in mirnem okolju). 11 Z »levega« brega jebilo slišati drugačne interpretacije. Čeravno se nasilje v splošnemkajpak ne odobrava (saj se šteje, da bi morali biti protesti»prekletih« – ponižanih in zatiranih – mirni in dostojanstveni,a hkrati vendarle dovolj medijsko privlačni, da ne bi izzveneli»v prazno«), so izgredniki (če odmislimo peščico »črnihovac«) prikazani kot neke vrste žrtve, na primer policijskesurovosti (oziroma nasploh krivično selektivnega delovanjakazenskopravnih institucij), diskriminacije (eksplicitnega aliimplicitnega rasizma), kroničnega pomanjkanja »sprejemljivega«mezdnega dela, relativnih gmotnih (in posledično šestatusnih) deprivacij, ujetosti v brezizhodno eksistencialno situacijo(ki jih obsoja na bedno in nevidno životarjenje na dnuali obrobjih družbe »izobilja« ali »spektakla«), in to ob sinhronipolni vključenosti v potrošniško kulturo in njene fetiše,namreč kult bogastva, prestižne blagovne znamke, imperativ»estetizacije sebstva«, storilnostno nadvse obteženi meščanski»hedonizem« … Na kratko: v tej perspektivi je poglavitni krivec»sistem« (oziroma njegove jedrne – ideološke, ekonomskein politične – sestavine), kar se še najpogosteje skrči natrditev, da kapitalizem ustvarja potrebe, želje in cilje, ki jih10Žižek (2011: 9) opozarja, da to, v kar je usmerjena vzgoja človeškegaosebka (ter nato oblikovanje posameznikove individualnosti,racionalne svobode ter moralne avtonomnosti in odgovornosti),ni njegova živalska (nagonsko »programirana«) narava, marvečsvojevrstno vmesno (»denaturalizirano« ali »iztirjeno«) stanje,v katerem otrok po eni strani ni več zgolj žival, po drugi stranipa tudi še ni podružbljeno, kulturno bitje jezika: »Kant v svojihantropoloških spisih poudari, da človeška žival potrebuje pritiskdiscipline, da bi se ukrotila grozljiva 'samovoljnost', ki se zdi inherentnačloveški naravi – divje, nebrzdano nagnjenje k trmastemuvztrajanju pri svojem, ne glede na posledice.« O nadaljnjih implikacijahteze, da »je človek žival, ki potrebuje gospodarja« (ne lezato, ker mu manjkajo trdne biološke koordinate vedenjskih vzorcev,ampak zaradi težavnega omejevanja in uravnavanja lastne»divje svobode«, vsaj v obdobju »nerazsvetljene nedoraslosti«),glej Žižek 2009(a): 189–194.11O razvoju, implikacijah in posledicah tovrstnih kriminološkihidej glej Wacquant 2008: 12–22.16

Zoran Kanduč: Postmoderni najstveni sistemi v kriminološki perspektivi(pre)mnogi ne morejo doseči, to pa krepi frustracije, zamere,zavist, agresijo in druge »negativne emocije«, ki in extremisprivedejo tudi do izbruhov množičnega divjanja, vključno sprotipravnim lovom na »svetlikajoče se objekte poželenja«.Predlagane rešitve niso presenečenje, saj se predvidljivo gibljejoznotraj standardnega socialdemokratskega imaginarija: večsocialne (in manj policijske ali kaznovalne) države, boj zoperbrezposelnost (odpiranje novih delovnih mest), vključevanjeizključenih, multikulturna strpnost (ali – v bolj ambicioznirazličici – odprtost do »drugačnosti« 12 ), pravičnejša porazdelitevmaterialnih virov, univerzalna ali vsaj državljanska»temeljna plača«, krepitev lokalnih skupnosti (oziroma vanjevtkanih neformalnih mehanizmov družbenega nadzorstva) …Toda pozor. Je sploh še smiselno razpravljati o tej tematiki?Izgredi so že spokojno pokopani v »preteklost« in torejbolj ali manj izbrisani iz »družbenega spomina«. Policija jebila že kmalu kos svojemu poslanstvu (zagotavljanju »redain miru«, tj. politične stabilnosti pravno in ideološko »normaliziranih«izkoriščevalskih ekonomskih praks), zvrstile sose množične aretacije »uličnih kriminalcev«, medijski strojje »šokantne dogodke« mahoma pogoltnil, rutinsko prebavilin tihoma izločil. Življenje teče, pravzaprav dirja dalje: dobriin nedolžni »državljani« se lahko zopet pomirjeno posvečajosvojim vsakdanjim, banalnim opravkom oziroma bolj alimanj rednim delovnim, družinskim in potrošniškim obveznostim… »Pošastno zlo« je doživelo nagel in zaslužen poraz.Zdi se, da nauk te kratke zgodbe ni – vsaj prima facie – nikakršnaskrivnost: nedotakljivo pravico do plenjenja, ropanjain uničevanja imajo zgolj vladajoči (in njihovi zvesti »kadri«),medtem ko je družbena vloga objektivno podrejenih (dobrodušne»moralne večine«) predvsem v tem, da jim vdanoslužijo in pomagajo po svojih najboljših močeh oziroma –če le utegnejo – občudujejo njihovo uspešnost, podjetnost,inovativnost (ali vsaj »iznajdljivost«), inteligenco, odločnost,odličnost in pretkanost, včasih pa tudi – nikar ne pozabimo!– sočutno dobrodelnost (ali »ganjeno naklonjenost« do te alione viktimizirane kategorije človeških ali nečloveških živali).12V zvezi z etiko strpnosti (»mirno prenašaj motečo drugačnostmnenj, prepričanj, videzov in vedenjskih vzorcev«) ali priznavanjadrugega (na primer priseljencev, homoseksualcev in Romov)Badiou (1996: 23) opozarja, da so številni samooklicani apostoli»pravice do različnosti« precej zgroženi, če je drugačnost videtipreveč poudarjena ali nezdružljiva z vrednotnim obzorjem bogategaZahoda, kar implicira, da mora biti »drugi«, ki ga je treba»sprejeti«, bolj ali manj tak, kakršni smo »mi«, tj. zagovornikiliberalne demokracije in tržnega gospodarstva, oziroma se vsajhoče integrirati v »naš« way of life and work (ter eo ipso zradiratisvojo neprimerno različnost): »Tako je čisto mogoče, da je etičnaideologija, četudi ločena od religioznega pridiganja, ki ji je podeljevalovsaj širino neke 'razodete' identitete, zgolj zadnja besedaciviliziranega zavojevalca: 'Postani tak kot jaz, in spoštoval bomtvojo razliko.'«Hočete ubijati in trpinčiti ljudi, požigati, uživati v destrukciji?Ni problema, postanite profesionalni vojak: če vse to počnetev Iraku, Afganistanu, Libiji ali kaki drugi »malopridni« (oziroma»odpadniški«) državi, ne boste le gmotno nagrajeni,ampak se boste lahko za nameček šteli za misijonarja v službidemokracije in človekovih pravic, borca za svobodo (freedomfighter), humanitarnega (socialno-policijskega) delavca »brezmeja«, branilca zahodnega way of life (in z njim spetih »univerzalnih«vrednot 13 ) … Se vam zdi mezdno delo v (»javni«ali zasebni) neposredni produkciji nasilja preveč tvegano, moralnosporno ali preslabo plačano? Nič hudega. Če ste dovoljkvalificirani in kompetentni, lahko kandidirate za katero odlepo nagrajevanih uradniških, pravniških, menedžerskih alifunkcionarskih služb v tej ali oni agenturi svetovne »državekapitala« (in njenih nacionalnih podružnic), zakaj tovrstnepoklicne opcije omogočajo a- ali antisocialno vedenje brezslabe vesti (oziroma vsaj brez mučnega soočanja s prostorskoali časovno odmaknjenimi odboji rutinskih delovnih praks).Pa je to zares vse? Zdi se, da nekaj pomembnega – alinemara celo bistvenega – vendarle (u)manjka. V zvezi s temkajpak ne zadostuje pripomniti (nekako v duhu zdaj že rajnke»radikalne« kriminologije), da so zločini mogočnih (nosilcevzasebne in »javne« moči, sile in oblasti) hujši – namrečbolj škodljivi in tudi moralno bolj zavrženi – kakor plenjenje(in drugi izgredi) »sodrge«. Težava ni le v pomenski innormativni meglenosti sintagme »crimes of the powerful«, 14marveč tudi oziroma še dosti bolj v tem, da se nanaša zgolj13Wallerstein (2006: 52–56) poudarja, da je »univerzalizem« v glavnemideologija »kadrov« svetovnega sistema, ne pa tistega pičlegaenega odstotka na vrhu hierarhične piramide, ki ima največmoči in bogastva. Z drugimi besedami: univerzalne norme so prisrcu skupini, ki ima vodstvene in nadzorne položaje v različnihustanovah, saj jim daje prijetno tolažilni občutek, da so otipljivekoristi, ki jih imajo/prejemajo od sistema, bolj ali manj to, kar si»resnično« zaslužijo.14Pomislimo na utajo davkov, ki se kaže bodisi kot kršitev veljavnihpredpisov bodisi kot »darilo kreativnega računovodstva« (razločekje pogosto precej nejasen), predvsem pa jo omogoča – političnoblagoslovljen in zavarovan – obstoj »davčnih nebes«, kjer naj bise po dostopnih podatkih skrivala tretjina svetovnega bruto družbenegaproizvoda (oziroma četrtina svetovnega bogastva). No, inprav ta skrivnostna »davčna nebesa«, kjer se vsako leto utaji približno250 milijard dolarjev davkov (Lukič 2011: 14), so nemaranajbolj v oči bijoča ponazoritev »vzporednega sveta«, »dereguliranegakraljestva«, ki si ga je ustvarilo »izbrano ljudstvo« globalnoorganizirane »države« kapitala: »Skozi davčna nebesa je speljanaveč kot polovica svetovne trgovine, več kot polovica bančne aktivein več kot tretjina tujih korporativnih investicij. Skoraj vse največjeameriške korporacije imajo podružnice v davčnih nebesih, karpomeni, da doma, v Ameriki, davkov sploh ne plačujejo. Podobnovelja tudi drugod: leta 2007 so ugotovili, da tretjina največjih britanskihkorporacij za prejšnje leto ni plačala davkov, niti penija.«(Štefančič 201: 36.)17

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 14-26na kriminalne dogodke, prezre pa tisto, kar se redno in –podčrtajmo – v glavnem zakonito dogaja, namreč strukturnonasilje kapitalističnega sistema/ekonomije, na primer (nele nepravična, temveč že naravnost groteskna) porazdelitevbogastva, 15 dohodkov in heteronomnega dela (vključno sevedaz istovrstnim potrošništvom), ekološka škoda, skokovitonaraščanje »odvečne« populacije, stopnjujoče se poblagovljenjesveta, absurdno zaostrovanje konkurence, brezumni odbojiprodukcije, ki se trudi slediti profitni »logiki« (ali instrumentalni»ekonomski racionalnosti«) … Vsi ti – medsebojnovsekakor tesno prepleteni – pojavi ne lebdijo v zraku. Vselejse lahko oprejo na pravno-politični alibi, saj so sproščenougnezdeni na sončni strani »reda in zakonitosti«, kar pomeni,da jih varujejo rule of law (to je skoraj treba zapisati kar vangleščini), Rechtsstat (ta »pojem« bržčas najlepše zazveni vnemščini), policija (državna in zasebna), vojska (poklicna inpogodbena), tajne (in še bolj tajne) službe, sodišča, vrtoglavopreplačani advokati, pravne fakultete in celo »človekove pravice«(saj bojda ni mogoče zanikati, da so bogati in privilegiranivendarle tudi ljudje), za nameček pa še osrednji mediji,izobraževalni sistem, parlamentarne stranke, najrazličnejšistrokovnjaki in ne nazadnje mrzlična aktivnost množic, tj.delovnih ljudi, potrošniških občanov (ki – za razliko od britanskihizgrednikov – plačujejo za blago, ki so ga svobodnoizbrali glede na lastne preference, obenem pa še potrpežljivozbirajo točke in čakajo na morebitne gratis priboljške, nagradeza njihovo zvestobo in privrženost »stvari«) ter navsezadnjedružin, ki so – kot se rado reče – vrednotna srčika (ali ultimativni»življenjski smisel«) domala vsega, kar je pač treba početiin potrpeti, da bi se preživelo in po možnosti doživelo šečim več poljubov sreče (ali vsaj čim manj klofut nesreče). Topa implicira, da bo sleherni zares radikalni upor zoper (resdanadvse dinamični, celo permanentno »revolucionarni«) statusquo domala neizbežno dojet in ovrednoten kot »nasilje«, 16na primer zoper pravni sistem (oziroma njegov sveti temelj, tj.15»Premoženje najbogatejših treh ljudi na svetu je večje od skupnegaBDP najrevnejših 48 držav! Imetje najpremožnejših 15 posameznikovje vredno več od BDP vse podsaharske Afrike. Imetje najbogatejših32 ljudi na svetu je večje od BDP celotne Južne Azije.Lastnina najbogatejših 84 ljudi je vredna več od BDP Kitajske, kiima 1,2 milijarde prebivalcev! Za konec: 225 največjih premoženjje skupaj vrednih 1000 milijard dolarjev, kar je enako letnim dohodkom47 odstotkov najrevnejših ljudi po vsem svetu, se pravi2,5 milijarde ljudi! Poročilo iz leta 2001 pravi, da ima najbogatejšapetina svetovnega prebivalstva v lasti 86 odstotkov svetovnegaBDP, najrevnejša petina pa le en odstotek! Celotni dohodki vsehmanj razvitih držav, kar pomeni 609 milijonov ljudi, znašajo le169 milijard dolarjev, se pravi približno 15 odstotkov premoženjaprvih 200 multimilijarderjev (1135 milijard dolarjev) oziroma soenaki premoženju najbogatejših treh multimilijarderjev!« (Latouche2009: 16.)16O vlogi in različnih manifestacijah nasilja v okviru uporniškihpraks glej Žižek 2009: 472–488.lastninsko pravico), parlamentarno »demokracijo«, človekovo»svobodo«, ekonomsko »racionalnost«, družbenozgodovinski»napredek« in druge vrednote (ali kulturne pridobitve)zahodne civilizacije.Kakor koli že, jasen in razločen uvid v naravo (ki se ideološkokaže ali prezre kot »naravnost«) strukturnega nasilja(in njegovih raznovrstnih vsakdanjih reperkusij) bistvenopredrugači prevladujoče dojemanje »prava«. V kriminološkihperspektivah je po običaju v ospredju kazenskopravnisistem, vključno z njegovo normativno substanco, ki nastopabodisi kot relativno nevtralno ogrodje (z zagroženimi formalnimisankcijami zavarovano skladišče soglasnih – oziromav skrajnem primeru vsaj minimalnih ali abstraktnih – normativnihoprijemališč »skupne moralne zavesti«, consciencecollective, ki je podlaga »mehanske solidarnosti«) bodisi kotpredmet zdaj blage/dobronamerne, zdaj ostrejše kritike, in sicerzaradi »načelne« selektivnosti ali razredne pristranskostiveljavnih inkriminacij (na ravni formulacije, interpretacije inaplikacije), dokaj pogosto pa tudi zaradi njihove arhaičnosti(konservativnosti) ali liberalnosti (pomislimo na največkratprecej vroče polemike v zvezi s splavom, evtanazijo in uživanjemprepovedanih drog). Ko pa gre za strukturno nasilje(s katerim imamo opravka tako rekoč vsak dan, čeprav ne vsina enak način in v enaki meri), ni pod vprašajem le kazenskopravo, temveč že »pravo kot tako«, v prvi vrsti pravica dozasebne lastnine, ki (kot transcendentalni pogoj možnosti)dopušča varno in donosno izkoriščanje, zatiranje, uničevanje,izključevanje ali krajo tistega (na primer naravnega in kulturnegabogastva), kar bi moralo biti skupno, javno ali osebno(problem, skratka, ni primarno v tem, da njegovi akterji nisoformalno ali neformalno sankcionirani, marveč dosti bolj vtem, da so celo sistematično nagrajevani, in to na račun in vškodo večine). Ob vsem tem je seveda skrajno čudno, da jepravo tako redko izpostavljeno radikalnim kritikam, ki se neprimernorajši lepijo na »kapitalizem«, »tajkune« (tj. »slabe«,normativno oporečne bogataše), »moralni hazard« finančnihin bančnih čarodejev … Razlogov za to nezaslišano prizanesljivost(ali celo slepoto) je gotovo več, na primer: (a) trdoživatradicija »republike lastnine« (Hardt in Negri); 17 (b) izdatna17Hardt in Negri (2010: 22) opozarjata, da so vse tri velike meščanskerevolucije (angleška, ameriška in francoska) merile, sprožilein utrdile predvsem »republiko lastnine« (ne pa svobode, enakostiin bratstva/solidarnosti): »V vsakem primeru sta bila namenvzpostavitve ustavnega reda in vladavine prava obramba privatnelastnine in njeno upravičevanje.« To pa je tudi ključni razlog,zaradi katerega haitijska revolucija, ki je osvobodila sužnje (inse s tem pregrešila zoper vladavino lastnine), ni bila sprejeta vpanteon modernih republikanskih prevratov: »Sklepanje je tukajpreprosto: republika mora varovati privatno lastnino; sužnji soprivatna lastnina; zato mora republikanizem nasprotovati osvobajanjusužnjev. S primerom Haitija je republikansko pretvarjanje,da se cenita svoboda in enakost, dejansko prišlo v neposre-18

Zoran Kanduč: Postmoderni najstveni sistemi v kriminološki perspektivipodpora, ki jo zagotavljajo drugi »ideološki aparati države«(še posebej pa »organski intelektualci« vladajočih razredov);(c) nepreglednost, pogosto težko (če sploh) razumljivo ubesedenjein še zlasti vrtoglava »produktivnost« izdelovanjapredpisov; 18 (č) mistifikacija prava kot znanosti ali nečesa, karlahko pravilno razumejo, tolmačijo in uporabljajo zgolj strokovnjaki,šolani pravniki (ki so se pripravljeni – za močnejši»umetniški« vtis na sodiščih – celo našemiti v kvazivampirskaali duhovniška oblačila); (d) potreba ljudi, da si v domišljijiustvarijo nekakšno sanjsko (harmonično ali idilično) pokrajino,v kateri ne vladajo (tako ali drugače »pokvarjeni«) ljudje,ampak visokoleteča načela, domala vsem ljub(k)i ideali tersplošne in abstraktne (z angelsko čistostjo obsijane) normativneentitete; (e) formalizem, ki vse pravne subjekte (nosilcelastninske pravice) obravnava (in načeloma tudi varuje) kotenake, tj. ne glede na to, kaj dejansko imajo …In še huje, meščansko pravo ne omogoča le zakonitega ropanja,marveč tudi varuje plen kot nekaj, do česar ima ponosnilastnik ekskluzivno pravico (uživanja, uporabljanja in razpolaganja)in kar lahko celo prenese na potomce (ki se potemtakemže rodijo bogati ali vsaj zavidljivo premožni), s čimer jezagotovljena zasebna/izključujoča koncentracija materialnihvirov na srednji ali dolgi rok. Tako se (s političnimi zakonizačarani) krog veselo sklene. Bogataši imajo namreč privilegij,da svobodno ravnajo z najmočnejšim, najpriljubljenejšimorodjem/orožjem, kar si jih je mogoče zamisliti, namreč z denarjem,s katerim si je mogoče priskrbeti ne le najbolj ekstravagantneprimerke in odmerke luksuza (ki logično vključujetudi sex & love storitve), ampak se tudi prikupiti množicam(na primer z lastništvom priljubljenega športnega kluba, najrajenogomet- nega), delovati moralno 19 (na primer pomagatinadarjenim, revnim ali še kako drugače ubogim), kupovatiparlamentarne stranke in politike 20 (ki potem hvaležno poskrbijo,da okorni pravni udi niso v napoto nevidni tržni roki, daobdavčitve niso previsoke, da so širokogrudne subvencije »racionalno«porazdeljene …), izsiljevati vlade, financirati nevladneorganizacije, 21 odpirati nova delovna mesta, sponzoriratikulturne, umetniške ali ekološke projekte in še posebej medije(kajpak z oglaševanjem, ki med drugim deluje kot osupljivoprepričljiva volilna kampanja in continuo), prejemati vso podnonasprotje z vladavino lastnine – in lastnina prevlada.« (Hardtin Negri 2010: 26.)18Petrovčič (2011: 27) navaja osupljiv podatek, da velja v Sloveniji807 zakonov, 13.905 podzakonskih aktov in 2218 mednarodnihpogodb. Ni malo za dobra dva milijona ljudi, mar ne?19O povezavi med bogastvom in moralo glej Adorno 2007: 207–210.20O vlogi denarja v severnoameriški »demokraciji« glej Starikov2011: 63–83.21V zvezi s financiranjem mednarodnih nevladnih organizacij glejStarikov 2011: 158–168.trebno oskrbo (pre)dobro plačanih strokovnjakov (na primerza odnose z javnostmi, sodišči, davkarijo, bankami, delavci …)in tako dalje. Na kratko: »javno« pravo je v ključnih razsežnostihbistveno zasebno (načeloma bi kajpada pričakovali ravnoobratno situacijo), tj. v prid lastnikom, okrašenih z avreolo posvečenostiali nedotakljivosti. In še več: v normativnih »virih«shranjeno pravo se prikazuje kot emanacija »države«, nosilca(ali fiktivno personifikacijo) »suverenosti«, ki so kot transcendencasui generis dviguje nad imanentno družbeno ravnino,med to »božjo« besedo (ali »postavo«) in »verniki« (čredaminebogljenih ovac) pa se vrine še »cerkev«, katere duhovščino(»pastirje« in »ovne vodnike«) tvorijo pravniki, razporejeni pojavnem in zasebnem sektorju (na primer v vlogi advokatov, kizastopajo ali zagovarjajo laike v sodnih obredih ali »mašah«,ali kot najeta uradniška delovna sila v državnih organih in privatnihpodjetjih). Na ta način (namreč z de facto pravniško»monopolizacijo«) dobi buržoazno pravo še dodano zaščito,krepak, že skoraj nepredušen varovalni oklep, ki je skovan izmaterialnih in statusnih interesov navadno zgledno indoktriniranih»klerikov« ali vsaj zadosti ciničnih oziroma zavidljivoplačanih kadrov, še zlasti pa absolutno/groteskno preplačanih»prostih strelcev« v mučno razbohoteni privatni »industrijipravnih storitev« (ki pa vendarle pogosto dosti bolj spominjana business as usual).Morala »v akciji« (in etike »na čakanju«)Obsojanje bogatašev 22 (in privatnega bogastva, njihovenajpomembnejše lastnosti) je neredko – zlasti v krogih uglednih,izobraženih in odgovornih ljudi, ki jim »ni vseeno« –ožigosano kot populistično moraliziranje, kar pa ne velja zaistovrstno grajanje statusno nižje razvrščenih smrtnikov, okaterih se širi obtožujoči ali vsaj utemeljeno sumničavi glas,češ da so leni, goljufivi ali še drugače nravno oporečni, zatojih je treba s »palico« (njena disciplinsko najbolj učinkovitarazličica je strah 23 pred brezposelnostjo, revščino in pomanj-22»Naš čas prenaša eno samo vrsto bogatašev, namreč takšne, ki sesramujejo svojega bogastva. Ko o nekom slišimo, da ‘je zelo bogat’,imamo pri tem takoj enak občutek kot ob pogledu na odvratnobolezensko nabrekanje, denimo debelost ali vodenico: na silo semoramo spomniti svoje človečnosti, da bomo lahko s tem bogatašemobčevali tako, da ne bo opazil naših občutkov gnusa.« (Nietzsche205: 531.)23Bembič (2011: 219–224) opozarja, da je ravno potreba (vladajočih)po tovrstni palici ključni razlog odpora kapitalističnegarazreda do imperativa polne zaposlenosti in relativno visokegagmotnega standarda (družbenoekonomske varnosti) delavskihmnožic, ne nazadnje pa pojasnjuje tudi politični poraz keynesovskegaprojekta. Izkazalo se je namreč, da posplošena in pravzapravcelo zavidljiva ekonomska varnost (po drugi svetovni vojni)ni »udomačila« delavcev (v toplih nedrih »razrednega kompromisa«in »socialne države«), ampak je (posebej v šestdesetih letih)19

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 14-26kanjem) nagnati/priganjati k delu (ne pa jim dajati potuhos privilegiji preveč radodarne socialne države). No, in tudi vmnogih drugih kontekstih je slišati, da je »moraliziranje« odvečna,jalova ali neprimerna dejavnost, 24 in sicer ne le zato,ker ni nihče toliko »čist«, da bo smel »prvi vreči kamen nanečistega«, ampak bolj zato, ker naj bi bil dandanes vsakdoobravnavan kot »nedolžen«, dokler ni s pravnomočno sodnoodločbo »ugotovljena« njegova krivda (ali odgovornost). Topa je nedvomno »močna« implikacija, za nameček pa tudinapačna in bržčas tudi precej škodljiva, saj krivdo in odgovornostskrči na najbolj osiromašeno, 25 namreč pravno ali celokazenskopravno raven.Kakor koli že, v kriminologiji imajo fenomeni z moralnonaravo (ali vsaj konotacijo) upravičeno pomembno vlogo,čeravno so zares bistvena vprašanja pogosto že tako rekoč apriori potisnjena pod preprogo (posebej tista, ki se nanašajona osvetlitev pojmov, kot so »svoboda«, »dolžnost«, »dobro«,»zlo«, »dobrobit«, »gorje«, 26 »vrlina«, »avtonomnost«,»pristnost«, »človek« in tako dalje). V kriminoloških refleksijahje »moralno« (v širšem pomenu) tipično tematiziranona štiri načine: prvič, kot zunanja, kulturna omejitev, ki najobrzda (oziroma preusmeri ali »sublimira«) izvorno »divjost«človeške živali, tj. kot aspekt socializacije (na primer vzgoje,discipliniranja in civiliziranja) bitja, ki vstopa v objektivnedružbene strukture (in vanje ugnezdene »vloge«) in ki semora na tej naporni poti naučiti pravzaprav vsega, vseh svojihdejavnosti, 27 predvsem pa (osvobajajočega) nadzora nad »sleprivedlado pravcate eksplozije nemirov in radikalizacije njihovihzahtev. Reakcijo kapitalistov poznamo: restavracija delovne disciplinein politične »stabilnosti« (vrednot, ki sta videti celo dragocenejšiod profita), kar omogočajo negotovost zaposlitve, strukturnabrezposelnost (razvpita rezervna armada, podprta še z bataljoniodvečnih borcev) in zaostrena konkurenca.24O »strahu« pred moralnim presojanjem glej Midgley 1984: 50–52.25V zvezi z različnimi kategorijami krivde (oziroma odgovornostiin zločina) glej Karatani 2010: 150–154. Razlikovanje med pravnoin moralno krivdo je vsaj in abstracto najbolj preprosto: prva senanaša na kršitev norme, ki prepoveduje škoditi (delati krivico)drugim osebam, druga pa implicira stanje, ko ne pomagamo človeku/ljudemv stiski, četudi bi to lahko storili (glej Schopenhauer1990: 154–164). Dosti bolj paradoksna je »metafizična« krivda, kijo lahko občuti tudi nekdo, ki mu pravno in moralno ni mogočeničesar očitati, na primer posameznik, ki je preživel zlo in gorjekoncentracijskega taborišča.26O razlikovanju med dobrim (das Gute) in zlom (das Böse) termed dobrobitjo (das Wohl) in hudim ali gorjem (das Übel ali dasWeh) glej Kant 2003: 69–79. V zvezi z analizo Kantovega pojmovanja»zla« glej Jager 2007: 40–41. O konceptu »radikalno zlo«,ki ga sloviti filozof vpelje v delu Religija v mejah zgolj uma, glejZupančič 1993: 84–89.27Z drugimi besedami: človeško bitje, za katero ni nič naravno (nitihoja niti gledanje), se mora priučiti življenja kot navade. Navadapimi« nagonskimi silami, strastmi ali »neskončnimi« težnjami;drugič, kot (prirojeni ali pridobljeni?) »moralni čut«, kiga oblastni (nadzorstveni ali ideološki) aparati resda skušajopregnesti v sistemsko in institucionalno funkcionalne oblike,a vseeno ostaja zadnja opora za samostojno presojo o tem, kajje dobro (ali prav) in kaj je zlo (ali narobe), ter morda tudi zadejansko ravnanje v skladu z avtonomno vrednostno sodbo (vtem oziru so deležni posebne pozornosti tisti statistično bojdanadvse redki posamezniki, ki so – nemara že zaradi bioloških 28ali organskih vzrokov – zaznamovani z izredno slabotnim alicelo odsotnim »organom« za moralno delovanje, namreč takoimenovani psihopati ali sociopati 29 ); tretjič, kot razsežnostdružbenih (neformalnih in formalnih) sankcij, katerih namenje pokazati neprimernost normativne kršitve in prepričati kršilca,naj preneha s tovrstnimi dejanji; četrtič, kot temeljnovezivo skupnosti, vozlišče socialne (iz podobnosti med ljudmiali soglasja izvirajoče) solidarnosti ali zbirka pogojev možnostidružbenega življenja, tj. kot nekaj, kar je treba zavarovatiin braniti tudi z represivnimi (ali maščevalnimi) sankcijami.Kakšna je videti ta (»standardno« kriminološka) moralnaproblematika v postmoderni perspektivi? Na prvi pogled slikani ravno obetavna. Tradicionalni socializacijski mehanizmi sodokaj krhki. »Klasična« jedrna družina postaja vse bolj nestabilna(navkljub gorečim prizadevanjem za ohranitev njenega– naravnega ali nadnaravnega – »dostojanstva«): od znotraj jorazjedajo črvi, ki se hranijo z ideali »avtentičnosti« (zvestobesamemu sebi), samostojnosti in individualne (predvsem »negativne«)svobode, od zunaj pa jo vznemirjajo stresni ritmi rutin-(»aktualnost možnega«) je po eni strani resda otopitev (oziroma»mehanizacija« ali »avtomatizacija«) življenja, po drugi stranipa je tudi pogoj svobode, prisvojitve lastnega telesa (ali njegovepreobrazbe v mobilno in fluidno »orodje duše«) in celo delovanjazavesti: »Ne samo jezik, pač pa tudi kompleksnejše nize duhovnihin telesnih dejavnosti je potrebno spremeniti v navado, da bi bilčloveški subjekt sposoben uveljaviti svoje ‘višje’ funkcije kreativnegamišljenja in delovanja – vseh operacij, ki jih ves čas brezglavoizvajamo (hoja, hranjenje itd.), se je potrebno naučiti in jih spremenitiv brezglavo navado.« (Žižek 2009a: 196.)28Glej Walsh 2002: 64–66.29Z zloslutno besedo »psihopat« se običajno označujejo posamezniki,ki so po eni strani impulzivni, nepredvidljivi, asocialni(nezainteresirani za blaginjo drugih), egocentrični, neodgovorni,zasidrani v sedanjosti (brez koherentnega načrta za prihodnost),goljufivi, čustveno pomanjkljivi (predvsem pa brez značilno moralnihobčutij, na primer sočutja, krivde, sramu, obžalovanja alikesanja) in nezmožni vzdrževati trajne in globoke medosebne odnose,po drugi strani pa so pogosto očarljivi, inteligentni in precejzadovoljni s svojimi vznemirljivimi življenjskimi praksami (glejSinger 2008: 314–316). Ob tem pa se skoraj ni mogoče izognitinadležnemu vprašanju: Mar ni standarden opis »psihopata« nenavadnopodoben (idealno)tipični podobi postmodernih utelešenjmalone pravljičnih zgodb o individualni uspešnosti?20

Zoran Kanduč: Postmoderni najstveni sistemi v kriminološki perspektiviskih banalnosti, z vseh strani gomazeča negotovost ter raznolikialternativni načini organiziranja zasebnosti, intimnosti in seksualnosti,za nameček pa se na to trdoživo institucijo naslavljajočedalje zahtevnejše naloge, kajpak tudi v zvezi z »optimalno«vzgojo otroka (dragocenosti par excellence), kar številne zmedenestarše sili v blodeče tavanje po labirintih vsakovrstnihstrokovnih nasvetov in konkretnih zgledov (ob čemer se zastavlja»nemogoče« vprašanje, kdo naj vzgaja vzgojitelje). ZaKatoliško cerkev se zdi, da se po eni strani še najbolj zagnanoubada s finančnimi, poslovnimi in politikantskimi zadevami,po drugi strani pa se utaplja v močvari pedofilskih afer (celo papež– torej sam sveti oče in ekskluzivni zastopnik transcendentnegaOčeta – je bil nedavno deležen tožbe na Mednarodnemkazenskem sodišču zaradi zločina proti človečnosti). Šolniki sepritožujejo nad svojimi razvajenimi, neubogljivimi ali »samo«nezainteresiranimi klienti. Ugled osrednjih ustanov »demokratične«države, obdanih z gosto meglo korupcije, je na osupljivo(a vendarle upravičeno) nizki ravni. Poslovnim elitam se še najboljprilega oznaka »kriminalno odličništvo«. Kazenskopravnisistem plava v oblakih, njegove vezi s sidrišči v neformalnihmehanizmih nadzora nad kriminalnimi pojavi (in njihovimiakterji) so vse bolj razrahljane. Obvladovanje »rizičnih« kategorijne temelji na nravni »vzgoji srca«, ampak predvsem naizolaciji, segregaciji in kvazivojaških intervencijah v žarišča nemirov,tj. predvsem na taki ali drugačni inkarceraciji (na primerv zaporih za kriminalce in nezaželene priseljence ali v getu, kije dandanes ključno odlagališče odvečnega prebivalstva). Nadrugi strani pa novinarji obsedeno (a najbrž v skladu z določilicehovskega etičnega kodeksa) tekajo za notoričnimi lopovi inprevaranti, da bi od njih prejeli medijsko vročo izjavo, dobriin pošteni mali ljudje pa jih volijo in ponižno moledujejo zadrobne pozornosti … Naj nadaljujemo?Toda to je le ena plat medalje. Obstaja še druga (ali nemaracelo več njih), vsaj navidezno lepša, tesno zraščena z družbenimisegmenti, ki utelešajo kulturni napredek, avantgardnoozaveščenost, »bazično« zadovoljstvo (ki neredko preskoči vsrečo) in še posebej relativno udoben materialni standard. Vtovrstnih (liberalno- ali socialnodemokratskih) kontekstih sene govori o krizi (ali celo zatonu) tradicionalne, monolitne inzatiralske morale, marveč dosti bolj o revitalizaciji (ali celo inovaciji)»etičnega«, 30 tj. o vzniku novih vrednotno-normativnihorientacij, ki postopoma nadomeščajo stare, za katerimi v bistvuni vredno žalovati. Če poenostavimo: postmoderna etikaje pluralna, spoštljiva do različnosti in drugačnosti, nespoštljivapa je do rasizma, seksizma in drugih podobnih »izmov«, še najboljdo vsakršnega prisilnega kolektivizma ali »totalitarizma«(ki je v tej optiki soglasno dojet kot zlo z največjo mogočo začetnico31 ). V tem pogledu se lahko vselej ponosno pokaže na30Za zgoščen opis postmoderne etike glej Lipovetsky 1992: 11–25.31»To nam v glavo vbijajo zadnjih petnajst let: vsak revolucionarniizboljšani položaj otrok, žensk, spolnih in drugih manjšin …Postmoderna etika je zlahka združljiva z živopisno mavricoživljenjskih slogov, identitetnih politik, telesnih videzov in eksistencialniheksperimentov … Nad vsem tem brbotanjem »civilne«družbe pa vihra mogočen prapor, ki zavezuje vse in nakaterem piše »človekove pravice«. Te niso več le obledela črkana papirju, ampak nekaj, kar ima dovolj očitne konsekvence:v njihovem imenu se organizirajo vojaški pohodi (humanitarneintervencije) zoper kriminalne oblastnike, s čimer se liberalnademokracija zlagoma, a zanesljivo (čeprav ne tako naglokakor tržna ekonomija) širi po vsem svetu (in radostno oznanjakonec zgodovine, politike in ideologije, torej vsega tistega,kar »nas razdvaja«). A to še ni vse. Postmoderna etika ima vsvojem rokavu še vrsto drugih adutov. Pomislimo na ostrenjeekološke zavesti, sortiranje in recikliranje odpadkov (poglavitnegaproizvoda kapitalističnega gospodarstva), varčevanje zenergijo, skesane avtomobiliste na kolesih ali celo pešpoteh …Ne prezrimo povečane skrbi za zdravje (in čilost), ki se kaže,denimo, v sistematičnem preganjanju kadilcev, kampanjah zapreprečevanje debelosti, boju zoper prepovedane droge, medicinskoneoporečnem prehranjevanju, konstruktivno rekreativnemali »aktivnem« preživljanju prostega časa … Ozrimo sena podjetja: njihovi upravljavci zdaj z vso resnostjo poudarjajo»družbeno odgovornost« in »sonaravni razvoj«, obžalujejoneobzirno izkoriščanje delovne sile, zaposlenim srečnežemobljubljajo trajno osebnostno rast in mamljive poklicne izziveoziroma možnost kreativnega, samostojnega, nekonvencionalnega,zabavnega, timskega, odgovornega dela … Ne pozabimona brstenje etičnih komisij in kodeksov, ki normativno uokvirjajoprimerno opravljanje različnih poklicev (ha, imajo ga celoadvokati!). Se mar res še komu kolca po starokopitni, ozkosrčni,togi morali, ki je surovo teptala željo, užitek, svobodo izbire, 32projekt, ki ga označijo kot ‘utopičnega’, se sprevrže, nam pravijo, vtotalitarno moro. Vsako prizadevanje po uvedbi ideje pravičnostiali enakosti se sprevrže v zlo. Vsaka kolektivna volja do Dobregapovzroča Zlo.« (Badiou 1996: 15.)32V zvezi s »svobodo« velja razlikovati voljo kot preferenco (kar implicira,da subjekt daje prednost x pred Y) in voljo kot odločitev/odločenost: »Svobodna volja kot preferenca je nasprotje svobodnevolje kot odločitve; je svobodna volja, zvedena na kapricioznost,naključnost nagiba ali, še huje, na ozir na ugodje in udobje,komoditeto. ‘Raje’ se nasloni na naključno dozo ugodja, ki bi gautegnilo bolj nuditi eno kot drugo. Prav ta nagib in ozir sta tisto,kar preferenco postavlja nasproti ‘pravi’ svobodni odločitvi, kipač terja presekanje z ugodjem in nagibom.« (Dolar 2004: 155.)Pojem »svoboda« je sicer notorično večpomenski. Svobodo je, recimo,mogoče razumeti »negativno« kot odsotnost (naravnih aliumetnih) ovir, omejitev ali prisil (tako da lahko počneš, kar »seti zahoče«) ali »pozitivno«, kar pa med drugim pomeni: (a) zbirnotranjih moči ali zmožnosti (vključno s samokontrolo oziromaobvladovanjem naključnih vzgibov); (b) avtonomnost (vladanjesamemu sebi oziroma stanje, v katerem si posameznik sam postavljaideale, načela, pravila, cilje ali projekte); (c) pristnost želja,21

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 14-26izražanje pristnega jaza, seksualnost 33 ali samoaktualizacijo?Postmoderna etika je namreč povsem drugačna: prožna, pragmatična,dialoška, aerodinamična (light), predvsem pa ne zahtevamučnega odrekanja, žrtvovanja ali trpljenja, saj je odločnona strani »človeka dostojnega«, srečnega, zadovoljujočega,zdravega, dolgega življenja (prav zato jo lahko z najčistejšovestjo vselej podpre tudi zdravniško in po vsej verjetnosti celoveterinarsko združenje).V zvezi s postmoderno etiko bi morda kdo (zlobno?) pripomnil,da je predvsem privilegij sitih, »življenjskih estetov«,ki dokaj udobno parazitirajo na – neokolonialnem, neoimperialističnem,neoliberalnem ali, z eno (a dovolj povedno)besedo, kapitalističnem – izkoriščanju in zatiranju velike večinesvetovnega proletariata, ki je nagrajen le s tem, da mugaranje omogoča preživetje, začasen odlog smrti (in torejmožnost za nadaljnje podcenjeno hlapčevanje). No, podčrtativelja predvsem to, da se postmoderne normativne orientacije,v katerih sicer ni pretirano težko zavohati uporniškega(zlasti »kontrakulturnega«) duha šestdesetih let, prav lepoujemajo s kapitalističnim režimom heteronomnega dela inpotrošništva. Ha, in še huje: oskrbujejo ga z nujno potrebnopsihofizično energijo ali celo nekakšnim »smislom«. Drugačerečeno: ključna poteza postmoderne morale je uvidevnost,»realistično« ustrežljiva drža, ki dejavno priznava nujnost,»usodnost« kapitalizma kot svojega tihega (in celo glasnega!)ozadja (katerega najgrši vidiki so odrinjeni v »podzemlje«, 34 vočem »nevidne« ekspoziture pekla, v katerih se potijo udarnikiin udarnice baje »izginevajočega« delavskega razreda).Postmoderna etika je nekakšna mrtvoudna »vest« bogategaZahoda, ki ima najraje dostojne & mirne proteste, kritičnerazprave v spletnih (»virtualnih«) forumih, subtilno formuliranepeticije in ostre, brezkompromisne pozive »politiki«,naj ukrene kaj zoper revščino, uničevanje okolja, krčenje socialnedržave, diskriminacijo, nestrpnost … In celo tedaj, kose postmoderni (zgledno apolitični) aktivizem nevladnih inprostovoljskih organizacij realizira v človekoljubnih, dobrokijih »vzamemo za svoje«; (č) samoaktualizacijo; (d) obseg uresničljivihvedenjskih opcij. Glede na to je dokaj jasno, da se »svoboda«ne rima nujno niti s srečo niti z moralo. Glej Geuss 2005:67–72.33O negativnih psihofizičnih posledicah tradicionalne »kulturne«spolne morale glej Freud 2002: 136–141. V zvezi s tem pa je vendarletreba pripomniti, da realizaciji polne zadovoljitve seksualnihnagonov ne nasprotuje zgolj »represivna kultura«. Kot je pokazalafreudovska psihoanaliza, je že v samem bistvu človeške seksualnefunkcije nekaj, kar ni naklonjeno harmoničnemu ali srečnemuizidu. Za podobno analizo spolnih nagonov človeške živali glejZupančič 2005: 82–89.34O premikanju nedvomno nemoralnih in protipravnih praks iz»civiliziranega« sveta v »barbarsko« podzemlje glej Žižek 2004(a):177–185; 2011(a): 381–391.delnih ali okoljevarstvenih dejavnostih, ki so scela uglašene zbržčas najmanj spornim merilom moralnega ali altruističnegaravnanja, usmerjenega v pomoč nekomu, ki je v stiski (ne gledena to, ali je motiv sočutje, želja po »boljšem svetu« ali odgovornostdo drugega, vseh drugih ali Drugega), so rezultativendarle dvoumni. Ni se namreč mogoče otresti vtisa, da se zbrezplačnim ukvarjanjem s problemi (na primer z revščino aliizključenostjo), ki so večinoma eksternalizirani stroški konkurenčnegonje za profitom, pomaga tudi (predvsem?) kapitaluin njegovi do vratu zadolženi politični zaveznici (in v optikikaterih je tovrstno početje »neracionalno«: bodisi zato, ker nidobičkonosno, bodisi zato, ker je predrago).Sklepna opazka: ideali na prepihuMorala (ali različice »etičnega«) je specifično človeškifenomen, 35 vendar predvsem kot možnost, 36 ne pa nujno tudi35To nas trešči pred zamotano vprašanje, kaj sploh je človek oziroma včem se razlikuje od živali vrste Homo sapiens, tj. precej grabežljivega,nasilnega in nečimrnega »dvonožca brez perja«, čigar čari so vse prejkakor očitni: »Če človeško žival reduciramo na njeno golo naravo,jo moramo postaviti v isti položaj kakor njene biološke tovariše. Tasistematični klavec se v velikanskih mravljiščih, ki jih je zgradil, ženeza interesi preživetja in zadovoljitve, ki niso nič več oziroma nič manjspoštovanja vredni kot interesi krtov ali kresničk. Izkazal se je kotnajbolj zvit med živalmi, kot najbolj potrpežljiv, najbolj trdovratensuženj krvoločnih želja po lastni moči.« (Badiou 1996: 46.) Sicer pafrancoski filozof (1996: 14) meni, da je specifika človeka v želji po resnici(ki je »ista za vse«) in torej po nesmrtnosti: »To, da na koncu vsiumremo in da smo zgolj prah, v ničemer ne spremeni identitete Človekakot nesmrtnega, brž ko ta zatrdi, da noče biti žival, v kar ga silijorazmere. In vsak človek je, kot je znano, na nepredvidljiv način zmoženbiti to nesmrtno bitje, ne glede na to, ali gre za velike ali majhnepreizkušnje, za pomembno ali drugotno resnico. V vsakem primerupa je subjektivacija nesmrtna in naredi Človeka.« To seveda ni edinamogoča določitev tistega »nekaj več«, kar človeško žival nadgradi včloveka. Weininger (1986: 373–376) identificira naslednje lastnosti:(a) individualnost (za razliko od individuacije živega organizma) oziromadušo ali »monado« (ki je ločena od vseh drugih in je obenemše »brez oken«, a kljub temu vsebuje »ves svet«, mikrokozmos); (b)spomin (za razliko od neposrednega, pasivnega prepoznavanja); (c)predanost vrednotam, tj. najstvu, ki določa, k čemu je treba stremeti(za razliko od golega nagnjenja ali težnje po ugodju); (č) ljubezen(za razliko od spolnega poželenja); (d) aktivno pozornost (za razlikood »zožene zavesti«); (e) voljo, ki je svobodna (čeravno ne kot »dejstvo«ali »fenomen«, marveč kot transcendentalna podlaga posameznikovegapsihičnega življenja). Singer (2008: 90) med »pokazatelječloveškosti« vključuje samozavedanje, samoobvladovanje, zavest oprihodnosti in preteklosti, sposobnost vzpostavljanja medosebnihodnosov, skrb za druge, sporazumevanje in radovednost.«36Wright (2008: 330) poudarja, da je človeško bitje v glavnem »tehnično«opremljeno za moralno vedenje (ker ima samozavedanje,spomin ter intelektualne in domišljijske kapacitete, ki omogočajopredvidevanje in presojo alternativnih opcij), vendar pa je to le22

Zoran Kanduč: Postmoderni najstveni sistemi v kriminološki perspektivikot aktualnost. Vrednostnim presojam o tem, kaj je dobro in kajje slabo (ter njihovim podmenam in implikacijam), se gotovone moremo izogniti, kar pa še ne pomeni, da imajo vselej ali neizbežnomoralno naravo. Čeprav bi lahko rekli, da je absolutnavednost o dobrem in zlem nekaj, kar gnezdi primarno v sferitranscendentnih entitet (ali bistev), vsekakor ne moremo mimo»dejstva«, da sta Adam in Eva vendarle pojedla tisto kislico zdrevesa spoznanja in s tem »obsodila« potomstvo med drugimtudi na soočanje s tovrstnimi problemi ali dilemami. Na »moralnovprašanje« kajpak ne odgovarja le družbena skupnost, kinormativno uravnava »lik in delo« svojih članov (praviloma vluči zgodovinsko dominantnih predstav o »idealnem človeku«ali strukturno nujni »formi subjektivnosti«), najpogosteje z distribucijopohval in graj. To mora početi tudi posameznik »kottak«, in sicer ne nazadnje že zato, da tako ali drugače regulira aliobvladuje 37 nadležno vreščave in neredko konfliktne težnje svojihnagonskih/motivacijskih silnic (pri tem pa je, vsaj kot moralnisubjekt stricto sensu, pravzaprav sam samcat v brezmejnemvesolju, najbolj osamljeno ali samotno bitje, kar si jih je mogočezamisliti – za razliko od religioznega subjekta, ki mu dela družbovsaj Bog, ali pravnega subjekta, ki živi v človeški družbi 38 ).Moralno »vprašanje« je kajpak mogoče artikulirati narazlične načine, še bolj pestre (družbeno in zgodovinske relativneter neredko tudi idiosinkratične) pa so njegove »rešitve«.Vseeno pa v postmodernem kontekstu pogosto trčimoob trditev, da na tem področju vendarle obstaja konsenz (vsajv »civiliziranem svetu«), ki se seveda ne nanaša več na kolektivnodobro (ki se je razkrojilo v mavrično mnoštvo individualnih/individualiziranihkoncepcij), ampak na zlo. In tudito ni od muh, saj navsezadnje omogoča vznik vsaj »negativnesolidarnosti«, tj. družbene skupnosti, ki jo povezujejo strahoviin tesnobe oziroma jo preganjajo vsakovrstne, nenehno spreminjajočese prikazni, ki se jim po novem reče »tveganja« (into predvsem tista, ki izvirajo iz procesov »modernizacije« vslužbi napredka in razvoja). Še več, dandanes se ve celo to, kajje absolutno zlo: merilo vseh meril za prepoznavanje in ocenjevanjenjegovih miniaturnih manifestacij. To je holokavst 39in posledično fašizem/nacizem oziroma totalitarizem in torejbiološka/evolucijska popotnica: »Smo potencialno moralne živali– kar je več, kakor lahko trdi katerakoli žival – nismo pa naravnomoralne živali. Če želimo biti moralne živali, moramo najprejspoznati, kako temeljito nismo moralni.«37To tezo je in nuce razvil že Darwin (2004: 132–140), ki je razvoj»moralnega čuta« povezal predvsem s socialnim instinktom in»simpatijo«, tj. dovzetnostjo za hvalo in grajo. Za sodobnejšo analizo»notranje potrebe po moralni regulaciji« glej Midgley 1984:188–192.38Za fenomenološko analizo moralne, religiozne in pravne pozicijeglej Kojève 1984: 226–242.39Za poglobljeno teorijo o absolutnem ali radikalnem zlu glej Badiou1996: 48–52, 55–59.socializem/komunizem. Na tej, mračni strani so stvari jasnein nedvoumne: vsi smo proti pobijanju, mučenju in trpljenjunedolžnih ljudi, še zlasti tedaj, ko so žrtve (pre)blizu ali celoene izmed »nas« (it could be you!). 40 Na drugi, sončni strani,kjer dobrotljivo mežikajo podobe dobrega, pa je situacija bajeneprimerno bolj raznolika, ozaljšana z nič koliko stezic, še neshojenihpoti in poželjivih avtocest (opcij za tiste, ki se jim »šeposebej mudi«). No, in prav je tako (saj ima, kot vemo, »vsakotele svoje veselje«). Le kdo bi si danes sploh še drznil pomisliti,da bi vseh tem ihtavim iskalcem ugodja, udobja, zadovoljstva,užitka in sreče – s silo ali prevaro (manipulacijo) – odvzel svetopravico do izbire (oziroma bi jih ošabno nagnal korakati veno samo, ideološko poenoteno smer), še zlasti, ker njihovovehementno zasledovanje lastnih interesov nadzoruje nevidnatržna roka, ki blagohotno poskrbi, da se iz tega vročegakotla ne izleže anarhija (ali kaos), marveč – reci in piši! – občadobrobit? Vprašanje je, hvala bogu, menda zgolj retorično.Toda pozor. Če se nam posreči, da že za malenkost dvignemoglavo iz živega peska vladajoče ideologije (»objektivnihiluzij«), naglo uvidimo, da je mogoče postmoderno »stanjestvari« interpretirati tudi drugače. Recimo: mar ni ravno »dobro«tisto, glede česar se ljudje v splošnem še najbolj strinjajo(vsaj če imamo pred očmi vsakdanje »teorije« in prakse takorazredne avantgarde kakor tudi podrejenih delovnih in potrošniškihmnožic). No, in to dobro ni kar koli: njegovi predikati– na primer vsemogočnost – močno spominjajo na božjeatribute. Da, v mislim imamo denar, ki dejansko funkcionirakot bog, »negibno gibalo« (Aristotel) ljudi in reči. 41 Česa vseni zmožen denar: človeku da moč, silo, oblast, neodvisnost,pokornost reči, varnost, avreolo osebne uspešnosti, prepričljivost,zdravje (neredko celo lepoto), ugled, občudovanje, naklonjenost,priljubljenost, spoštovanje → vrednost: toliko veljaš,kolikor ga imaš oziroma (si) ga zaslužiš. Ni ga boga, ki biimel pod sabo toliko predanih vernikov, prerokov, apostolov,katehetov, mašnikov, križarjev, templjev, molitvenih obrazcev… Denar je sonce vseh sonc, ki brez predaha ožarja utrujene40To pa seveda implicira precej selektivno apercepcijo »vrednih« (ali»nedolžnih«) žrtev: »Poglejte: tistega dne, ko sta se na Manhattnuzrušila dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, je v svetu zaradilakote in ozdravljivih bolezni umrlo 35.650 otrok. Toliko jih nasvetu zdaj umre vsak dan. To je tihi genocid, tihi teror revščine, kise dogaja pred očmi vseh nas. Toda zaradi tega ni še nihče povzdignilglasu.« (Soban 2011: 59.)41Simmel (2005: 239–243) poudarja, da je posebnost denarja tudiv tem, da se ne pokorava zakonu o padajoči marginalni koristnosti.Izpolnitev običajnih želja pogosto implicira večje ali manjšerazočaranje (včasih pa seveda tudi prijetno presenečenje), saj jepovezana s tem, da bolje spoznamo njene predmet, njegove svetlein temne plati. Pri denarju pa je drugače. Njegovo kopičenje, kateregapsihični izraz je lakomnost (ali skopost), je namreč povsemimuno za tovrstne negativne čustvene odboje, saj gre za stvar (vrednostvseh vrednosti), ki je brez lastnosti.23

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 14-26obraze romarjev in blagoslavlja sveto pot, ki vodi k njemu inki je seveda brez konca in kraja (»absolutno« je pač noumen,Ding an sich, tj. stvar sama na sebi, ne pa fenomen), njena poimenovanjapa se v času spreminjajo: »napredek«, 42 »razvoj«, 43»globalizacija« … Sicer pa imena tako in tako niso važna,ključno je to, kar označujejo (ali vsaj obljubljajo), namreč stalnopovečevanje materialne blaginje, najprej, razumljivo, tistihzgoraj (najbolj pobožnih ali morda celo predestiniranih), natopa postopoma – potrpljenje je božja mast! – še onih spodaj(trickle down effect). Nič manj pomembno pa ni to, kar je natej poti treba početi: delati! Delo osvobaja, če ne drugače, pavsaj tako, da ti prinese zaslužek (bolje delaš, višji je) in s temvsaj aproksimacijo udeleženosti v transcendentnem bistvu (jekaj lepšega od tega, da se zvečer vrneš domov prijetno utrujenin – preden začneš gledati televizijo – preveriš dvigajoče sestanje na bančnem računu?). Delo menda moralno izboljšujeali povzdiguje (in extremis pa tudi odrešuje) človeka. In ševeč, delo pokaže, kdo je resnično veren, pravoveren, kdo paje krivo- ali narobeveren ali celo neveren in eo ipso goden zazasluženo kazen: kdor ne dela, naj ne je! Z drugimi besedami:smrt lenuhom, ki se norčujejo iz svetega! Prezir in sovraštvodo vseh, ki se nesramno rogajo kultu dela(vca). Ki neracionalnozapravljajo svojo čas z dejavnostmi, v katerih – samo pomislite!– samo oni sami vidijo vrednoto, smisel, odtis lastnesvobode (oziroma samodoločanja) ali korist. Ki svojega življenjane posvečajo delanju, kopičenju in oplajanju denarja. Ki seneolikano posmehujejo bogatašem (vernikom par excellence),o katerih celo trdijo, da je njihovo premoženje odblesk zločinovin da torej sploh ni zares njihovo (ker imajo ali prejemajoveč, kot bi jim – pravno, moralno, politično ali ekonomsko– smelo pripadati) oziroma je njihovo zgolj po zaslugi globokozakoreninjene pravne zmote, splošne zaslepljenosti, ki vsajdeloma izvira tudi iz veljavnih zakonskih predpisov …42Ideja napredka, ki izvira iz razsvetljenstva (in je torej stara komajkakšnih dvesto let), je nedvomno pomembna opora kapitalističneideologije: »Tiha predpostavka kapitalizma je, da se svet razvijaproti boljši, svetlejši prihodnosti in da je motor tega napredovanjagospodarska rast, torej širjenje obsega blaga in storitev, ki soljudem na voljo. V tem procesu lahko sicer pride do občasnih motenj,recimo v obliki periodičnih recesij, toda sila vztrajnosti nasnenehno potiska naprej.« (Hamilton 2007: 93.)43Latuche (2009: 25) opozarja, da je »razvoj« precej varljiv, celosprevržen koncept: »Ker pri žrtvi onesposobi zmožnost presojein anestezira njeno kritično mišljenje, odlično izpelje ideološkonavidezno delo, ki ga nalagamo ‘psom čuvajem’ (Nizan) ali ‘čistilcemimperija’ (Brecht), da bi vzpostavili konsenz med nasprotnimistranmi: izraze, kakršni so akumulacija kapitala, izkoriščanjedelovne sile, zahodni imperializem ali svetovna nadvlada, ki soresnica razvoja in globalizacije, pa bi tisti, ki so na napačni stranirazrednega boja in svetovne ekonomske vojne, upravičeno insamodejno zavrnili. Mojstrovina te mistifikacijske umetnosti jeneizpodbitno ‘trajnostni razvoj’.«V redu. Ampak kako je potem mogoče, da je prav iz tegaskorajda idilično soglasnega dobrega (na katerega ne prisegajole bogati, marveč večinoma tudi revni in oni vmes, milijonarjina čakanju) izšlo tolikšno zlo in gorje, na primer kolonializem,imperializem, suženjstvo, 44 eksploatacija mezdnih(formalno svobodnih) delavcev, vojne (katerih kulminacijaje vsekakor mesarsko dvajseto stoletje), konvencionalni (inorganizirani) kriminal šibkih in močnih, odtujenost (»alienacija«),reifikacija, megalomanska revščina (oziroma socialno-ekonomskapolarizacija 45 ), uničevanje in onesnaževanjenarave … Je morda tudi tokrat triumfiral zlodej, ki se znaneverjetno vešče skrivati za zapeljivimi maskami dobrega?So ljudje prenaglo pokopali krščanskega boga, ki je bil, karse dela tiče, zgledno varčen in učinkovit (delal je – in še to lez besedami! – pičlih šest dni, nato pa se je sproščeno predalbrezdelju)? So ravnali nepremišljeno, ko so zavrgli modroststarih, ki so »bogastvo« enačili z nedelom (svobodo), delopa z »revščino« (oziroma nujnostjo, s katero se morajo pečatisužnji)? Ali pa je problem v tem, da smo pozabili, da je»trdo« (heteronomno ali abstraktno) delo ena izmed najboljzahrbtnih oblik »lenobe« (vsaj v razmerju do vsega tistega,kar je človeško najbolj dragoceno), zasvojenosti, samopozabeali samozatajevanja, da delo nikakor ni svobodna »opcija«,marveč naravna nuja (ki jo je mogoče – in tudi zaželeno! –44O ekonomski vlogi suženjstva v »moderni republiki lastnine« glejHardt in Negri 2010: 74–80. Čeprav je suženjstvo v očitnem protislovjuz ideologijo »svobodnega« dela – oziroma posameznika kotlastnika samega sebe (svoje delovne sile, ki jo menjava za mezdo)–, je odigralo pomembno vlogo v razvoju kapitalistične ekonomije:»Ko pa razširimo svoj pogled in ugotovimo, da so kontekst, bistvenza rojstvo in rast kapitala, široki krogotoki prehajanja ljudi,bogastva in blaga, ki segajo daleč onkraj Evrope, lahko vidimo, daje suženjstvo popolnoma integrirano v kapitalistično produkcijo,vsaj v 18. in večjem delu 19. stoletja.« (Hardt in Negri 2010: 76.)45Wallerstein (2004: 160–161) poudarja, da je kapitalistična ekonomijaustvarila največjo geografsko polarizacijo bogastva in privilegijev,kar jih je svet kdaj poznal: »O kapitalističnem svetovnemsistemu lahko razmišljamo kot o socialno tridelnem sistemu,(simbolično) razdeljenem na 1 odstotek na vrhu, 19 odstotkovkadrov in 80 odstotkov na dnu. Dodajmo temu še prostorski element,ki smo ga že omenjali. V mejah enotnega sistema, tj. kapitalističnesvetovne ekonomije, teh 19 odstotkov ni razvrščenihenakomerno med vse politične enote, temveč so zbrani le v nekaterihizmed njih.« Pisec (2004: 162)opozarja, da ima ravno zasistemske kadre »demokracija« zelo pomembno mesto na lestvicivrednot: »In čeprav je demokratizacija v zadnjih dvesto letih koristilale hipotetičnim 19 odstotkom svetovnega prebivalstva, je bilaza vrhnji 1 odstotek zelo draga in zanjo je šel precejšen del pogače.Če bi iz 19 odstotkov nastalo 29 odstotkov (kaj šele, če bi nastalo89 odstotkov), ne bi za privilegirance ostalo nič. Če smo čistokonkretni, nič več ne bi bilo nepretrgane akumulacije kapitala, karje, konec koncev, raison d'être kapitalistične svetovne ekonomije.«O moralnih vidikih soobstoja absolutnega bogastva in absolutnerevščine glej Singer 2008: 213–219.24

Zoran Kanduč: Postmoderni najstveni sistemi v kriminološki perspektivizgolj skrčiti, počlovečiti, enakomerno porazdeliti in podreditidemokratični kontroli), da je bilo »delo v potu lastnegaobraza« zamišljeno kot »padlim« ljudem naložena kazen zaradiAdamovega in Evinega prestopka v raju …? Ampak kogato sploh zanima! Čemu bi tratili čas z jalovim razmišljanjem.Delo bržčas že nestrpno kliče. 46 In brez dela ni jela, ni klobas,niti novih zimskih gum …Literatura1. Adorno, T. W. (2007). Minima moralia: refleksije iz poškodovanegaživljenja. Ljubljana, Založba /*cf.2. Badiou, A. (1996). Etika: razprava o zavesti o Zlu. Problemi, št. 1.3. Bembič, B. (2011). Dve teoriji kapitalističnega gospostva. Teorija inpraksa, št. 1, str. 206–229.4. Bilwet (1999). Medijski arhiv. Ljubljana, Študentska založba.5. Darwin, C. (2004). The Decent of Man, and Selection in Relation toSex. London, Penguin Books.6. Dolar, M. (2004). Pisar Bartleby in njegova pravica. Problemi, št.7–8, str. 133–165.7. Freud, S. (2002). Kulturna spolna morala. Problemi, št. 5–6, str.133–156.8. Geuss, R. (2005). Outside Ethics. Princeton, Princeton UniversityPress.9. Hamilton, C. (2007). Fetiš rasti. Ljubljana, Krtina.10. Hardt, M.; Negri, A. (2010). Skupno: onkraj privatnega in javnega.Ljubljana, Študentska založba.11. Hessel, S. (2011). Dvignite se! Ljubljana, Založba Sanje.12. Jager, M. (2007). Pogoj obče veljavnosti kot Kantova etična britev.Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 1, str. 37–45.13. Kant, I. (2003). Kritika praktičnega uma. Ljubljana, Društvo za teoretskopsihoanalizo.14. Karatani, K. (2010). Transkritika: o Kantu in Marxu. Ljubljana,Krtina.15. Kojève, A. (1984). Fenomenologija prava. Beograd, Nolit.16. Lacan, J. (1988). Etika psihoanalize. Ljubljana, Delavska enotnost.17. Latouche, S. (2009). Preživeti razvoj. Ljubljana, Založba /*cf.18. Lipovetsky, G. (1992). Le crépuscule du devoir. Pariz, Gallimard.19. Lukič, G. (2011). Jastrebi se vračajo. Dnevnik (Objektiv), 6. avgust,str. 14–15.20. Midgley, M. (1984). Wickedness: a philosophical essay. London,Routledge.21. Nietzsche, F. (2005). Človeško, prečloveško. Ljubljana, Slovenskamatica.22. Petrovčič, P. (2011). Izgubljeno z uzakonitvijo. Mladina, št. 35,str. 27.23. Schopenhauer, A. (1990). O temelju morala. Novi sad, Bratstvo–jedinstvo.24. Simmel, G. (2005). Filozofija denarja. Ljubljana, Študentska založba.25. Singer, P. (2008). Praktična etika. Ljubljana, Krtina.26. Sloterdijk, P. (2009). Srd in čas: politično-psihološki poskus. Ljubljana,Študentska založba.27. Soban, B. (2011). Popotnica za prihodnost (»Spremna beseda«). V:Hessel, S.: Dvignite se! Ljubljana, Založba Sanje, str. 53–63.28. Starikov, N. (2011). Kriza: kako $e to dela. Ljubljana, UMco.29. Štefančič, M. (2011). Otoki zakladov. Mladina, št. 25, str. 36–40.30. Wacquant, L. (2008). Zapori revščine. Ljubljana, Založba /*cf.31. Wallerstein, I. (2004). Zaton ameriške moči. Ljubljana, Založba /*cf.32. Wallerstein, I. (2006). Uvod v analizo svetovnih sistemov. Ljubljana,Založba /*cf.33. Walsh, A. (2002). Biosocial Criminology: Introduction and Intergration.Cincinnati, Anderson Publishing Co.34. Weininger, O. (1986). Pol i karakter. Beograd, Književne novine.35. Wright, R. (2008). Moralna žival: pogledi evolucijske psihologije načloveško naravo. Ljubljana, Mladinska knjiga.36. Zupančič, A. (2005). ABC freudovske revolucije. Problemi, št. 7–8,str. 67–89.37. Zupančič, A. (1993). Etika realnega: Kant, Lacan. Ljubljana, Problemi-Razprave.38. Žižek, S. (2004). Canis a non canendo. Problemi, št. 1–2, str. 5–32.39. Žižek, S. (2004a). Premakniti podzemlje! Problemi, št. 5–6, str.169–186.40. Žižek, S. (2009). In Defense of Lost Causes. London, Verso.41. Žižek, S. (2009a). Disciplina med dvema svobodama, ali: Norost innavada v nemškem idealizmu. Problemi, št. 2–3, str. 189–221.42. Žižek, S. (2011). Živalski pogled Drugega. Problemi, št. 1–2, str.5–16.43. Žižek, S. (2011a). Poskusiti znova – spodleteti bolje. Ljubljana,Cankarjeva založba.46»Če torej upoštevamo le to, kar nas zadeva, se pravi to, kar zadevaželjo, njeno stanovitnost in razpršenost, potem je položaj oblasti,kakršnakoli je že bila, v vsakršnih okoliščinah, vselej enak. To jepoložaj Aleksandra, ko je zasedel Perzepolis, Hitlerja, ko je zasedelPariz, to je tisti znameniti proglas: (predgovor ni pomemben)Prišel sem vas osvobodit tega ali onega, vseeno česa, bistveno jenaslednje: nadaljujte z delom, delo mora teči naprej. Kar z drugimibesedami pomeni: naj bo vsem popolnoma jasno, da ni napočilaniti najmanjša priložnost za izražanje kakršnekoli želje. Moralaoblasti, upravljanja dobrin je naslednja: z željami se oglasite kdajdrugič, naj kar lepo počakajo.« (Lacan 1988: 317.)25

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 14-26Post-modern normative systems from a criminological perspectiveZoran Kanduč, LL. D. Scientific Counselor, Institute of Criminology at the Faculty of Law,University of Ljubljana, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, SloveniaIn the post-modern context, the obligation exerted by normative systems would appear to no longer have any effect. On one hand– at the level of core value orientations, at least – such systems are challenged by rebelling crowds while, on the other hand (which,in fact, is deeply conformist), they are undermined by the I-would-prefer-something-else mentality, i.e. by the impatient consumer’swish list, which is aggressively exacerbated by the advertising industry. Although the structural crisis in the capitalist economy hasexposed the grotesque absurdity of the dominant ideals, the intelligentsia are still babbling about solving the situation the “good oldway”: more work, more competition, more private ownership, etc. And, above this, they have unfurled the tattered umbrella of “humanrights” – a doctrine which is radical at its very core (because it calls into question the existing regime of ownership rights) and whichthe ideological apparatus of the bourgeois state has modified to the extent that it has become acceptable even for the Establishment andits guardian angels.Key words: normative systems, criminology, crisis of values, capitalism, social ethicsUDK: 172:321:343.926

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38Povezanost družbenih značilnosti s prometniminesrečami z najhujšimi posledicamiMiran Mitar, 1 Boštjan Žnidaršič 2Nihče, ki živi v motorizirani družbi, ne more biti brez skrbi zaradiogromnih stroškov prometnih nesreč (Leonard Evans, 1991: 1).Glavni namen članka so primerjave trendov varnosti cestnega prometa (merjeno s številom mrtvih v prometnihnesrečah na 100.000 prebivalcev) v Sloveniji in v državah Evropske unije (27) ter preučitev povezanosti števila žrtev vprometu z izbranimi kazalniki kvalitete življenja (bruto družbeni produkt - pariteta kupne moči, indeks človekovegarazvoja in ginijev indeks družbene neenakosti). V okviru sistemskega teoretskega pristopa (teorija družbene entropije)so prikazani osnovni trendi (2000 - 2010) in primerjave števila mrtvih v prometnih nesrečah (leto 2009) z izbranimikazalniki (BDP ppp, HDI in ginijev indeks neenakosti, po nazadnje dostopnih podatkih za leto 2007). Podatki sovzeti iz podatkovnih baz Evropskega statističnega urada in iz Poročil o človekovem razvoju. V Sloveniji se je številosmrtnih žrtev v prometu v zadnjem desetletju razpolovilo, vendar je obremenitev s številom žrtev (6,7 na 100.000prebivalcev) še vedno nad evropskim povprečjem (6,2). Analiza podatkov je pokazala, da imajo države z večjim brutodružbenim produktom - pariteta kupne moči (BDP ppp) in večjim indeksom človekovega razvoja (HDI) manjše številomrtvih v cestnem prometu (na 100.000 prebivalcev). Domneve o obstoju povezanosti družbene neenakosti (znotrajdružb, merjene z ginijevim indeksom ekonomske neenakosti dohodka) s številom smrtnih žrtev (na 100.000 preb.)ni bilo mogoče sprejeti. Sistemski teoretski pristop (teorija družbene entropije) - in uporaba sekundarnih podatkovomogočata jasen pregled in primerjave števila mrtvih v prometu ter - vpogled v nekatere družbene makrodejavnike,ki so povezani z varnostjo cestnega prometa.Ključne besede: prometna varnost, prometne nesreče, Evropska unija, Slovenija, teorija družbene entropijeUDK: 614.86:656.25:061.1EU1 Uvod1 2Med cilji združitve držav v Evropsko unijo sta tudi svobodnogibanje oseb in trgovina med državami članicami, obacilja pa sta tesno povezana s prometom. Ker je gibanje ljudi inblaga del družbenih procesov proizvodnje, delitve, menjave inpotrošnje v sodobnih družbah, ogrožanje življenj in dobrin vcestnem prometu ne prizadene samo posameznikov, ampaktudi širšo družbo. Namen prispevka je poudariti povezanost1Dr. Miran Mitar, docent, dipl. sociolog, magister obramboslovjain doktor družbenih ved s področja obramboslovja, se ukvarja zmetodologijo raziskovanja varnostnih pojavov in ocenjevanjemvarnosti v sodobni družbi, sodeluje v mednarodnih raziskavah ovarnosti, tveganju in kriminaliteti. Je predstojnik katedre za družboslovje,humanistične vede in metodologijo na Fakulteti za varnostnevede Univerze v Mariboru.E-pošta: miran.mitar@fvv.uni-mb.si.2Boštjan Žnidaršič, diplomirani varstvoslovec, višji policist, pomočnikkomandirja na Policijski postaji Postojna, dela na področjuvarnosti prometa. E-pošta: bostjan.znidarsic@policija.sivarnosti družbe in prometne varnosti - oziroma povezanostznačilnosti posameznih družb s prometnimi nesrečami z najhujšimiposledicami.1.1 Teoretska izhodišča za preučevanje prometne varnostikot sestavine varnosti družbeProbleme varnosti je mogoče opazovati z zornega kotarazličnih subjektov varnosti (varnost posameznikov, varnostskupnosti, nacionalna, mednarodna in globalna varnost) inrazličnih področij (vojaško, politično, ekonomsko, okoljsko),ki se medsebojno prepletajo (Liotta, 2002:478; Mitar, 2008:22).Zato je treba opredeliti značilnosti in povezanost posameznegapodročja varnosti (na primer prometne varnosti) z drugimipodročji (na primer politično, ekonomsko, okoljsko) insubjekti varnosti (posameznik, skupnosti, država), če hočemooceniti pomen posameznega področja varnosti. Vplivi solahko različni (majhni, veliki, neposredni, posredni), visokestopnje ogroženosti na posameznem področju lahko vplivajonegativno tudi na druga področja in subjekte varnosti.27

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38V izhodišču je predpostavka, da je mogoče probleme varnostisodobnih družb (vključno s problemi prometne varnosti)obravnavati s pomočjo sodobnih sistemskih teorij. Medtem kose je v okviru preučevanja varnosti cestnega prometa pojavilnajprej pristop uporabnika ceste (angl.: the road - user approach),ki je dal največji poudarek vedenju posameznikov kotuporabnikov cest, pa se v novejšem času poudarja sistemskipristop (in v tem okviru program Vizija nič 3 ) - kot teoretskiokvir za opisovanje, pojasnjevanje, napovedovanje in vrednotenjeproblemov in ukrepov na področju varnosti cestnegaprometa (Larsson, 2007, in Larsson, 2010). Tako je v dvajsetemstoletju, po mnenju strokovnjakov Organizacije za ekonomskosodelovanje in razvoj (OECD 4 ), kot jih je povzel Wegman(2002:13) (glej tabelo 1 spodaj) - prišlo do spremembe poudarkovpri raziskovanju prometne varnosti; najprej so bile nesrečeobravnavane kot slučajne, potem je bila pozornost namenjenaposameznim vzročnim dejavnikom, danes pa se poudarja tudiprilagajanje sistema cestnega prometa posameznikom.Tabela 1: Pogled na nesreče (Wegman, 2002: 13)Obdobje1900-19201920-19501940-19601950-19801980-20002000-Pogled na nesrečeNesreče kot slučajen pojavNesreče povzročajo k nesrečam nagnjeni voznikiNesreče imajo en vzrokKombinacija več vzrokov v okviru » sistemskegapristopa«Človek je šibki člen: več vplivov na njegovo vedenjeBoljša izvedba obstoječih politikTrajnostna zaščita: prilagoditev sistema človekuČeprav obstaja več verzij sistemske teorije (op.p.: en pregledv Bausch, 2001), je kot ena od novejših teorij izbrana za izhodiščeteorija družbene entropije (Bailey, 1990, 1997), 5 ker omogo-3Tingwall in Haworth (1999) sta na konferenci o prometni varnostipredstavila osnovno izhodišče programa Vizije nič, da je etičnonesprejemljivo, če je kdo v prometu ubit ali resno poškodovan.Vizijo nič je leta 1997 sprejel švedski parlament, pozneje pa je bilasprejeta kot izhodišče v državah članicah Evropske unije (EuropeanComission, 2003). V Sloveniji sta pomembna mejnika Nacionalniprogram varnosti cestnega prometa za 2007-2011 (2006)in Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje od2012 do 2021 (2011).4Dokumenta OECD Road safety principles and models (1997) inSafety on roads. What's the vision? (2002) sta pomembno prispevalak razširjenemu pogledu na problematiko varnosti cestnegaprometa.5Teorijo družbene entropije (angl.: social entropy theory) je v devetdesetihletih prejšnjega stoletja razvil ameriški sociolog in metodologKenneth Bailey. Teorija družbene entropije spada med novejšesistemske teorije – in poudarja, da se posamezniki in družbeneskupnosti soočajo s problematiko premagovanja entropije (nepočaoperacionalizacijo problemov na različnih ravneh (makro-,mezo- in mikro-) in različne primerjave pri raziskovanju različnihvarnostnih pojavov (vojn, kriminalitete, prometnih nesreč)v različnih družbenih okoljih (skupine, organizacije, skupnosti,države, mednarodna skupnost). Osnovni model za preučevanjepovezanosti prometne varnosti z dejavniki družbe je bilD = f(PLOTIS) (1.1)(prirejeno po Mitar, 2008: 130, in Mitar, 2010: 944). Številoprometnih nesreč (D) je pogojeno (f kot funkcija) z dejavnikiprebivalstva (P), kvalitete življenja (L), organizacije družbe(O), tehničnega razvoja (T), informacij in kulture (I) ter značilnostmiprostora (S). Ta model je bil v nadaljevanju skrčenna ožji modelD = f(BDP ppp, HDI in GINI), (1.2)ki obravnava samo povezanost števila mrtvih v prometnihnesrečah z izbranimi kazalniki kakovosti življenja 6 (brutodružbeni proizvod pariteta kupne moči, indeks človekovegarazvoja, ginijev indeks ekonomske neenakosti) 7 iz sklopavratne izgube energije) na različne načine v različnih zgodovinskihobdobjih in da je individualni in družbeni razvoj (oziroma kvalitetaživljenja) pogojen ne samo z nekaterimi relativno stalnimi dejavniki(na primer prebivalstvo, prostorske danosti na določenem območju),ampak tudi z dejavniki, ki so v določeni meri pod vplivom ljudi(tehnični razvoj, vrste organiziranosti, informiranosti in kulture).Nobena družba v celoti in trajno ne more odpraviti entropije, zatoso poleg želenih rezultatov (kvaliteta življenja) - v vsaki družbi prisotnitudi neželeni pojavi (na primer vojne, konflikti različnih vrst,kriminaliteta, prometne nesreče in drugi negativni pojavi). Zmanjšanještevila teh pojav ni pogojeno samo z objektivnimi dejavniki,ampak tudi s prizadevanji posameznikov in različnih družbenihakterjev. Na uporabnost teorije družbene entropije za empiričnopreučevanje negativnih družbenih pojavov (na primer vojn in kriminalitete)je v nekaterih prispevkih opozoril Mitar (2008, 2010).6Osnovne spremenljivke so opredeljene v Human Development Report2009 v poglavju Definition of statistical terms and indicators,str. 209- 212. BDP ppp je bruto družbeni produkt – pariteta kupnemoči, tj. bruto družbeni produkt, izračunan v ameriških dolarjih indeljen s prebivalstvom v sredini leta. Ginijev indeks meri razlikoporazdelitve dohodka od idealno enakomerne porazdelitve. Lorenčevakrivulja meri kumulativne odstotke prejemnikov dohodka odnajrevnejših do najbogatejših. Ginijev indeks meri površino medLorenčovo krivuljo in hipotetično črto absolutne enakosti. Vrednostnič predstavlja absolutno enakost, vrednost 1 pa absolutno neenakost.Indeks človekovega razvoja (angl.: Human development index= HDI) je sestavljen indeks, ki meri povprečen dosežek v trehosnovnih dimenzijah človekovega razvoja – dolgem in zdravem življenju,dostopu do znanja in v spodobnem standardu življenja.7Ginijev indeks je predlagal italijanski statistik Corrado Gini(1884-1965). Postopek izračuna iz individualnih podatkov je prikazalLovrenc Pfajfar (2011: 258-263).28

Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Povezanost družbenih značilnosti s prometnimi nesrečami z najhujšimi posledicamiširšega modela. Ta poenostavitev je bila narejena zaradi težavzbiranja podatkov, ki so potrebni za preučitev celotnega modelav različnih družbah.Prometne nesreče ogrožajo tako varnost posameznikovkot tudi nacionalno varnost, hkrati pa povzročajo različnevrste materialnih in nematerialnih škod. Sam pojem prometnevarnosti bi lahko razumeli kot gibanje ljudi v prostoru vpredvidenem času in s predvidenimi stroški brez različnihneželenih pojavov, ki ogrožajo življenje in premoženje teronesnažujejo okolje. 8 Vendar pojma prometne varnosti nesmemo poenostavljati, saj je povezan z različnimi koncepti(varnost, sistem, promet, cestni promet) in s teorijami s področjarazličnih disciplin (op. p.: tehnične vede, psihologijain socialna psihologija, kazensko pravo in družbene vede), kise problematike lotevajo z zornega kota pogosto nesomernihparadigem.Varnost cestnega prometa kot družbeni in sistemskiproblem je poudaril že Haddon (1972: 206), ki je razvil matrikoza raziskovanje prometnih nesreč (v vrsticah matrike sodejavniki pred in med nesrečo ter po njej in posledice,v stolpcihpa dejavniki človeka, vozila z opremo ter okolja nesreč). Vrazširjeni matriki pa je Haddon razlikoval tudi med fizičnimiin družbeno-kulturnimi značilnostmi okolja (Haddon, 1972:206). Na področju nekdanje skupne države je poenostavljenmodel prikazal Rotim (1990), ki je razpravljal o treh medsebojnopovezanih komponentah (človek, vozilo in cesta, ki so vnaravnem in družbenem okolju). V Sloveniji je Žlender (2007)s sklicevanjem na tuje avtorje (predvsem na Friedstroma inElvika) opozoril na sistemske dejavnike prometne varnosti inna vizijo nič. Zajc (2010: 567) je poleg pojmovanja varnosticestnega prometa kot odprtega sistema poudaril, da varnostprometa v Sloveniji ni našla svojega mesta v Resoluciji o strategijinacionalne varnosti, razloge pa vidi v šibkostih v prometno-varnostnistroki.8Pojem (prometne) varnosti uporabljajo tako strokovnjaki različnihvrst kakor širša javnost. Taka uporaba pogosto povzroča nesporazume,saj ni enotne definicije pojma prometne varnosti niti ni danajasna kvantitativna opredelitev. Podobno kot je koncept varnostisporen v družbenih vedah (Gallie, 1962), je lahko sporen tudi konceptprometne varnosti. V domači strokovni literaturi je razširjenadefinicija prometne varnosti Šeparoviča (1978:111), ki je poudaril,da je varnost prometa mogoče uporabiti za razumevanje stanjaprometa (varno, nevarno), kot predmet individualnega in družbenegaprizadevanja za izboljšanje varnosti ter kot predmet znanstvenegaraziskovanja. V tuji strokovni literaturi pa je prometnovarnost definiral Evans (2004: 6), ki je poudaril, da splošni konceptprometne varnosti zajema odsotnost nenamenskih poškodb živihbitij in neživih objektov, medtem ko se varnost cestnega prometauporablja za označevanje varnosti v prometu, ki poteka predvsemz motornimi vozili na kolesih na javnih cestah.Varnost cestnega prometa je značilnost sistema, ki jo vsakudeleženec doživlja in ocenjuje individualno. Z zornega kotaposameznika je to stanje človekove osebne varnosti kot udeležencav prometnem podsistemu. Človek se potem, ko postaneudeleženec v prometu, do neke mere subjektivno počutivarnega in/ali ogroženega, pri čemer je vedno do neke meretudi dejansko ogrožen. Varnost je z zornega kota vsakega posameznikaindividualna kategorija, z zornega kota prometnegapodsistema pa sistemska kategorija. Kriteriji za merjenjeoziroma ocenjevanje varnosti so različni, najpogosteje pa jeto število prometnih nesreč s smrtnim izidom in število prometnihnesrečah s težjo telesno poškodbo. Ocena varnosti jerelativna, vezana je na predhodno oziroma na želeno stanje(Bavcon, Brvar, Muršič, Peršak, Petrovec, Polak, 2010: 1).1.2 Dejavniki prometne varnostiOcena stanja varnosti le na podlagi števila mrtvih in poškodovanihje omejena in kaže le na najpomembnejše posledice,ne pa na celovito stanje prometne varnosti v državi.Kljub tem omejitvam so podatki o številu mrtvih in poškodovanihv primerjavi s številom prebivalcev edini relativnozanesljivi vir za mednarodne primerjave (Žlender, 2007: 20).Žlender v navedenem delu navaja, da so med dejavniki prometnevarnosti najpomembnejši družbeno okolje, cesta, voziloin človek. Dejavnike varnosti cestnega prometa si lahkoponazorimo bodisi v obliki vennovega diagrama, kjer se vkrogih delno prepletajo dejavniki človeka, vozila in ceste, kise nahajajo v okviru širšega naravnega in družbenega okolja(Rotim, 1990: 2), bodisi v obliki trikotnika (v ogliščih sočlovek, vozilo in cesta), umeščenega v družbeno in naravnookolje (Brvar, 2011: 253).Odprt podsistem prometne varnosti lahko obravnavamov okviru širšega družbenega sistema, ki ga lahko opisujemo inempirično preučujemo s pomočjo dejavnikov, ki jih je opredelilateorija družbene entropije (prebivalstvo, kvaliteta življenja,družbena organiziranost, tehnična razvitost, informacijska/kulturnarazvitost, značilnosti prostora) (Mitar, 2008). Natem mestu je pozornost namenjena izbranim kazalnikom izširšega družbenega okolja, in sicer bruto družbenemu proizvodu-paritetakupne moči, indeksu človekovega razvoja inginijevemu indeksu ekonomske neenakosti, ki naj bi vplivalina stanje družbenih razmer in bili povezani (vsaj posredno)tudi s stanjem prometne varnosti v sodobnih družbah.1.3 Prometna politika EUPrometna politika sodi med politike, ki so bile vključeneže v Rimsko pogodbo, saj je bil promet ena od prvih politiktedanje Evropske skupnosti. Prva prednostna naloga je bila29

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38vzpostavitev skupnega prometnega trga in s tem uresničitevsvobode opravljanja storitev in odpiranje prometnih trgov.Poleg ustvarjanja pravičnih konkurenčnih pogojev na področjuprometa je pomen prometne politike predvsem v razvoju»trajnostne mobilnosti«, opredeljene v Lizbonski pogodbi, kije začela veljati leta 2009 [(glej (člen 3(1)(f) V Pogodbe ES inčlen 4(2)g VI Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prometnapolitika splošno, http://circa.europa.eu/irc/opoce/fact_sheets/info/data/policies/transport/article_7262_sl.htm.)].Model »trajnostne mobilnosti« je razpet med dva nasprotujočasi cilja. Prvi zagotavlja cenovno sprejemljivo inučinkovito mobilnost oseb in blaga, pri drugem cilju pa se jetreba spopadati z naraščajočim prometom in posledicami, kotso prometne nesreče, hrup, okoljske škode in bolezni dihal.Model trajnostne mobilnosti vključuje celovit pristop za optimiranjeučinkovitosti prometnega sistema, prometne organizacijein varnosti ter zniževanje porabe energije in zmanjševanjevplivov na okolje.Unija je cilje začela uresničevati s splošnimi političnimismernicami, v priporočilih, zapisanih v Beli knjigi o dokončnemoblikovanju notranjega trga iz leta 1985. Pozneje,leta 1992, 1995 in 2001, je Evropska komisija obravnavala insprejela ukrepe v skladu s širitvijo EU in problematiko na področjuprometa (Danklefsen, 2008). Za delo na področju prometnevarnosti je Evropska komisija sprejela akcijski program(European Road Safety Action Programme. Halving the numberof road accidents victims in the European Union by 2010:a shared responsibility, 2003) s ciljem razpolovitve števila mrtvihv prvem desetletju novega tisočletja. Tak cilj je zastavljentudi za naslednje desetletje (Cilji evropske prometne politike,2011; WHO, 2010).Konkretni cilji evropske prometne politike so uravnoteženauporaba različnih oblik prometa, ohranjanje konkurenčnostigospodarstva, oblikovanje evropske razsežnosti prometa,zniževanje stroškov, zagotavljanje trajnostnega razvoja inoblikovanje uporabnikom prijaznega prometa. Cilj je ločitimobilnost od njenih negativnih stranskih učinkov, kar je tudiključnega pomena za doseganje okoljskih in energetskih ciljevEU do leta 2020. Za dosego tega cilja EU spodbuja razvoj okoljuprijaznejšega prometa in učinkovitih sistemov za upravljanjeprometa (Cilji evropske prometne politike, 2011).2 Hipoteze o povezanosti prometne varnosti znekaterimi značilnostmi sodobnih družbV tem delu prispevka so najprej prikazani podatki o številumrtvih v prometnih nesrečah na območju držav Evropskeunije, kakor so pridobljeni s spletnih strani. Izračunan in prikazanje trend števila mrtvih v prometnih nesrečah v obdobjuod leta 2000 do leta 2010. Nato so predstavljeni podatki o brutodružbenem proizvodu, indeksu človekovega razvoja in ginijevemindeksu družbene neenakosti (podatki za leto 2007),sledijo pa osnovna vprašanja in hipoteze. Osnovno vprašanjeje bilo, ali v državah Evropske unije obstaja povezanost medštevilom umrlih in bruto družbenim proizvodom, indeksomčlovekovega razvoja ter ginijevim indeksom ekonomske neenakosti.Izračunani so Spearmanovi koeficienti korelacijerangov in narisani korelacijski grafikoni.Hipoteza št. 1: (Višji) družbeni proizvod (BDP ppp) jepovezan z (manjšim) številom mrtvih v prometnih nesrečahoziroma v državah z višjim družbenim proizvodom je manjmrtvih v prometnih nesrečah.Hipoteza št. 2: (Višji) indeks človekovega razvoja (HDI)je povezan z manjšim številom mrtvih v prometnih nesrečahoziroma v državah z višjim indeksom človekovega razvoja jemanj mrtvih v prometnih nesrečah.Hipoteza št. 3: (Višja) stopnja ekonomske neenakosti (ginijevindeks) je povezana z (višjim) številom mrtvih v prometnihnesrečah oziroma v državah z višjo stopnjo ekonomskeneenakosti je več mrtvih v prometnih nesrečah.V sodobnem času državni organi sodobnih demokratičnihdržav, raziskovalne organizacije, mednarodne organizacije,mediji in drugi akterji zbirajo različne vrste podatkov. Ti podatkiso dostopni širši javnosti na spletu, prav tako tudi uradnestatistike omogočajo neposreden dostop do nekaterih statističnihpodatkov o družbi in nekaterih njenih problemih (Mitar,2002). Za izdelavo analize so zbrani podatki s spletnih straniEurostata – Statističnega urada Evropske unije in iz Poročil očlovekovem razvoju (angl.: Human development reports), kijih pripravlja agencija Razvojni program Združenih narodov(angl.: United Nations Development Programme, UNDP).Podatki so obdelani s programskim paketom SPSS 9 (izračunikorelacij in grafov 2, 3 in 4) in z odprtokodnim programskimorodjem R 10 (izračuni trendov in grafični prikaz trenda).Analize in podatki o prometni varnosti so pomembni zdveh zornih kotov: na eni strani kažejo pojavne oblike ogrožanjaprometne varnosti in načine družbenega (proaktivnegain reaktivnega) soočanja z njimi, na drugi strani pa jih jemogoče razlagati, vsaj do neke mere, kot posledico družbenih9Uporabljena je verzija IBM SPSS Statistics 19.10R je odprtokodno programsko orodje za statistične obdelave ingrafične prikaze podatkov. Razvija ga skupina R – project. Osnovneinformacije so dostopne na spletni strani www.r-project.org(dostop december 2011).30

Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Povezanost družbenih značilnosti s prometnimi nesrečami z najhujšimi posledicamiin ekonomskih pogojev v neki družbi, ki kažejo na to, v kolikšnimeri družbeni, ekonomski in politični sistemi omogočajo(oziroma skrbijo skupaj s prebivalci za) določeno stopnjovarnosti v času hitrih družbenih sprememb. Zato spoznanja oprometni varnosti in stopnji njene povezanosti z značilnostmidružbe niso pomembna samo za ožji krog oseb, ki se poklicnoukvarjajo s prometno varnostjo in raziskovanjem prometnevarnosti, temveč za vse posameznike, skupine in organizacije,ki s svojim načinom delovanja soustvarjajo pogoje vsakdanjegabivanja in delovanja.3 Prikaz trendov števila mrtvih v prometnih nesrečahv Sloveniji in državah Evropske unijePodatki o mrtvih v prometnih nesrečah v Sloveniji inEvropski uniji za obdobje od 2000 do leta 2010 (http://appsso.eurostat.ec.europa.eu) so prikazani v tabeli 2. Že bežen pregledtabele pokaže, da je v državah Evropske unije (upoštevano vseh27 članic) vsako leto zabeležen upad števila mrtvih v prometu.Tako se je v obdobju od leta 2000 do leta 2010 število mrtvihzmanjšalo s 54.302 na 31.000, kar pomeni, da je bilo v letu 2010(v primerjavi z letom 2000) ohranjenih več kot 23.000 življenj.Letno je prihajalo do upada števila mrtvih za okoli 2000. Upadje zabeležen tudi v Sloveniji (indeks 44,1 v primerjavi z letom2000), predvsem v času po letu 2008, po sprejetju in uveljavitvinove zakonodaje. Iz grafa 1 (spodaj) je razvidno, da je bilo vSloveniji v obdobju od leta 2004 do leta 2008 zabeleženo večještevilo mrtvih (nad eksponentnim trendom), do večjega zmanjšanjaje prišlo šele zadnji dve leti (2009 in 2010).Napoved linearnega trenda za države EU (27) na podlagipodatkov od leta 2000 do leta 2010 pokaže (osnova za izračunje leto 2000, stopnja tveganja je 0,05) v skladu z enačbo Y =a + b ∙ t (Y = 59892,5 - 2451,27 ∙ t), da je v letu 2011 mogočepričakovati v prometnih nesrečah 30.477 mrtvih, standardnanapaka ocene je 776,7.Podobno napoved lahko izračunamo tudi za Slovenijo(izhodišče je leto 2000, stopnja tveganja je 0,05). Namesto linearnegatrenda je vzet eksponentni trend (glej graf 1 in tabelo3 spodaj), ki sicer napovedi ne izboljša zaradi »nepravilnihsprememb« (op. p.: zlasti zaradi odstopanj v obdobju od leta2004 do leta 2007). Tako lahko v skladu z enačbo eksponentnegatrenda Y = a.e bt (Y = 340,6444e - 0,058065t ) 11 napovemo,da bo število mrtvih v Sloveniji v letu 2011 v intervalu med134 in 215, točkovna ocena števila pa 170. Izračun eksponentnegatrenda (Y = 364,8673e - 0,24831t ) za kratkoročno obdobjeod 2007 do 2010 pa lahko pokaže lahko zelo lepo napoved(interval med 105 in 128, točkovna ocena 87, visoki determinacijskiin prilagojeni determinacijski koeficient, glej tabelo4), vendar pa je vprašljiva teoretična smiselnost izračunavanjakratkoročnih trendov, kajti večja zmanjšanja v relativnokratkem času je lažje doseči na višjih kakor na nižjih ravnehobremenitve (število mrtvih na 100.000 prebivalcev).Tabela 2: Število mrtvih v prometnih nesrečah v EU od leta2000 do leta 2010 *EVROPASLOVENIJALetoMrtviIndeks/(2000=100Mrtvi/100.000MrtviIndeks/(2000=100Mrtvi/100.0002000200120022003200420052006200720082009201056.42754.30253.34250.35147.29045.34643.10442.49638.87534.50031.00096,294,589,278,580,476,475,368,962,954,911,711,211,010,39,79,28,78,67,86,96,231327826924227425826229321417113878,385,977,387,582,583,793,668,454,644,115,614,013,512,113,712,913,114,610,78,46,7Graf 1: Eksponentni trend upada številamrtvih v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2010* Vir: People killed in road accidents (http://apsso,eurostat.ec.europa.eu) (podatki2000-2009), za leto 2010 je podatek za Slovenijo vzet s spletne strani www.policija.si (oktober 2011), za Evropo pa iz prispevka Uradni in neuradni podatki (BogomilBrvar, 2011a). Obremenitve so izračunane na podlagi podatkov Eurostata za številoprebivalcev na dan 1. januarja v letu.11Iz enačbe eksponentnega trenda Y = a.e bt .u s pomočjo logaritmiranjadobimo enačbo, ki jo obravnavamo kot primer linearneregresije, pri čemer je Y … opazovana,spremenljivka, a … začetna vrednost, b … regresijski koeficient, t… izbrano leto in u … napaka.31

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38Tabela 3: Eksponentni trend števila mrtvih v Sloveniji za obdobje2000-2010Tabela 4: Eksponentni trend števila mrtvih v Sloveniji za obdobje2007-2010VrednostStand.napakat-statistikap - vrednost R 2 Adj. R 2SpremenljivkaSpremenljivkaVrednostStand.napakat-statistikap - vrednost R 2 Adj. R 2ln(a) 5,83084 0,10536 55.344 1,03e - 12 *** 0,6082 0,5647b - 0.05806 0,01553 - 3,738 0,00464 **Stopnje značilnosti : ***

Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Povezanost družbenih značilnosti s prometnimi nesrečami z najhujšimi posledicamiTabela 5: Število mrtvih in mrtvih na 100.000 prebivalcev v EU (27) v letih 2000 in 2009*Države po ranguobremenitvev letu 2000Št. mrtvihv letu 2000Št. mrtvihv letu 2009Indeks2009/2000Mrtvi/100.000v letu 2000Mrtvi/100.000v letu 2009Rang 2009(2000)LatvijaGrčijaLitvaPortugalskaLuksemburgPoljskaCiperSlovenijaEstonijaČeškaBelgijaŠpanijaFrancijaBolgarijaAvstrijaItalijaMadžarskaIrskaRomunijaSlovaškaDanskaNemčijaFinskaNizozemskaŠvedskaV. BritanijaMaltaEU (27)63520376411877766294111313204148614705777807910129766649120041824996284987503396108259135801556.4272541453370840473572711711009019552605427390163340508222402796347303415227964458023372134.50040,071,357,744,861,856,864,054,649,060,665,045,152,989,064,960,968,557,4111,955,360,855,370,559,598,165,3140,061,126,718,718,317,917,516,316,115,814,914,914,514,413,312,412,211,711,711,111,111,09,39,17,76,86,66,14,012,011,112,99,57,99,512,08,98,47,58,68,95,76,611,97,66,78,25,413,06,45,55,15,23,93,83,85,16,95 (1)2 (2)6,5 (3)13 (4)6,5 (5)3 (6)8,5 (7)11 (8)15 (9,5)10 (9,5)8,5 (11)19 (12)17 (13)4 (14)14 (15)16 (16,5)12 (16,5)21 (18,5)1 (18,5)18 (20)20 (21)23,5 (22)22 (23)25 (24)26.5 (25)26,5 (26)23,5 (27)* Po podatkih Eurostata4 Povezanost prometne varnosti z izbranimiznačilnostmi sodobnih družbZa potrebe preučevanja povezanosti prometne varnostiz značilnostmi sodobne družbe so zbrani podatki o stopnjigospodarskega razvoja (merjeno z BDP ppp), o stopnji družbenegarazvoja (merjeno s HDI) ter o stopnji ekonomske neenakosti(merjeno z ginijevim indeksom GINI) po državahEvropske unije za leto 2007. Podatki so pridobljeni iz spletnepublikacije Human development report 2009 (United nationsdevelopment programme, 2010). Za te podatke so izračunaniSpearmanovi koeficienti korelacije rangov med številommrtvih na 100.000 prebivalcev leta 2009, BDP ppp, HDI inGINI. 1313Op.p.: Pearsonov koeficent korelacije ni bil uporabljen za preverjanjedomnev, ker gre za spremenljivke, ki niso normalnoporazdeljene; v grafih je narisana regresijska premica s pomočjoPearsonovega koeficienta korelacije in na podlagi predpostavke olinearni povezanosti med številom mrtvih in med BDP ppp, HDIin ginijevim indeksom.33

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38Tabela 6: Primerjava rangov držav po izbranih kazalnikih* (rangi so urejeni od največje do najmanjše vrednosti pri številu mrtvihleta 2009 na 100.000 prebivalcev)DržavaŠtevilomrtvih/100.000BDPppp2007HDI2007Gini2007Rang št.mrtvih/100.000RangBDPpppRangHDIRangGiniRomunijaGrčijaPoljskaBolgarijaLatvijaLitvaLuksemburgCiperBelgijaČeškaSlovenijaMadžarskaPortugalskaAvstrijaEstonijaItalijaFrancijaSlovaškaŠpanijaDanskaIrskaFinskaNemčijaMaltaNizozemskaV. BritanijaŠvedskaEU(27)13,012,912,011,911,19,59,58,98,98,68,48,27,97,67,56,76,66,45,75,55,45,25,15,13,93,83,86,912.36928.51715.98711.22216.37717.57579.48524.78934.93524.14426.75318.75522.76533.37020.36130.45333.67420.07631.56036.13044.61334.52634.40123.08038.69435.13036.71229.9560,8370,9420,8800,8400,8660,8700,9600,9140,9530,9030,9290,8790,9190,9550,8830,9510,9610,8800,9550,9550,9650,9590,9470,9020,9640,9470,9630,93731,534,334,929,235,735,830,8#34,333,025,831,230,038,529,136,036,032,725,834,724,734,326,928,3#36,030,936,025,0123456,56,58,58,51011121314151617181920212223,523,52526,526,5261425272423116817152219421131120126291018375271421,5262524517101815231682011421,5881612,519212,5315129208718121324,516191213,53,51424,510261223223,5173,527* vir podatkov: Eurostat in Human development report 2009; # podatki za Ciper in Malto so ocenaTabela 7: Izračuni Spearmanovih korelacijskih koeficientov rangov za kazalnikeMrtvi v p.n. na100.000 preb.BDP ppp HDI GINIMrtviBDPHDIGINI1 - 0,593**1- 0,583**0,942**10,271- 0,302- 0,2631**p < 0,01 (dvostranski test)34

PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Povezanost družbenih značilnosti s prometnimi nesrečami z najhujšimi posledicamiS pomočjo izračunov Spearmanovega koeficienta korelacijerangov lahko preverimo zastavljene domneve o medsebojnipovezanosti izbranih spremenljivk. Ugotovimo lahko, da ještevilo mrtvih (na 100.000 prebivalcev) v cestnem prometuznačilno povezano (Spearmanov koeficient ranga ρ = - 0,583)z bruto družbenim proizvodom (BDP ppp). Mogoča napakadruge vrste (α) je manjša kot 0,01. Povezanost števila mrtvih(na 100.000 prebivalcev) z BDP ppp je obratno sorazmerna.Podobna povezanost je tudi med številom mrtvih (na 100.000prebivalcev) in HDI, pri čemer je treba upoštevati, da je venačbi za izračun HDI vsebovan tudi BDP. Obstaja rahla premosorazmerna povezanost (ρ = 0,271) med številom mrtvihin ginijevim indeksom ekonomske neenakosti, vendar pa povezanostni statistično značilna (p = 0,185).Potrdimo lahko hipotezi, da je število mrtvih v prometuna 100.000 prebivalcev povezano z BDP ppp na prebivalca inindeksom človekovega razvoja HDI, medtem ko ne moremozavrniti ničelne hipoteze o povezanosti med številom mrtvihin ginijevim indeksom ekonomske neenakosti, vsaj ne v okviru27 držav EU (op. p.: v širši geografski opredelitvi Evropebi lahko bili rezultati drugačni). Povezanosti števila mrtvih vprometnih nesrečah z izbranimi spremenljivkami (BDP ppp,HDI, GINI) so prikazane tudi v grafih 3, 4 in 5 (spodaj).Graf 5: Povezanost med številom mrtvih na 100.000 prebivalcevv prometnih nesrečah in ginijevim indeksom neenakosti5 Kratka razprava in premislek ob zaključkuLPrometne nesreče, ki se končajo s tragičnimi posledicami,puščajo za seboj dolgoročne psihične bolečine svojcev žrtevin hkrati povzročajo veliko materialno škodo. Oboje negativnovpliva na razvoj družbe in njeno varnost, kar je poglavitenrazlog, da družbeni akterji sistematično raziskujejo in presojajoprobleme na področju varnosti cestnega prometa.LGINILLLVLKDDKRezultati pregleda in preučevanja podatkov v zadnjemdesetletju pokažejo povezanost (vsaj do neke mere) družbenihmakrodejavnikov (predvsem dejavnikov, ki jih je mogočemeriti z bruto družbenim dohodkom in indeksom človekovegarazvoja) z varnostjo cestnega prometa, niso pa preučenimehanizmi mogočih vplivov (oziroma verjetnosti) in razmerjana različnih ravneh človekovega bivanja in delovanja (individualna,mikro-, mezo- in makro raven).KGraf 3: Povezanost med številom mrtvih na100.000 prebivalcev in BDP pppBDPNa območju Evropske unije (27) so rezultati sistematičnihprizadevanj vidni iz leta v leto, saj je trend števila mrtvih v prometnihnesrečah v upadanju, predvsem v bolj razvitih državahz višjo stopnjo gospodarskega razvoja in višjo stopnjo človekovegarazvoja. Družbeni makrodejavniki (BDP ppp in HDI) sopovezani s prometno-varnostnimi razmerami, kar kažeta pregledzbranih podatkov in izračun koeficientov korelacije rangov. 14KDDKV zvezi z razmerami na področju prometne varnosti jemogoče predpostaviti, da je do nekaterih izboljšav lahko prišlozaradi kombinacije vpliva različnih dejavnikov (na primerspremembe gostote prometa, števila prevoženih kilometrov,povečanja cene goriv, staranja prebivalstva, izboljšanja vozniš-Graf 4: Povezanost med številom mrtvih na100.000 prebivalcev v prometnih nesrečah in indeksom HDIBDPK14Do podobnih ugotovitev o povezanosti ekonomskih dejavnikov(bruto družbeni produkt in gospodarska rast) in prometne varnostista prišli Elizabeth Kopits in Maureen Cropper (2005), ki staizvedli raziskavo na podlagi podatkov Svetovne banke za 88 državza obdobje od leta 1963 do leta 1999.35

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38ke kulture, povečanja nadzorstva, zaostrovanja kaznovanja,izboljševanja kakovosti vozil in varovalnih pripomočkov terne nazadnje izboljšanja cest in prometne signalizacije). Vsehnavedenih dejavnikov seveda ni mogoče enostavno meriti.Nekateri 15 menijo, da je prišlo do večjega upada števila mrtvihv zadnjih dveh letih predvsem zaradi povečanja nadzorstvain zaostrenega kaznovanja prekrškov prometnih predpisov. Tadomneva še ni preverjena, saj so lahko tovrstni učinki drakonskihkazni kratkotrajni. Problem ni samo v nevarnosti panoptikona»družbe nadzorstva« (op. p.: Michel Foucault je postavilosnove postmodernih teorij družbenega nadzorstva, ko jerazpravljal o disciplini, ki vključuje povezavo med kontrolotelesa, nadzorovanjem in kaznovanjem. Njegovo znano deloNadzorovanje in kaznovanje je bilo leta 2004 že drugič prevedenov slovenski jezik.), ampak tudi v tem, da je hitre in ostrekazni izredno težko neselektivno (glede na spol, raso, razred,narodnost) izvajati v družbi z rastočo družbeno neenakostjov pogojih družbene krize. Prav tako se je mogoče vprašati,ali so nekatere evropske države (Švedska, Nizozemska, VelikaBritanija) dosegle zmanjšanje in nizke ravni obremenitev zuporabo represivnih in/ali drugih ukrepov. Prav tako je potrebenrazmislek, kje so meje racionalnega v zaostrovanjukazni za prometne prekrške, saj človek nikoli ne more biti vceloti racionalno bitje (brez nenamenskih napak). Na vplivedružbene neenakosti (velike in majhne) v cestnem prometuso opozorile nekatere raziskave (Plasencia in Borell, 2001),vendar pa ti vplivi niso dovolj preučeni, delno zato, ker souradno sponzorirane raziskave pretežno favorizirale inženirskein psihološke pristope (op. p.: pogosto na pozitivističnihontoloških in epistemoloških predpostavkah), ki niso preučevalivpliva različnih družbenih dejavnikov, medsebojno povezanihv okviru prometa kot družbenega podsistema.Prav tako je z redkimi izjemami (Cauzard, 2004a, 2004b inMelinder, 2007) bila pozornost namenjena preučevanju vpliva15V pisanju množičnih medijev (dnevnih časopisov, radia in televizije)in na spletnih forumih so pogoste izjave o učinkovitostizaostrovanja kazenskih sankcij, manj pa se piše in razpravlja opreventivnih ukrepih za izboljšanje varnosti cestnega prometa.Petrovec (2011: 30) je med drugim opozoril, da se država le redkoupre skušnjavi, kadar obstaja možnost zviševanja kazni, pri čemerje zviševanje kazni pogosto posledica predvolilnih privabljanj volivcev.Bavcon (2011:20) meni, da je do zmanjšanja števila mrtvihprišlo zaradi součinkovanja več dejavnikov, zlasti bolj varnih vozilin gostote prometa, pri čemer ne izključuje možnosti vplivazaostritev kazni tako v zakonu kakor tudi v praksi. V Poročiluo delu policije za leto 2010 (Ministrstvo za notranje zadeve RS,2011:15) je ugotovitev, da se je v letu 2010 prometna varnost zeloizboljšala, k čemur je pripomoglo več dejavnikov, med njimi sonavedeni usklajeno delovanje državnih organov in organizacij civilnedružbe, izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosticestnega prometa ter predlogi za strožje sankcioniranje kršitev,ki so pogosto vzrok hudih prometnih nesreč.kulturnih dejavnikov, predvsem vplivu kulture tveganja, verskihprepričanj in družbenih vrednot. Zato je ob zaključku mogočrazmislek o predlogu, da je treba problematiki prometnevarnosti nameniti več pozornosti z družboslovnih zornih kotov(s stališča postmodernih teorij in teorij kompleksnosti), saj sodoslej (vsaj v slovenskem prostoru) prevladovali psihološki, inženirskiin pravni pristopi, ki so osvetlili problem človeka, vozila,ceste, poostrenega nadzora in kaznovanja kot dejavnikovprometne varnosti (glej Polič, 2007, Muršič, 2010, Peršak, 2011,Petrovec, 2010), manj preučeni pa so vplivi drugih družbenihdejavnikov. Prav tako je slovenska družba v celoti premalo pozornosti(v teoriji in praksi) namenila razvoju javnega prevoza,zaradi česar (v pogojih decentraliziranega bivanja in v pogojihštudija in zaposlitve v centralnih krajih) plačuje relativno visokestroške vsakodnevnega zasebnega prevoza (izguba časa,prometne nesreče, poraba energije, onesnaževanje). Problemiprevoza in prometnih nesreč niso samo problemi posameznikov,ampak so pomemben družbeni problem, s katerimi se jetreba soočati tudi s pomočjo sodobnih spoznanj humanističnihin družboslovnih ved, tudi s pomočjo sistemskih teorij in teorijkompleksnosti.Literatura1. Bailey, D. K. (1990). Social Entropy Theory. New York, StateUniversity of New York.2. Bailey, D. K. (1997). System and Conflict: toward a systemic reconciliation.Quality and Quantitiy. 31(4), str. 425-422.3. Bausch, C. K. (2001). The Emerging Consensus in Social SystemsTheory. New York, Kluwer Academic /Plenum Publishers.4. Bavcon, L. (2011). Varnost cestnega prometa in kaznovalnopravo. V: Petrovec, D. (ur.). Varnost cestnega prometa. Ljubljana,Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, str. 253-626.5. Bavcon, L., Brvar, B., Muršič, M., Peršak, N., Petrovec, D.,Polak, T. (2010). Dejavniki varnosti cestnega prometa v Sloveniji.Raziskava – II. del. Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravnifakulteti.6. Brvar, B. (2011). Statistična analiza nekaterih dejavnikov varnosticestnega prometa. V: Petrovec, D. (ur.). Varnost cestnega prometa.Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, str. 253-626.7. Brvar, B. (2011a). Uradna in dejanska statistika v prometu. Delo,2. avgust 2011.8. Cauzard, J. P.(2004a). European drivers and road risk: SARTRE3 reports. Part 1.Report on principal analyses. Arcueil Cedex,Institut National de Recherche sur les Transports et leur Sécurité.9. Cauzard, J. P. (2004b). European drivers and road risk: SARTRE3 reports. Part 2, Report on in - depth analyses. Arcueil Cedex,Institut National de Recherche sur les Transports et leur Sécurité.10. Cilji evropske prometne politike (2011). http://www.evropa.gov.si/si/promet/cilji-evropske-prometne-politike/ (pridobljeno oktobra2011.)11. Danklefsen, N. (2008). Prometna politika splošno. http://circa.europa.eu/irc/opoce/fact_sheets/info/data/policies/transport/article_7262_sl.htm.(pridobljeno 19. februarja 2011).36

Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Povezanost družbenih značilnosti s prometnimi nesrečami z najhujšimi posledicami12. EU Bela knjiga Evropske komisije (EU). Načrt za enotni evropskiprometni prostor – poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemuprometnemu sistemu. Sprejeta 28. Marca 2011. http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/11/st08/st08333.sl11.pdf.(pridobljenoseptembra 2011).13. European Commission (2003). European Road SafetyAction Programme. Halving the number f road accident victimsin the European Union by 2010: a shared responsibility.Brussels, European Commission, 2003 (COM(2003)311final). (http://www.fema-online.eu/uploads/documents/safety/RSAPFEMApos.PDF). (pridobljeno septembra 2011).14. Eurostat (2011). People killed in road accidents 2000-2009. http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=road_ac_death&lang=en. (Prodobljeno oktobra 2011).15. Evans, L. (1991). Society and the Driver. New York, Van NostrandReinhold.16. Evans, L.(2004). Traffic Safety. Michigan, Science Serving Society.17. Foucault, M. (2004). Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora.Ljubljana, Krtina.18. Haddon, W. (1972). A logical framework for catorizing highwaysafety phenomena and activity. The Journal of Trauma. 12(3), str.193-207.19. Gallie, B. W. (1962). Essentially Contested Concepts, V: Black, M.(ed.). The Importance of Language. Englewood Cliffs, PrenticeHall.20. Kopits, E., Cropper, M. (2005). Traffic fatalities and economicgrowth. Accident Analysis and Prevention, Vol 37, str. 169-178.21. Larsson, P. (2007). The need for a systems theory approach to roadsafety. Lund, Lund University Sweden and Swedish Road TrafficInspectorate.22. Larsson, P., Dekker, S.W.A., Tingvall, C. (2010). The need for asystems theory approach to road safety. Safety Science, 48 (4), str.1167-1174.23. Melinder, K. (2007). Socio-cultural characteristics of high versuslow risk societies regarding road traffic safety. Safety Science. 45(3), str. 397-414.24. Mitar, M. (2002). Nekatera vprašanja o uporabi sekundarnihpodatkov v raziskovanju kriminalitete. V: Meško, G. (ur.). Vizijeslovenske kriminologije. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeveRepublike Slovenije, Visoka policijsko varnostna šola, str. 121-141.25. Mitar, M. (2008). Primerjava izbranih pristopov za ocenjevanjevarnosti sodobne družbe.26. Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.27. Mitar, M. (2010). Bailey‘s social entropy theory as an explicittheoretical approach for an empirical assessment of security ofcontemporary societies. Quality and Quantity, Vol 44, str. 941-955.28. Muršič, M. (2010). Nasilno ravnanje in čustva v cestnem prometu,Revija za kriminalistiko in kriminologijo, (61) 3, str. 296-306.29. Ministrstvo za notranje zadeve (2011). Poročilo o delu policijeza leto 2010. http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2010.pdf. (pridobljeno januarja2012).30. Ministrstvo za promet (2006). Nacionalni program varnosti vcestnem prometu v obdobju 2007-2011. http://www.mzp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/organi_v_sestavi/nacionalni_program_varnosti_2007_2011/ (pridobljeno novembra 2011).31. Javna agencija Republike Slovenije (2011). Nacionalni programvarnosti cestnega prometa za obdobje od 2012 do 2021. http://www.avp-rs.si/avp/avp-si.nsf/avp/nacionalni-progam-varnosti-cestnega-prometa-za-naslednje-desetletje(pridobljeno novembra 2011).32. OECD (1997). Road safety principles and models. Pariz,Organisation for Economic Co-operation and DevelopmentOECD.33. OECD (2002). Safety on roads. What‘s the vision? Pariz,Organisation for Economic Co-operation and DevelopmentOECD.34. Peršak, N. (2011). »Človeški dejavnik« prometne (ne)varnosti:družbena zaželenost, službena agresija in osebnost. Revija zakriminalistiko in kriminologijo, (62) 1, str. 39-50.35. Petrovec, D. (2010). Prometne nesreče in smiselnost represivnegaodziva. Revija za Kriminalistiko in kriminologijo, (61)4, str. 379-386.36. Petrovec, D. (2011). Preprečevanje nezaželenega vedenja s kaznijoin/ali drugimi ukrepi. V: Petrovec, D. (ur.). Varnost cestnegaprometa. Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti,str. 29-48.37. Pfajfar, L. (2011). Osnovna statistika za ekonomske in poslovnevede. Ljubljana, Ekonomska fakulteta.38. Plasencia, A., Borrell (2001). Reducing Socioeconomic Inequalitiesin Road Traffic Injuries: Time for a Policy, Journal of Epidemiologyand Community Health. 55 (12), str. 853-854, http://www.jstor.org/stable/25569583 (pridobljeno septembra 2011).39. Polič, M. (2007). Človek – dejavnik prometne varnosti. V:Zabukovec, V. (ur.).: Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti vprometu. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofskefakultete, str. 23 - 77.40. Prometna politika splošno. http://circa.europa.eu/irc/opoce/fact_sheets/info/data/policies/transport/article_7262_sl.htm.).(pridobljeno novembra 2011).41. Rotim, F. (1990). Elementi sigurnosti cestovnog prometa. Zagreb,Znanstveni savjet za promet JAZU.42. Šeparovič, Z. (1978). Metodologijski pristup izučavanju sigurnostiprometa. V: Čovjek i promet.Vol. 4, str. 111-128.43. Tingvall, C., Haworth, N. (1999). Vision Zero – An ethical approachto safety and mobility. Paper presented to the 6th ITEInternational Conference Road &Traffic Enforcement: Beyond2000, Melbourne, 6-7 september 1999.44. United Nations Development Programme (2009). HumanDevelopment Report 2009. http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2009_EN_Complete.pdf. (pridobljeno septembra 2011).45. Wegman, F. (2002). Review of Ireland‘s Road Safety Strategy.Leidschendam, SWOV Institute for Road Safety Research, TheNetherlands.46. WHO (2010). Global status report on road safety 2009. http://www.who.int/violence_injury_prevention/road_safety_status/2009/en/(pridobljeno oktobra 2011).47. www.r-project.org (pridobljeno decembra 2011).48. Zajc, L. (2010). Varnost cestnega prometa kot sistemska prvina.10. Slovenski kongres o cestah in prometu (str. 691-698). Portorož,Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije.49. Žlender, B. (2007). Prometna varnost. V: Zabukovec, V. (ur.).Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu. Ljubljana,Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 11 - 22.37

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38Relationship between societal characteristics and very serious roadtraffic accidentsMiran Mitar, Ph.D., Assistant Professor, B.A. in sociology, M.A. in defence studies, Ph.D. in defence studies.His professional interests are the methodology of researching security phenomena, security assessments relatedto modern society, and international research on security, threat assessment and crime. He is Head of the Chair forSocial Sciences, Humanities and Methodology at the Faculty of Criminal Justice and Security, University of Maribor.E-mail address: miran.mitar@uni-mb.siBoštjan Žnidaršič, B.A. in defence studies, Senior Police Officer, Assistant Commander at Postojna Police Station.His main area of work is road traffic safety. E-mail address: bostjan.znidarsic@policija.siThe main purpose of this article is to compare recent trends in road safety (expressed as the number of deaths in road trafficaccidents per 100,000 inhabitants) in Slovenia and in the EU’s 27 member states, and to analyse the relationship between the numberof road traffic accident deaths and certain life quality indicators (e.g. GDP, PPP, HDI and the Gini coefficient). The systemic theoreticalapproach (the theory of social entropy) shows the underlying trends (2000–2010) and comparisons between the number of deaths in2009 for the various indicators selected (e.g. GDP, PPP, HDI and the Gini coefficient, using data from 2007). The data are taken fromEurostat databases and from Human Developments Reports. The number of traffic victims in Slovenia has halved in the last decade (6.7per 100,000 inhabitants), but remains above the European mean (6.2). The data analysis shows that countries with higher GDP, PPPand HDI have lower rates of road traffic victims. Therefore, the hypothesis on the relationship between social inequality (measured insocieties using the Gini coefficient) and the number of road traffic victims (per 100,000 inhabitants) cannot be confirmed. The systemstheory approach and the use of secondary data provide for a clear overview and comparison between road traffic safety characteristics,as well as for an adequate exploration of selected macro societal factors related to road traffic safety.Key words: road safety, traffic accidents, European Union, Slovenia, social entropy theoryUDC: 614.86:656.25:061.1EU38

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-49Oblikovanje osnovne terminologije na področjukriminalističnoobveščevalne dejavnostiDamjan Potparič, * Anton Dvoršek *Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je relativno nov koncept policijskega dela. Razvila se je iz klasične obveščevalnedejavnosti, od katere je v veliki meri prevzela tudi izrazoslovje. V prispevku ugotavljamo nedosledno in napačnouporabo pojmov na področju klasične in kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Prispevek opozarja na potrebo počimprejšnjem oblikovanju terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, ki bo podlaga za nadaljnjirazvoj te dejavnosti v okviru slovenske kriminalistike pa tudi širšega področja policijskega dela v okviru novega modelaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. V prispevku s pomočjo kvalitativne deskriptivne analize razčlenjujemo tujoin domačo strokovno in znanstveno literaturo, identificiramo pojme, ki predstavljajo termine, in ugotavljamo, kakšnoje njihovo mesto v pojmovnem sistemu kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Raba obravnavanih izrazov je bilapreverjena v relevantnih korpusih, kar nam je pomagalo pri njihovi dokončni določitvi, urejanju in standardiziranju.Prispevek je pomemben korak k oblikovanju terminološke baze na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti.Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalne informacije, kriminalističnoobveščevalniproizvodiUDK: 343.98:81'373.461 UvodČe je Pečar leta 2001 ugotavljal, da je policijsko delo vskupnosti ena od osrednjih tem sodobnega »policinga«, ki gakvečjemu dosegata le še mednarodni organizirani kriminal inkorupcija, pa lahko danes z gotovostjo trdimo, da kriminalističnoobveščevalnadejavnost in na njej zasnovana obveščevalnovodena policijska dejavnost (Intelligence-Led Policing) sestavljatapomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja.To gibanje pomembno prispeva k izboljšanju učinkovitosti napodročju preprečevanja in omejevanja kriminalitete in postajaeden od glavnih stebrov boja proti organiziranemu kriminalu.Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je relativno novkoncept policijskega dela. Razvil se je na angleškem govornemobmočju na podlagi izkušenj in znanja iz klasične obveščevalnedejavnosti, ki so jo v policijo prinesli vojaški incivilni obveščevalni strokovnjaki s svojim prestopom v policijskevrste. Kriminalističnoobveščevalno dejavnost lahkoopredelimo kot policijsko dejavnost, katere poslanstvo je zakonitozbiranje podatkov in informacij iz vseh razpoložljivih* Damjan Potparič, univ. dipl. obramboslovec, spec. kriminalističnegapreiskovanja, vodja Nacionalne enote Europola v Upravi kriminalističnepolicije, študent doktorskega programa na Fakultetiza varnostne vede, Univerza v Mariboru.** Anton Dvoršek, doktor prava, izr. prof. za kriminalistiko, Fakultetaza varnostne vede, Univerza v Mariboru.virov ter njihovo analiziranje zaradi zagotavljanja taktičnih instrateških kriminalističnoobveščevalnih informacij. Končniizdelek tega procesa je tako kriminalističnoobveščevalna informacija;ta po Europolovi definiciji (Brown, 2007: 338) temeljina neobdelani informaciji, ki lahko govori o kaznivemdejanju, dogodku, storilcu kaznivega dejanja, osumljencu itd.Kriminalističnoobveščevalna informacija zagotavlja dodatnoznanje o dejavnosti kriminalcev in je nadgradnja osnovneinformacije. Kriminalističnoobveščevalna informacija dajenovo znanje, ki ga prej policija ni imela, in je namenjena za izboljšanjedejavnosti policije. Tako se kriminalističnoobveščevalnainformacija pogosto označuje kot »informacija, izdelanaza delovanje«. Vsekakor pa za učinkovito delovanje celotnegaprocesa potrebujemo ustrezno organizacijsko strukturo.Ker se je kriminalističnoobveščevalna dejavnost razvila izklasične obveščevalne dejavnosti, ki je bila in je še v domeniobveščevalnih služb (civilnih in vojaških), je v veliki meri prevzelatudi njeno izrazoslovje. To je le omejeno uporabno, čeni prilagojeno specifikam policijske dejavnosti. 1 Ocenjujemo,1Bistvena razlika med obveščevalno dejavnostjo in kriminalističnoobveščevalnodejavnostjo je v tem, da prva zbira in analizirainformacije z namenom izdelave obveščevalnih informacij, kiomogočajo sprejemanje odločitev na podlagi logičnih zaključkov,za kriminalističnoobveščevalno dejavnost pa je značilno, da so kriminalističnoobveščevalneinformacije usmerjene v pridobivanjedokazov, ki omogočajo kazenski pregon. Pri obveščevalni dejavnostije tako ključnega pomena informiranje, pri kriminalistično-39

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-49da se na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti vSloveniji do zdaj ni posvečalo dovolj pozornosti oblikovanjuterminologije, kar bi preprečevalo nejasnosti in različne interpretacijev strokovnih in znanstvenih razpravah.Pri pregledu slovenske strokovne in znanstvene literatures področja kriminalistične in klasične obveščevalne dejavnostismo ugotovili primere nedosledne uporabe izrazov, skaterimi označujemo istovrstne pojme; to povzroča zmedo vstrokovnih in znanstvenih razpravah ter prevodih na področjukriminalističnoobveščevalne dejavnosti.Iz tega izhaja potreba po čimprejšnjem poimenovanju novihpojmov in uskladitvi starejših že uveljavljenih poimenovanjz novimi, kar bo podlaga za standardizacijo in uskladitevterminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostiv okviru slovenske kriminalistike pa tudi na področjupolicijskega dela v okviru novega modela obveščevalno vodenepolicijske dejavnosti. Do podobne ugotovitve so prišli tudirazpravljavci na XII. slovenskih dnevih varstvoslovja, kjer seje v okviru razprave glede različnih pristopov k opravljanjupolicijske dejavnosti pokazalo, da uporaba različne terminologijeotežuje znanstvene razprave in povzroča zmedo pri razumevanjupredstavljene problematike. 22 Razumevanje termina »(criminal) intelligence«na slovenskem govornem območjuPregled slovarja slovenskega knjižnega jezika, slovenskihdružboslovnih leksikonov in edinega angleško-slovenskegaobveščevalni dejavnosti pa pridobivanje dokazov oziroma hitrapretvorba kriminalističnoobveščevalnih informacij v dokaze, ki sonamenjeni za uporabo na sodišču (Kerr, 2008: 38; MacVean, 2008:66). Šaponja (1999: 22–23) opredeli uporabo obveščevalne dejavnostina področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete kot varnostnozvrst obveščevalne dejavnosti, katere bistvena značilnost je,da se obveščevalna dejavnost uporablja za klasične notranjevarnostnenaloge, predvsem v boju zoper organizirano kriminaliteto,terorizem, trgovino s prepovedanimi drogami, trgovino z orožjemin trgovino s sredstvi za množično uničevanje. K varnostni zvrstiprišteva tudi dejavnosti na področju odkrivanja in preprečevanjaraznih oblik političnega ekstremizma, katerega cilj je nasilno rušenjeustavne ureditve. Po njegovem je varnostna zvrst obveščevalnedejavnosti po svoji naravi represivna in jo v prvi vrsti izvajajo varnostneslužbe, za katere je značilno, da imajo preiskovalna pooblastila.Podobno razume varnostno zvrst obveščevalne dejavnostitudi Purg (2002: 18), ki jo opredeli kot varnostnoobveščevalno dejavnost,ki obsega celoto obveščevalne in varnostne dejavnosti.2 V okviru enega od znanstvenih prispevkov je bil model obveščevalnovodene policijske dejavnosti poimenovan kot model naevidencah utemeljenega policijskega dela; glej: Slovenski dnevivarstvoslovja, 2011: 77.in slovensko-angleškega terminološkega slovarja na področjukriminologije in kazenskopravnih znanosti nam razkrijezelo pomanjkljivo opredelitev in obrazložitev termina »obveščevalen/obveščevalna/obveščevalno«,ki ustreza prevoduangleškega termina »intelligence«. Po drugi strani pa lahkougotovimo, da termin »kriminalističnoobveščevalen« splohne obstaja.Slovar slovenskega knjižnega jezika (Inštitut za slovenskijezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorji, 1994) s terminom»obveščevalen« označuje stvari, ki se nanašajo na obveščevalceali obveščanje; obveščevalno dejavnost; državno in vojaškoobveščevalno službo. Angleško-slovenski in slovensko-angleškiterminološki slovar na področju kriminologije in kazenskopravnihznanosti (Sket, 1997) pa vsebuje samo termin»obveščevalna služba« in njen prevod »intelligence service«.Glede na to, da imajo najdaljšo tradicijo uporabe obveščevalnedejavnosti v policiji na angleškem govornem območju,kjer je posledično tudi terminologija najbolj razvita, si bomov veliki meri pomagali z analizo prevodov angleške terminologijov slovenski jezik.Ugotovimo lahko, da je beseda »intelligence« v angleščinidokaj podrobno opredeljena. Oxfordov angleški slovar(Brown, 2007: 336–337) opredeljuje to besedo kot:1. sposobnost pridobivanja in uporabe znanja in spretnosti;2. človek s tovrstnimi sposobnostmi;3. zbiranje informacij z vojaško in politično vrednostjo;4. informacije, zbrane na takšen način.Oxfordov angleški slovar torej besedo »intelligence« povezujes področjem znanja in informacij ter njihovim pridobivanjemin uporabo, kar nam nakazuje bistvo pomena besede»intelligence«. Tudi Podbregar (2008: 23) in Šaponja (1999:10) v širšem pojmovanju povezujeta obveščevalno dejavnost zznanjem in informacijami, ki jih organiziramo pridobivamo vdružbenem okolju, da bi si z njimi pomagali pri sprejemanjuodločitev.Podoben pomen pojma »intelligence« najdemo v ameriškivojaški enciklopediji, ki »intelligence« opredeli kot obveščevalniproces in hkrati obveščevalni izdelek (v Šaponja,1999: 14). Tako razumevanje termina »intelligence« na policijskempodročju najdemo tudi v metodološkem priročnikuo najboljših praksah na področju finančnih kriminalističnihanaliz, ki ga je s podporo Evropske komisije pripravila skupinaevropskih strokovnjakov. Termin »intelligence« naj bipo tej razlagi pomenil obveščevalni proces ali pa končni izdelekobveščevalnega procesa, ki je lahko analiza konkretnekriminalne združbe ali strateško analitično poročilo (Nolletin drugi, 2004: 10).40

Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostiSicer pa se obveščevalna dejavnost pogosto opredeljuje inrazume tako, kot jo je opredelil Herman (v Podbregar, 2008:24), ki pravi, da je to vrsta znanja, vrsta organizacije, ki proizvajato znanje, in sama dejavnost organizacije, ki to dejavnostizvaja. Obveščevalna dejavnost tako predstavlja izvajanje obveščevalnegaciklusa, v katerem se izvajajo faze načrtovanja,zbiranja, analiziranja in posredovanja informacij.Na angleškem govornem območju se termin »intelligence«v povezavi s policijsko dejavnostjo dokaj pogosto pravtako opredeljuje s tremi različnimi pomeni, in sicer (Ratcliffe,2004: 7; United Nations Office on Drugs and Crime, 2006: 7):• proces zbiranja, analize in interpretacije informacij, kinam pojasni njihov pomen;• organizacijska enota, ki je odgovorna za zbiranje, obdelovanjein analizo informacij;• končni izdelek prej omenjenega procesa oziroma organizacijskeenote.To pomeni, da ima beseda v angleškem jeziku širši pomen,kot ga ima njen dobesedni prevod v slovenščino; slovenščinane premore enega termina, ki bi lahko kot termin »intelligence«predstavljal tri različne pomene. Za različne pomenetako v slovenskem jeziku uporabljamo različne izraze, katerihpravilna uporaba zmanjšuje možnost nesporazumov. Za termin»intelligence« se tako v domači in prevedeni tuji literaturiuporabljajo naslednji izrazi:• za proces: (kriminalistično)obveščevalna dejavnost, obveščevalnodelovanje, obveščevalni proces in obveščevalni ciklus;• za strukturo: (kriminalistično)obveščevalna struktura,obveščevalni sistem, obveščevalna skupnost, obveščevalna organizacijaali obveščevalna enota;• za izdelek: (kriminalistično)obveščevalni podatek, obveščevalnainformacija, obveščevalni izdelek, obveščevalni proizvodali obveščevalni produkt.Analiza slovenskih terminoloških slovarjev je pokazala,da je uporaba termina »intelligence« v praksi dokaj različna.Že omenjeni angleško-slovenski in slovensko-angleški terminološkislovar na področju kriminologije in kazenskopravnihznanosti (Sket, 1997) ne vsebuje samostojnega termina »intelligence«,temveč ga prikazuje le kot pridevnik v povezavis službo. Pomanjkljivo prevajanje termina »intelligence« jerazvidno tudi pri vpogledu v Evroterm, 3 kjer se ta termin različnoprevaja na vojaškem in na obveščevalnem področju:3Evroterm je terminološka zbirka izrazov, ki je nastala z namenom,da zagotovi čim bolj poenoteno rabo terminologije pri pripravislovenske različice pravnih aktov EU ter v drugih dokumentih inprevodih (http://evroterm.gov.si).• na vojaškem področju se prevaja kot obveščevalna informacija.Dodana je tudi definicija termina »intelligence«, kipoleg končnega izdelka pri obdelavi podatkov o drugih narodih,sovražnih ali potencialno sovražnih silah ali elementihali območjih dejanskega ali možnega delovanja obsega tudidejavnost, katere rezultat je navedeni izdelek, in organizacije,dejavne na tem področju. Kot referenco za ta prevodEvroterm navaja Angleško-slovenski vojaški terminološkislovar (MORS, 2006); 4• na obveščevalnem področju se termin »intelligence«prevaja kot obveščevalni podatek. Kot referenco za ta prevodEvroterm navaja Slovensko-angleški slovar obveščevalnih izrazov(SOVA). 5Ugotovimo lahko, da Evroterm korektno prevaja »intelligence«na vojaškem področju, pomanjkljivo pa na obveščevalnem,prevod za policijsko (kriminalistično) področje pasploh ne obstaja.Tudi nekateri slovenski avtorji dokaj nejasno opredeljujejotermin »intelligence« in s tem vnašajo nejasnost pri njegovemprenosu v slovenski prostor. Tako Črnčec (2009: 34)termin »intelligence« najprej izenači z obveščevalno dejavnostjo,ki jo potem opredeli na tri različne načine: kot zgornjoplast obveščevalnoinformacijske piramide in zmožnost sprejemanjaocen in koherentnega prilagajanja okoliščinam, kotdejavnost, ki je povezana s pridobivanjem podatkov nacionalnihobveščevalnih struktur, in širše (po njegovem mnenjubritanska uporaba), kot katero koli družbeno organizacijo. Taopredelitev termina »intelligence« pa je pomanjkljiva, ker, kotsmo že prej ugotovili, v slovenskem jeziku ne moremo z enobesedo zajeti procesa, strukture in končnega izdelka.Razumevanje termina »intelligence« kot procesa, strukturein končnega izdelka najdemo pri nekdanjem vodji kriminalističneanalitike v slovenski kriminalistični policiji, ki pravi,da lahko termin »obveščevalno« uporabimo za opis procesapojasnjevanja informacije, s katerim ji damo pomen. Terminse uporablja tudi za opis skupine ljudi in določenih enot, kizbirajo in analizirajo informacije. Poleg tega pa z njim lahko4Pregled Angleško-slovenskega vojaškega terminološkega slovarja(Brinc, D., in drugi, 2006: 147–148) nam pokaže, da ni doslednostipri uporabi prevoda »intelligence« saj se pri prevajanju »intelligencecycle« za poimenovanje istega pojma enkrat uporablja termin»obveščevalna informacija«, drugič pa termin »obveščevalnipodatek«.5Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agencije (SOVA) v 2.členu, ki opredeljuje osnovne naloge SOVE, govori o pridobivanjupodatkov, vrednotenju podatkov in posredovanju informacijiz tujine ali v povezavi s tujino. Zanimivo pa zakon ne vsebuje nititermina »obveščevalna informacija« niti termina »obveščevalnipodatek«.2. j41

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-49opisujemo izdelke take dejavnosti in enot. V najbolj preprostempomenu se termin »obveščevalno« razume kot informacija,ki jo je policija pridobila, procesirala in obdelala zapotrebe odločanja in podpore kriminalističnim preiskavam(Veršnik, 2002: 2).Glede na ugotovitev, da se termin »intelligence« uporabljav pojmovnem smislu kot proces, struktura in končni izdelekali pa samo kot proces in končni izdelek, ter glede na to, dapri angleških pojmih, ki opredeljujejo obveščevalno strukturo,ni težav pri iskanju njihovih prevodnih ustreznic, se bomov nadaljevanju posvetili predvsem analizi slovenskih pojmov,ki se nanašajo na termin »intelligence« kot končni izdelek inkot proces.3 »Criminal intelligence« kot končni izdelekkriminalističnoobveščevalne dejavnostiPri pregledu strokovne in znanstvene literature smo zasledilinedosledno uporabo pojmov, kot so podatek, informacija,(kriminalistično)obveščevalni podatek, (kriminalistično)obveščevalna informacija, obveščevalni izdelek, ki jih uporabljamoza poimenovanje končnega izdelka v procesu (kriminalistično)obveščevalnedejavnosti. Analiza je pokazala, da sezlasti obveščevalni podatek in obveščevalna informacija uporabljatapogosto kot sinonima, kar je posledica uporabe pojmovpodatek in informacija kot sinonimov v vsakodnevnemživljenju (Črnčec, 2009; Hace in Podbregar, 2008; Podbregar,2008; Purg, 2002; Purg, 1997; Brinc in drugi, 2006). V nadaljevanjubomo zaradi prej omenjene nejasnosti opredelili razlikomed podatkom, informacijo, znanjem in obveščevalnoinformacijo/izdelkom, ki so končni izdelki nekega procesa.Podatki so prva postaja pri nastajajoči verigi informacija--znanje in so običajno v obliki črk, besed, številk ali katerihdrugih simbolov. Njihovo dešifriranje temelji na predhodnousvojenih informacijah, ki pomagajo dati podatkom pomen(Haywood, 1997: 1). Podatek je torej neko nevtralno sporočilo,ki (Turban in drugi, 2001: G4) ga lahko opredelimo kotsurovo dejstvo ali osnovni opis stvari, dogodkov in dejavnosti,ki so zabeleženi, shranjeni in urejeni, pri tem pa sami po sebine posredujejo nikakršnega konkretnega pomena.V nasprotju s podatkom je informacija zbirka podatkov,ki so organizirani tako, da so za uporabnika smiselni. Ključnidejavnik pri pretvorbi podatka v informacijo je človek. Procespretvorbe podatka v informacijo temelji na procesu sprejemanja,prepoznavanja in konverzije, ki ga omogočata naša kognitivnazgodovina in sposobnost dešifriranja simbolov znotrajneke kulture. Do pretvorbe podatkov v informacije lahko pridele takrat, ko smo tem podatkom sposobni dodati vrednostiz zalog informacij, do katerih imamo dostop in ki so lahko vobliki spomina, knjig ali v elektronski obliki (Turban in drugi,2001). To pomeni, da se je podatku dodal neki pomen in dasmo tako dobili informacijo, ki je koristna za uporabnika. Vslovenski policiji se tovrstne informacije označujejo kot operativne.Mahorič (1999: 448) označuje kot podatke vse, kar lahkozapišemo na tak ali drugačen pomnilniški medij, informacijain znanje pa po njegovem mnenju sodita v sfero človekoveganotranjega miselnega sveta. Informacija je torej že obdelanpodatek, ki izraža vrednostni odnos uporabnika do podatka,je podatek z dodano vrednostjo. Če uporabnik (Gradišar inResinovič, 1993: 39–40) ne najde v informaciji nobene vrednosti,je to zanj le podatek. 6Na naslednji stopnji informacijske piramide, kjer informacijepostavimo v širše vzorce na višji ravni, povezane z drugimivzorci oziroma v kontekst, dobimo nekaj, kar imenujemoznanje. Znanje predvideva določeno stopnjo gotovosti, kije pridobljena v družbeni interakciji in lahko temelji na uradnihdokazih, osebnih izkušnjah, statusu ali slovesu človekaali na kombinaciji logičnih, intuitivnih in čustvenih procesov(Črnčec, 2009: 65–66).Gottschalk (2009: 151) opredeljuje znanje kot nekaj, karobstaja na višji ravni abstrakcije in je sestavljeno iz sodb in6Gradišar in Resinovič (1993: 39) opredeljujeta informacijo kotvečdimenzionalni pojav, kjer posamezne dimenzije (informacijskavsebina, informacijska vrednost in informacijska količina) določajokakovost informacije v nekem prostoru in času. Informacijskavsebina je karakteristika, po kateri se podatek razlikuje odinformacije. Izraža se z uporabno vrednostjo informacije. Vsakainformacija vsebuje neko vrednost, ki jo imenujemo čista uporabnavrednost informacije. Posamezni uporabniki lahko izkoristijocelotno uporabno vrednost ali samo del te vrednosti. Tako izkoriščenovsebino informacije imenujemo dejanska uporabna vrednostinformacije.Policijski organi v EU pogosto delijo informacije glede na informacijskovsebino, in sicer na mehke in trde informacije. Tako delitevpozna tudi slovenska policija, kar je razvidno iz Priročnika zauporabo sistema Operativna informacija (Rupnik in drugi, brezletnice: 7), ki ga je izdal MNZ RS in opredeljuje prej omenjeneinformacije na naslednji način: »Tovrstne informacije imenujemo'mehke informacije' (soft information), saj nekatere ne presegajonivoja špekulacije (nezanesljiva vsebina, nezanesljiv vir), drugevsebujejo indice (višja stopnja zanesljivosti vsebine in vira), najkvalitetnejšepa opisujejo dejstva (popolnoma zanesljiva vsebinain vir), na podlagi katerih bo mogoče uspešno zaključiti preiskovalnosituacijo s kazensko ovadbo ali predlogom za uvedbopostopka o prekršku. Poznamo tudi kategorijo 'trdih informacij'(hard information), kamor pa prištevamo pravno relevantna dejstva,o katerih ni dvoma (zanesljivi osebni podatki, sestavljenakazenska ovadba, obsodilna sodba).«42

Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostiocen, ki temeljijo na osebnih prepričanjih, resnicah in pričakovanjihglede pridobljenih informacij. Bellinger in drugi(2004) pa razumejo znanje kot razumevanje nekega vzorca, kigeneralno zagotavlja zmožnost večje predvidljivosti in napovedirazvoja dogodkov.Dean in Gottschalk (Harfield in Harfield, 2008: 52) gledatana znanje kot na najdragocenejšo obliko vsebine, ki jeumeščena v kontinuum, sestavljen iz podatkov, informacij,obveščevalnih informacij (informacije, ki so analitično interpretirane)in znanja. Včasih (Gottschalk, 2009: 150) panekateri avtorji v ta kontinuum vključujejo modrost kot zadnjikončni cilj. Haywood (1997: 7) pravi, da lahko modrostrazumemo kot višjo raven kompleksnosti organizacije informacijv človeški glavi in kot razumevanje osnovnih načel, kipodpirajo znanje.Kot lahko vidimo, prej omenjeni informacijski kontinuumvzpostavlja kategorijo obveščevalne informacije, karomogoča razprave v okviru izvajanja policijske in klasičneobveščevalne dejavnosti. Sama obveščevalna informacija jev kontinuumu umeščena med informacijo in znanjem, saj je,kot pravi Črnčec (2009: 67), pravilno in smiselno domnevati,da imajo obveščevalne informacije dodano vrednost in jihzato uvrščamo v posebno kategorijo.Po drugi strani pa Ratcliffe (2008: 95–97) postavi obveščevalnoinformacijo oziroma obveščevalni izdelek nad znanjemv kontinuumu, ki ga označi kot kontinuum DIKI (Data,Information, Knowledge, Intelligence oziroma podatek, informacija,znanje in obveščevalna informacija/izdelek). Po njegovemmnenju analitik na podlagi analize informacij tem dadodatno vrednost, ki lahko omogoča prepoznavo določenihkriminalnih vzorcev. Te nove ugotovitve, ki jih analitik sporočipreiskovalcem, lahko pomagajo osvetliti sliko predmetapreiskave ali kriminalnega okolja in lahko podpirajo določenehipoteze oziroma nakazujejo določene posledice. To pa je pomnenju Ratcliffa že struktura znanja. Ko se to znanje uporabikot podlaga za aktiviranje določenih ukrepov policije, pa govorimoo (kriminalistično)obveščevalni informaciji oziroma(kriminalistično)obveščevalnem izdelku. Ratcliffe (2008: 98)torej meni, da je (kriminalistično)obveščevalni izdelek zadnjastopnja v informacijskem kontinuumu, za katero je značilno,da generira akcijo, medtem ko je za znanje značilno, da generirarazumevanje.Omenjeno distinkcijo v pojmovanju znanja v povezavi zobveščevalno informacijo nam lepo ilustrira dejstvo, da policijskivodstveni kadri pogosto še vedno ne razumejo kriminalističnoobveščevalnihizdelkov, še posebej strateških izdelkov,in pravzaprav ne vedo, kaj bi z njimi počeli. Ratcliffe (2004)ugotavlja, da ti ljudje niso usposobljeni, da bi znali kriminalističnoobveščevalniizdelek spremeniti v politiko omejevanjakriminalitete, in pravzaprav ne vedo, kako bi te strateške izdelkevključili v svoje organizacijsko razmišljanje. Rezultattega je, da mnogi kvalitetni kriminalističnoobveščevalni izdelkisicer pomenijo novo znanje, vendar to pogosto ne sprožinikakršnega delovanja. Če želimo, da bi kriminalističnoobveščevalniizdelki sprožili določene ukrepe, je zatorej nujno, dakriminalistični analitiki v kriminalističnoobveščevalne izdelkevključijo priporočila za ukrepanje. Gre torej za to, da bi tiizdelki morali vsebovati znanje, ki bo policijskim vodjem kotodločevalcem omogočilo tako razumevanje, ki bo omogočilosprožitev (predlaganih) ukrepov. 7Razumevanje, da je kriminalističnoobveščevalna informacija/izdelekkončni rezultat različnih oblik znanja, je razširjenotudi med strokovnjaki v EU (Nollet in drugi, 2004:10). Tudi pri Europolu (2000) lahko na podlagi njegove definicijeobveščevalne informacije/izdelka, ki pravi, da je to»znanje (obdelana informacija), izdelano za delovanje«, ugotovimo,da je obveščevalna informacija/izdelek postavljena navrh informacijskega kontinuuma.Europol se kot agencija EU za odkrivanje in kazenski pregonhujših oblik kriminalitete prvenstveno ukvarja z izdelavokriminalističnoobveščevalnih izdelkov in ima osrednjo vlogopri širjenju razumevanja kriminalističnoobveščevalne dejavnostiin principov obveščevalno vodene policijske dejavnostiv EU. Zato je smotrno, da se naslonimo na njegovo razumevanjekriminalističnoobveščevalne informacije/izdelka. Europolpostavlja kriminalističnoobveščevalno informacijo/izdelekna najvišje mesto v informacijskem kontinuumu, ki se začnes podatki, nadaljuje z informacijami in znanjem ter zaključis kriminalističnoobveščevalno informacijo/izdelkom, ki jepodlaga za delovanje organov odkrivanja in kazenskega pregona.V nadaljevanju bomo opredeliti razliko med kriminalističnoobveščevalnoinformacijo in kriminalističnoobveščevalnimizdelkom ter nakazali, kdaj je primerna uporaba enegaali drugega termina.Eden redkih slovenskih avtorjev, ki za končni izdelekobveščevalnega procesa dosledno uporablja termin obveščevalnainformacija ali obveščevalni izdelek, je Šaponja (1999).Šaponja (1999: 14–16) kot obveščevalno informacijo v širšemsmislu poimenuje vsak končni izdelek obdelave podatkov (kodobijo določeno uporabno vrednost za obveščevalno službo,jih označi kot operativne informacije). V podrobnejši razdelitvikončnih izdelkov obveščevalne dejavnosti pa jih razdeli na7Pri tem velja omeniti, da tega praviloma ne počnejo vojaškiin obrambni analitiki, ki končnemu uporabniku prepustijointerpretacijo rezultatov obveščevalnega poročila. Seveda negre pozabiti, da so končni uporabniki v vojski in obrambni sferipraviloma usposobljeni za interpretacijo obveščevalnih izdelkovin znajo ceniti njihovo vrednost (Ratcliffe, 2004).43

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-49analitične izdelke (obveščevalne informacije, analize, ocene,napovedi in druge oblike celovitih obveščevalnih izdelkov) inkončne izdelke, ki so po njegovem izdelki obveščevalne dejavnostiin so po vsebini in obliki prilagojeni analitični izdelki,namenjeni uporabniku za neposredno uporabo, kar verjetnopomeni, da so analitiki v obveščevalni izdelek vključili priporočilaza ukrepanje. Kot smo ugotovili, pa bi morali kriminalističnianalitiki tovrstna priporočila vedno vključiti v končnokriminalističnoobveščevalno informacijo oziroma kriminalističnoobveščevalniizdelek.Strinjamo se, da lahko v širšem smislu vsako analiziranoinformacijo, ki predstavlja segment v kriminalističnoobveščevalnemciklusu, poimenujemo kriminalističnoobveščevalnainformacija. To poimenovanje, ki ga uporablja večina tujihstrokovnjakov, se predvsem uporablja na splošno za vse informacije,ki jih je analizirala kriminalistična analitika. Ko pase začne vzpostavljati kriminalističnoobveščevalna dejavnostna višji ravni in tako prerašča v poslovni model policijske organizacijes standardiziranimi kriminalističnoobveščevalnimiizdelki (koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti),je po našem mnenju primerneje, da se termin kriminalističnoobveščevalnainformacija nadomesti s terminom kriminalističnoobveščevalniizdelek, ki bolj odraža kompleksnostvsebine analitičnega izdelka. 84 »Criminal intelligence« kot kriminalističnoobveščevalniprocesUgotovili smo, da ima angleška beseda »intelligence« trojnipomen, in sicer lahko pomeni proces, končni izdelek obveščevalnedejavnosti in strukturo, ki je odgovorna za izvajanjete dejavnosti. Ratcliffe (2004) ugotavlja, da je kriminalističnoobveščevalnastruktura sestavljena iz formalnih in neformalnihmrež ljudi. Sem poleg policijskih obveščevalnih uradnikovin kriminalističnih analitikov, ki se tradicionalno štejejo kotčloveški del kriminalističnoobveščevalne strukture, uvrščamotudi ljudi na vodstvenih funkcijah, ki določajo naloge in angažirajokriminalističnoobveščevalno dejavnost za zagotavljanjevpliva na kriminalno okolje. Kriminalističnoobveščevalnedejavnosti se pretežno izvajajo v kriminalističnoobveščeval-8Tako na primer v okviru Nacionalnega obveščevalnega modelaZdruženega kraljestva razlikujejo med devetimi analitičnimiizdelki oziroma analizami, to so: rezultatska analiza, analiza kriminalnegavzorca, analiza tržnega profila, analiza poslovnega kriminalnegaprofila, mrežna analiza, analiza ciljnega profila, analizademografskih/socialnih trendov, analiza ogroženosti in operativnakriminalističnoobveščevalna ocena ter štirimi obveščevalnimiizdelki, ki so proizvod kombiniranja različnih analitičnih izdelkovoziroma analiz, to pa so: strateška ocena, taktična ocena, subjektniprofil in problemski profil (Harfield in Harfield, 2008: 101–104).nih enotah. Drugače pa je pri konceptu obveščevalno vodenepolicijske dejavnosti, saj v tem primeru celotna policijska organizacijadeluje kot poslovni model, v katerem vsak od zaposlenihposredno ali neposredno prispeva k delovanju modelaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. 9Mednarodno združenje policijskih šefov (InternationalAssociation of Chiefs of Police – IACP) opredeljuje kriminalističnoobveščevalnodejavnost kot policijsko dejavnost, katereposlanstvo je zakonito zbiranje informacij iz vseh razpoložljivihvirov ter njihovo analiziranje z namenom zagotavljanjataktičnih in strateških kriminalističnoobveščevalnih informacij10 o obstoju in identiteti oseb in združb, ki so osumljenekaznivih dejanj, ter o njihovih razpoložljivih sredstvih. S temnaj bi se izboljšalo preprečevanje in omejevanje kriminaliteteter lažje dosegali cilji in prioritete, ki jih ima policijskaorganizacija. Končni izdelek tega procesa je kriminalističnoobveščevalnainformacija, ki vsebuje združeno in analiziranoinformacijo, posredovano končnemu uporabniku zaradipredvidevanja, preprečevanja ali nadzora kriminalnih dejavnosti(IACP v Peterson, 2005: 39– 40).Na podlagi spoznanja, da so kvalitetne kriminalističnoobveščevalneinformacije krvni obtok moderne policijskeorganizacije, ki omogoča jasno razumevanje kaznivih dejanjin kriminalitete, identifikacijo aktivnih storilcev kaznivih de-9Opozoriti je treba na to, da smo s konceptom obveščevalno vodenepolicijske dejavnosti dobili poslovni model, ki ni uporaben samo zapodročje preprečevanja in omejevanja kriminalitete, temveč tudi zadruga področja policijske dejavnosti (Dvoršek in Frangež, 2009).Kljub temu pa strokovna literatura obravnava obveščevalno vodenopolicijsko dejavnost največkrat v povezavi s področjem kriminalitete,torej bi v tem primeru lahko govorili o konceptu kriminalističnoobveščevalnovodene policijske dejavnosti oziroma »CriminalIntelligence – Led Policing«. Termin »obveščevalno vodena policijskadejavnost« lahko najdemo tudi v Evrotermu, ki kot vir navajaPotparič in Dvoršek (2010). Poleg tega pa ugotavljamo, da je bil termin»obveščevalno vodena policijska dejavnost« uporabljen že na1. srečanju kriminalističnoobveščevalnih analitikov slovenske policijev Gotenici leta 2005 (Veršnik, 2005). Pri pregledu besedilnegakorpusa Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, Evrokorpusa inkorpusa Fidaplus ne najdemo nobenega zadetka za ta termin.10Taktične kriminalističnoobveščevalne informacije neposrednousmerjajo kriminalistične preiskave in s tem prispevajo k njihovemuuspešnemu zaključku, medtem ko so strateške kriminalističnoobveščevalneinformacije namenjene širšemu in dolgoročnejšemupogledu na kriminalno okolje ter so osnova za načrtovanje inrazporejanje razpoložljivih sredstev (Peterson, 2005: 3). V EU se zataktične kriminalističnoobveščevalne informacije uporablja termin»operativna kriminalističnoobveščevalna informacija«, in sicerzaradi Europolove delitve na operativne in strateške kriminalističnoobveščevalneinformacije. Europolova opredelitev se vsebinskoujema s prej omenjeno ameriško razdelitvijo na taktične in strateškekriminalističnoobveščevalne informacije (Europol, 2000).44

Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostijanj, ugotavljanje povezanih kaznivih dejanj in predvidevanjenastanka problemov (HMIC, 1997: 1), se je začela kriminalističnoobveščevalnadejavnost razvijati v smeri konceptaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. Pri konceptuobveščevalno vodene policijske dejavnosti se v nasprotju stradicionalističnim razumevanjem in uporabo obveščevalnedejavnosti kot izključne podpore posameznih preiskav predvidevauporaba kriminalističnoobveščevalnih informacij pristrateškem planiranju in razporejanju razpoložljivih sredstev.Vidimo torej, da je kriminalističnoobveščevalna dejavnostv bistvu proces, ki zajema več faz. Zaradi tega si tudi v policijskihorganizacijah pomagajo pri formaliziranju posameznihsegmentov kriminalističnoobveščevalne dejavnosti z obveščevalnimciklusom, ki običajno obsega šest stopenj: usmerjanje(opredelitev nalog), zbiranje informacij, vrednotenje informacij(ocena verodostojnosti vira in kvalitete informacije), obdelava(urejanje zbranih informacij v format, ki je primerenza dostopanje do njih in njihovo analiziranje), analiziranjein razširjanje (posredovanje uporabnikom) (Europol, 2000).Opozoriti pa velja, da različni strokovnjaki delijo obveščevalniciklus na različno število faz, in sicer zaradi tega, ker celotenproces, zlasti fazo analiziranja, različno podrobno razčlenijo.Kriminalističnoobveščevalno dejavnost kot proces lahkotorej v širšem smislu poenostavljeno opredelimo kot policijsko(preiskovalno) dejavnost in filozofijo, katere osnovni elementiso organizirano zbiranje informacij, njihovo analiziranje in posredovanjekončnih izdelkov za potrebe podpore učinkovitegapreprečevanja in omejevanja kriminalitete na vseh ravneh.V ožjem smislu pa se kriminalističnoobveščevalna dejavnostopredeljuje kot stopnja zbiranja obveščevalnih informacijo kaznivih dejanjih v fazi, ko se še ni začel predkazenski postopekv smislu preiskave kaznivega dejanja. Ta dejavnost sev angleškem jeziku najpogosteje opredeli kot »criminal intelligenceoperation« (kriminalističnoobveščevalno delovanje) 1111»Kriminalističnoobveščevalno delovanje« je najustreznejši prevodtermina »criminal intelligence operation«, glede na to, dase uporaba angleškega termina nanaša na razumevanje kriminalističnoobveščevalnedejavnosti izključno v ožjem smislu. Taproces predpostavlja med drugim tudi uporabo prikritih ukrepovza zbiranje informacij o sumih kaznivega dejanja, ko se predkazenskipostopek formalno še ni začel. V primerih, ko policijske inobveščevalne službe uporabljajo prikrite ukrepe, se najpogostejeuporabljajo termini, kot so prikrito delovanje, uporaba prikritihpreiskovalnih ukrepov, tajno delovanje (ta pojem hkrati predstavljaenega od prikritih preiskovalnih ukrepov, ki ga definira ZKP).Izhajajoč iz tega, ocenjujemo, da bi uporaba termina »kriminalističnoobveščevalnodelovanje« najbolj odražala bistvo uporabekriminalističnoobveščevalne dejavnosti v fazi pred formalnimzačetkom predkazenskega postopka, kjer se že lahko uporabljajodoločeni zakonsko regulirani prikriti preiskovalni ukrepi.in se s tem razlikuje od kriminalistične preiskave, ki potekav okviru predkazenskega postopka. De Buseer (2007: 36–37)pravi, da je kriminalističnoobveščevalno delovanje namenjenougotavljanju, ali obstaja možnost storitve enega ali več kaznivihdejanj v prihodnosti, v nasprotju s kriminalistično preiskavo, kije namenjena zbiranju informacij za ugotavljanje in potrjevanjedejstev, oseb in okoliščin glede enega ali več znanih konkretnihkaznivih dejanj. Bistvena razlika med kriminalističnoobveščevalnimdelovanjem in kriminalistično preiskavo je tudi v tem,da kriminalističnoobveščevalno delovanje izvaja samostojnopolicijska organizacija, kriminalistično preiskavo pa pravilomavodijo in nadzirajo neodvisni pravosodni organi (tožilec,preiskovalni sodnik). De Busser (2007: 37) tudi ugotavlja, dana podlagi rezultata kriminalističnoobveščevalnega delovanjav ožjem smislu ni nujno, da se bo začela uradna kriminalističnapreiskava v okviru določil predkazenskega postopka. 12Kriminalističnoobveščevalno delovanje je namreč ločeno odkriminalistične preiskave, ki se izvaja v okviru uradnega predkazenskegapostopka. Pridobljene kriminalističnoobveščevalneinformacije v fazi kriminalističnoobveščevalnega delovanjase šele naknadno vključijo v dosje, ki se vodi v okviru kriminalističnepreiskave, če se ugotovi povezava s konkretnim kaznivimdejanjem, ki je predmet kriminalistične preiskave.12Z vidika slovenske preiskovalne prakse bi lahko rekli, da kriminalističnoobveščevalnodelovanje zajema klasično in/ali prikritozbiranje informacij (vendar ne neprekinjeno in ponavljajoče se vsmislu 149.a člena ZKP), da bi se zbrali razlogi za sum storitvekaznivega dejanja, da bi preiskovalci začeli predkazenski postopekoziroma potrdili utemeljene razloge za sum priprave ali storitvekaznivega dejanja ali da bi lahko sprožili postopke za prikrito zbiranjeobvestil po 149.a členu ZKP. V preteklosti se je za preiskovalnedejavnosti, ki naj bi podkrepile utemeljenost uporabe prikritihpreiskovalnih ukrepov uporabljal izraz »operativni nadzor«. Čepoteka takšno kriminalističnoobveščevalno delovanje zoper določeneosebe sistematično na širšem prostoru (Evropske unije),mora biti tudi posebej pravno urejeno. Zakon o policiji v 36.a in36.b členu, upoštevajoč določbe Konvencije o izvajanju schengenskegasporazuma, tako vsebuje določila, ki jih vsebinsko lahkoumestimo v kriminalističnoobveščevalno delovanje. Ta dva členadoločata, da »če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da določenaoseba izvršuje ali pripravlja kaznivo dejanje iz drugega odstavkatega člena, ali kadar na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljenena podlagi informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, zlastina podlagi operativnih informacij policije, podanih kazenskihovadb, uvedenih kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočnodokončani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane,obstaja utemeljen razlog za sum, da bo tudi v prihodnje izvrševalakazniva dejanja iz drugega in šestega odstavka tega člena, selahko zoper to osebo ali vozilo odredi razpis prikritega evidentiranjaali namenske kontrole, ki se vnese v schengenski informacijskisistem.« Razpis prikritega evidentiranja s pisno odredbo dovolidržavni tožilec na pisni predlog policije. Izvajanje ukrepa lahkotraja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanjes pisno odredbo podaljša vsakič za tri mesece. Skupno lahkoukrep traja največ 24 mesecev.45

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-49Opredelitev termina »intelligence« kot obveščevalnegaprocesa najdemo tudi v uradnih dokumentih EU. TakoOkvirni sklep Sveta (Council Framework Decision, 2006) opoenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkovmed organi kazenskega pregona držav članic Evropske unijedefinira kriminalističnoobveščevalno delovanje/operacijo kotfazo v postopku, ki še ni dosegla kriminalistične preiskave kaznivegadejanja, znotraj katere pristojni policijski organi, ki sopo nacionalni zakonodaji pristojni za zbiranje, obdelovanje inanalizo informacij o kaznivih dejanjih in kriminalnih dejavnostih,ugotavljajo, ali so bila storjena oziroma bi lahko bila vprihodnosti storjena konkretna kazniva dejanja.Probleme, ki jih analiziramo, nakazuje prevod angleškegateksta Okvirnega sklepa Sveta o poenostavitvi izmenjaveinformacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskegapregona držav članic Evropske unije, ki je uporabljenv Uredbi o poenostavitvi izmenjave informacij in podatkovmed Policijo in Carinsko upravo Republike Slovenije terpristojnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije(2008). Uredba, ki predstavlja implementacijo Okvirnegasklepa Sveta o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnihpodatkov med organi kazenskega pregona državčlanic Evropske unije v slovenski pravni red, pravi: »zbiranjepodatkov o kaznivem dejanju – pomeni stopnjo v postopku,ki še ni dosegla stopnje preiskave kaznivega dejanja, znotrajkatere pristojni organ, ki je po zakonodaji pristojen za zbiranje,obdelovanje in analizo informacij o kaznivih dejanjih,ugotavlja, ali so bila storjena oziroma bi lahko bila v prihodnostistorjena konkretna kazniva dejanja«. Iz tega prevodakot tudi iz samega naslova uredbe nepoučeni bralec sploh nemore razbrati, da pravni akt vsebuje določila, ki se nanašajona kriminalističnoobveščevalno dejavnost. Prav tako se termin»podatek« in »informacija« uporabljata kot sinonima,kar pa, kot kaže naša analiza, ni pravilno.Ta primer nam nazorno pokaže, kako lahko pomanjkanjeslovenske kriminalističnoobveščevalne terminologije in njenopomanjkljivo poznavanje v celoti spremeni razumevanjedoločenih pravnih aktov ter predstavlja potencialni vir težavpri njihovi implementaciji.Vendar pa je pregled relevantnih korpusov ter strokovnein znanstvene literature pokazal, da obstajajo različna poimenovanjaza pojem, ki označuje kriminalističnoobveščevalniproces. Tako v besedilnem korpusu Inštituta za slovenskijezik Frana Ramovša (http://bos.zrc-sazu.si) najdemo dvazadetka za izraz »kriminalistična obveščevalna dejavnost«,v Evrokorpusu (http://evrokorpus.gov.si) najdemo dva zadetkaza priredno zloženko »kriminalistično-obveščevalni«,ki se uporablja v povezavi s podatkom in službo, v korpusuFidaplus (http://www.fidaplus.net) pa najdemo dva zadetka, insicer enega za »kriminalistično obveščevalni načrt« in drugegav obliki drugega sklona za izraz »kriminalistična obveščevalnadejavnost«. V različni strokovni in znanstveni literaturi pa zasledimouporabo izrazov, kot so »kriminalistično obveščevalnadejavnost«, »kriminalistična obveščevalna dejavnost«, »kriminalistično-obveščevalnadejavnost«, »kazensko obveščevalnadejavnost«, »varnostno-obveščevalna dejavnost«.Tudi uradni dokumenti državnih organov vsebujejo različneizraze za uporabo obveščevalne dejavnosti na področjukriminalitete. Tako se v osnutku Resolucije o nacionalnemprogramu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobjeod leta 2012 do leta 2016 uporablja izraz »kriminalistično obveščevalnadejavnost«, v osnutku Zakona o nalogah in pooblastilihpolicije pa najdemo v identičnem zakonu, objavljenemna dveh različnih spletnih naslovih, različno uporabo termina,in sicer enkrat se uporablja »kriminalistična obveščevalnadejavnost« (www.sindikat-policistov.si), drugič pa »kriminalističnoobveščevalna dejavnost« (http://www.mnz.gov.si).Glede na to, da naša analiza ugotavlja, da je prišlo do vzporednegaoblikovanja več terminoloških rešitev, je, kot ugotavljatudi Loger Berginc (2009: 68), treba te različne terminološkerešitve z dogovorom poenotiti. Pri tem si lahko pomagamo sterminološkimi načeli, ki dajejo prednost terminu, ki:— je pomensko ustreznejši, natančnejši in jasnejši;— se bolje vključuje v že obstoječi terminološki sistem;— bolj ustreza sistemu slovenskega knjižnega jezika;— je bolj ustaljen;— nima ekspresivne vrednosti;— je krajši (eno- ali dvobesedni);— ni moteče podoben kakšnemu že znanemu izrazu izistega pojmovnega polja ali besedi iz splošnega jezika, ki pomenskozavaja.Upoštevajoč prej omenjena terminološka načela v zvezis terminom, ki naj bi poimenoval uporabo obveščevalne dejavnostina področju zatiranja in preprečevanja kriminalitete,je uporaba novotvorjenke, in sicer podredne pridevniškezloženke »kriminalističnoobveščevalna«, ki skupaj z besedo»dejavnost« tvori dvobesedni termin, najprimernejši načinpoimenovanja. 13 S tem se vzpostavljata natančnost in nedvoumnostpoimenovanja brez dodatnih konotacij.Z novim terminom bi lahko takoj odpravili napačno uporabopriredne pridevniške zloženke »kriminalistično-obveščevalna«dejavnost, ki napeljuje na to, da govorimo o dveh enakovrednihdejavnostih, in sicer kriminalistični in obveščevalni,13Podoben primer pridevniške zloženke najdemo pri poimenovanju»kriminalističnotehnična dejavnost« ali »kriminalističnotehničnapreiskava«.46

Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostikar je napačno. S tem terminom namreč želimo poimenovatiuporabo obveščevalne dejavnosti na področju preprečevanjain zatiranja kriminalitete, ki je specifična in se razlikuje odobveščevalne dejavnosti na vojaškem področju in od klasičneobveščevalne dejavnosti. Termin »kriminalističnoobveščevalnadejavnost« nedvoumno poimenuje samo eno stvar in takoodpravlja dvoumnosti, ki jo je povzročala dosedanja uporabarazličnih izrazov. Predlagano poimenovanje »kriminalističnoobveščevalnadejavnost« bi se posledično na enak način uporabljalotudi pri drugih večbesednih terminih, kot so kriminalističnoobveščevalnainformacija, kriminalističnoobveščevalniciklus, kriminalističnoobveščevalno delovanje itd. Ob tem paje treba omeniti, da smo zasledili uporabo tega termina tudi naspletni strani Policije v okviru informacije, ki se nanaša na kriminalističnitečaj za preiskovalce Nacionalnega preiskovalnegaurada in kjer je med drugim omenjena tudi »kriminalističnoobveščevalnadejavnost« (http://www.policija.si).5 ZaključekV prispevku ugotavljamo, da razvoju kriminalističnoobveščevalnedejavnosti in na njej zasnovani obveščevalno vodenipolicijski dejavnosti, ki predstavljata glavno smer razvojapolicijske dejavnosti 21. stoletja, ne sledi tudi razvoj terminologijes tega področja. To povzroča zmedo v strokovnih inznanstvenih razpravah in prevodih na področju kriminalističnoobveščevalnedejavnosti in posledično tudi težave prirazumevanju in implementaciji povezanih pravnih aktov.Da bi se izognili analiziranim problemom na področju kriminalističnoobveščevalnedejavnosti, je treba težiti k oblikovanjuenotne terminologije, ki bo preprečevala nesporazumepri strokovnih in znanstvenih razpravah ter prevodih. Tega bise morali zavedati domači pisci in prevajalci, ki se kakor koliukvarjajo s tem novim področjem policijskega delovanja.S pomočjo terminoloških načel smo oblikovali novo besedo,ki naj služi za poimenovanje obveščevalne dejavnosti napodročju zatiranja in preprečevanja kriminalitete. Gre za novotvorbo,in sicer za podredno pridevniško zloženko »kriminalističnoobveščevalen«,ki skupaj z besedo »dejavnost« tvoridvobesedni termin, s tem pa se vzpostavljata natančnost innedvoumnost poimenovanja brez dodatnih konotacij. Pri temje treba povedati, da je naša analiza pokazala, da je ta terminenkrat že bil uporabljen, in sicer na spletni strani slovenskepolicije v okviru informacije, ki se nanaša na kriminalističnitečaj za Nacionalni preiskovalni urad, in da torej ne gre zapovsem novo besedo.Kriminalističnoobveščevalno dejavnost kot proces lahkov širšem smislu poenostavljeno opredelimo kot policijsko(preiskovalno) dejavnost in filozofijo, katere osnovni elementiso organizirano zbiranje informacij, njihovo analiziranje inposredovanje končnih izdelkov/kriminalističnoobveščevalnihinformacij za potrebe podpore učinkovitega preprečevanjain omejevanja kriminalitete na vseh ravneh.V ožjem smislu pa se v EU kriminalističnoobveščevalnadejavnost opredeljuje kot stopnja zbiranja informacij v postopku,ki še ni dosegel stopnje preiskave kaznivega dejanja, znotrajkatere pristojni policijski organ, ki je po nacionalni zakonodajipristojen za zbiranje in analizo informacij o kaznivih dejanjihin kriminalnih dejavnostih, ugotavlja, ali so bila storjena oziromabi lahko bila v prihodnosti storjena konkretna kaznivadejanja. Kriminalističnoobveščevalno dejavnost v ožjem smisluimenujemo kriminalističnoobveščevalno delovanje.Vsako analizirano informacijo ali skupek analize več informacijimenujemo kriminalističnoobveščevalna informacija.To poimenovanje se uporablja na splošno za vse informacije,ki jih analizira kriminalistična analitika in ki pravilomavsebujejo priporočila za ukrepanje končnemu uporabniku.Pri uvedbi standardiziranih izdelkov, ki jih periodično izdelujekriminalistična analitika s kombinacijo različnih analiz,je zaradi kompleksne narave kriminalističnoobveščevalneinformacije primerneje uporabiti termin kriminalističnoobveščevalniizdelek.Enotno razumevanje in enotna uporaba terminologijena področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti sta pomembendejavnik za pravilno usmerjenost dejavnosti, ki jihpospešeno izvaja slovenska policija na področju razvoja kriminalističnoobveščevalnedejavnosti v skladu z zahtevami, kiizhajajo iz Resolucije o nacionalnem programu preprečevanjain zatiranja kriminalitete za obdobje 2007–2011, in sta podlagaza prehod na model kriminalističnoobveščevalno vodenepolicijske dejavnosti.Literatura1. Berginc Logar, N. (2009). Jezikovna kultura za pravnike. Planet GV,Ljubljana.2. Bellinger, G., Castro, D., Mills, A. (2004). Data, Information,Knowledge, and Wisdom. Dokument dobljen 5. februarja 2011 na:http://www.systems-thinking.org/dikw/dikw.htm.3. Besedilni korpus na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša SRCSAZU. Besedilni korpus dobljen 17. oktobra 2011 na: http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html.4. Brown, S. D. (2007). The meaning of criminal intelligence.International Journal of Police Science and management, 9 (4), str.336–340.5. Brinc, D., in drugi (2006). Angleško-slovenski vojaški terminološkislovar. Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,Ljubljana.47

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-496. Council Framework Decision 2006/960/JHA of 18 December 2006on simplifying the exchange of information and intelligence betweenlaw enforcement authorities of the Member States of the EuropeanUnion. Dokument dobljen 15. februarja 2011 na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:386:0089:0100:EN:PDF.7. Črnčec, D. (2009). Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi.Defensor, Ljubljana.8. De Busser, E. (2007). The architecture of data exchange.International Review of Penal Law, 1–2 (78), str. 35–55.9. Dvoršek, A., Frangež, D. (2009). Slovenska kriminalistična policijamed »Kriminalstrategie« in »Criminal Intelligence«. V: PavšičMravlje, T. (ur.). 10. slovenski dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 4.–5.junij 2009. Varstvoslovje med teorijo in prakso: zbornik prispevkov.Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Dokument dobljen 1. decembra2010 na: http://www.fvv.uni-mb.si/dv2009/zbornik/clanki/dvorsek.pdf.10. Europol (2000). Analytical Guidelines, julij 2000.11. Evrokorpus – zbirka vzporednih dvojezičnih korpusov prevodov.Zbirka dobljena 15.decembra2010 na: http://evrokorpus.gov.si/.12. Evroterm – večjezična terminološka zbirka. Zbirka dobljena 15. decembra2010 na: http://evroterm.gov.si/.13. Fidaplus – korpus slovenskega jezika. Korpus dobljen 20. februarja2011 na: http://www.fidaplus.net/.14. Gottschalk, P. (2009). Information sources in police intelligence.The Police Journal, 82, str. 149–170.15. Gradišar, M., Resinovič, G. (1993). Osnove informatike. Ekonomskafakulteta, Ljubljana.16. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorji(1994). Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS, Ljubljana.17. Hace, B., Podbregar I. (2008) Analitično pridobivanje podatkov.Dokument dobljen 7. januarja 2011 na: http://www.fvv.uni-mb.si/dv2008/zbornik/clanki/Hace-Podbregar.pdf.18. Harfield, C., Harfield, K. (2008). Intelligence – Investigation,Community, and Partnership. Oxford University Press.19. Haywood, T. (1997). Info-bogataši – Info-reveži. Institut informacijskihznanosti Maribor.20. HMIC (1997). Criminal Intelligence – A Thematic Inspection OnGood Practice. Dokument dobljen 14. junija 2010 na: http://www.nationalarchives.gov.uk/ERORecords/HO/421/2/hmic/crimint1.pdf.21. Kerr, R. (2008). The Perfect Enemy: Reflections of an IntelligenceOfficer on the Cold War and Today’s Challenges. V: Harfield, C.,in drugi (ur.): The handbook of Intelligent Policing – Consilience,Crime Control and Community Safety, Oxford University Press, str.37–46.22. MacVean, A. (2008). The Governance of Intelligence. V: Harfield,C., in drugi (ur.): The handbook of Intelligent Policing – Consilience,Crime Control and Community Safety, Oxford University Press, str.63–74.23. Mahorič, T. (1999). O podatku in informaciji. Organizacija, 32(8–9), str. 445–448.24. Nollet. J. D., in drugi (2004). Methodological Guide to Best Practicesin Financial Criminal Analysis. JAI/2004/AGIS/175, EuropeanCommission.25. Otvoritev kriminalističnega tečaja za preiskovalce Nacionalnega preiskovalnegaurada. Dokument dobljen 20. oktobra 2010 na: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/9607-otvoritev-krim-tecaja-za-preiskovalce-npu.26. Pečar, J. (2001). Policija in (lokalna skupnost). Revija za kriminalistikoin kriminologijo, 52 (2), str. 132–140.27. Peterson, M. (2005). Intelligence-Led Policing: The New IntelligenceArchitecture. Dokument dobljen 15. maja 2009 na: http:/www.nejrs.gov/pdffiles1/bja/210681.pdf.28. Podbregar, I. (2008). Vohunska dejavnost in gospodarstvo. Univerzav Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana.29. Potparič, D., Dvoršek, A. (2010). Vzpostavitev proaktivno usmerjenekriminalistično-obveščevalne dejavnosti v državah Evropskeunije. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 61(1), 15–27.30. Purg, A. (1997). Boj proti mednarodnem terorizmu. Visoka policijsko-varnostnašola, Ljubljana.31. Purg, A. (2002). Primerjalni obveščevalni sistemi. VPVŠ, Ljubljana.32. Ratcliffe, J. H. (2004). The Structure of strategic thinking. V:Ratcliffe, J. (ur.) Strategic Thinking in Criminal Intelligence. Sydney,The Federation Press, str. 1–10.33. Ratcliffe, J. H. (2008). Intelligence-Led Policing. Willan Publishing,Devon.34. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranjakriminalitete za obdobje 2007–2011 (2007). Priloga Varnosti, št. 3.35. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranjakriminalitete za obdobje 2012 do 2016. Dokument dobljen 20. oktobra2011 na: http://www.cnvos.info/index/article/id/3861/cid/120.36. Rupnik, A., in drugi (brez letnice). Priročnik za uporabo sistemaOperativna informacija. MNZ.37. Sket, I. (1997). Angleško-slovenski in slovensko-angleški terminološkislovar kriminologije in kazenskopravnih znanosti. DZS, Ljubljana.38. Slovenski dnevi varstvoslovja (2011) Zbornik povzetkov/ 12. slovenskidnevi varstvoslovja, Moravske Toplice, 2. in 3. junij 2011. PavšičMrevlje, T., Areh, I. (ur.). Ljubljana, Fakulteta za varnostne vede.39. Šaponja, V. (1999). Taktika dela obveščevalnovarnostnih služb.Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana.40. Turban, E., in drugi (2001). Introduction to Information Technology.WILEY.41. United Nations Office on Drugs and Crime (2006). Policing –Police Information and Intelligence Systems. Criminal JusticeAssessment Toolkit. United Nations, New York.42. Uredba o poenostavitvi izmenjave informacij in podatkov medPolicijo in Carinsko upravo Republike Slovenije ter pristojnimi organiv drugih državah članicah Evropske unije. Uradni list RS, št.67/08.43. Veršnik, I. (2002) »Intelligence analysis« v slovenski kriminalističnipoliciji. Zbornik prispevkov/ 3. Slovenski dnevi varstvoslovja. PagonM. (ur.). Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana.44. Versnik, I. (2005). Srečanje kriminalistično obveščevalnih analitikov14. in 15. november 2005 v Gotenici – Power Point prezentacija.45. Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Dokument dobljen 15.oktobra 2011 na: http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/2010/ZNPP13122010.pdf in www.sindikat-policistov.si/attachments/405_ZNPP.doc.46. Zakon o Policiji. Uradni list RS, št. 66/09.47. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Uradni list RS,št. 20/04.48

Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostiDeveloping basic terminology in the field of criminal intelligenceDamjan Potparič, B.A. in defence studies, Specialist in Criminal Investigation, Head of Europol National Unit inCriminal Police Directorate, Ph.D. Candidate at the Faculty of Criminal Justice and Security, University of MariborAnton Dvoršek, Ph.D., Associate Professor, Faculty of Criminal Justice and Security, University of MariborCriminal intelligence is a relatively new policing concept that has evolved from classic intelligence, which is where most of itsterminology derives. The paper identifies and discusses the inconsistent and incorrect usage of terms in classic and criminal intelligence.It points to the pressing need to develop terminology in the field of criminal intelligence to serve as the basis for its further developmentwithin the framework of Slovenian criminal investigation/criminalistics and general policing under the new intelligence-led policingmodel. Using a qualitative descriptive analysis, the paper analyses foreign and domestic professional and scientific literature, identifiesexpressions that represent terms, and establishes their place in the nomenclature of criminal intelligence. Their use was examined inexisting relevant corpora, which was instrumental in their final determination, arrangement and standardisation. The paper representsa step towards the development of a criminal intelligence terminology database.Key words: criminal intelligence, intelligence-led policing, criminal intelligence product, criminal intelligence operation.UDC: 343.98:81’373.4649

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 50-59Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državiBojan Dobovšek 1 , Jure Škrbec 2Namen raziskave je bil ugotoviti pojavne oblike in temeljne elemente korupcije ter tudi, kako korupcijska ravnanjavplivajo na pravno državo v Sloveniji, njeno okolje in državljane. Po pregledu literature smo z raziskovalno metodoopravili kvalitativno in kvantitativno analizo načelnih mnenj Komisije za preprečevanje korupcije o koruptivnihravnanjih. Analiza je izpostavila značilnosti koruptivnih ravnanj, elemente in oblike vpliva na pravno državo v Sloveniji.Podrobni rezultati analize kažejo, da korupcija negativno vpliva na pravno državo, saj zaradi kršitev dolžnega ravnanjauradnih oseb zmanjšuje zaupanje ljudi v formalne institucije, povzroča negativne ekonomske učinke in uničuje življenjskookolje. Študije zaznanih primerov korupcije prav tako kažejo, da je bilo največkrat s t. i. kršitvijo dolžnega ravnanjakršeno načelo vezanosti izvršilne oblasti na ustavo in zakon, pri čemer se taka ravnanja najbolj kažejo pri uradnihpostopkih pri javnih naročilih, pri razpolaganju s premoženjem, v zdravstvu in pri delovanju visokih funkcionarjev.Raziskava je omejena na korupcijska ravnanja, storjena v Sloveniji, rezultati pa bodo kasneje uporabni predvsem zaidentifikacijo vzrokov oziroma razlogov za nastanek korupcije. V delu smo tako identificirali ključne značilnosti, težavein področja korupcije in njen vpliv na različne subjekte. S tem so ugotovljena tudi tveganja za nastanek koruptivnihravnanj, zaradi česar se odpre lažja pot pri razvijanju standardov na področju preprečevanja korupcije.Ključne besede: korupcija, pravna država, preprečevanje, Komisija za preprečevanje korupcije.UDK: 343.352:343.85 (497.4)1 Uvod1 2Iz pregleda tuje strokovne literature izhaja več povezavin medsebojnih vplivov med korupcijo in pravno državo, pričemer je razvidno, da nekateri, kot na primer Fisman in Gatti(2002) ter Uslaner (2008), niso uspeli najti nikakršne pozitivnepovezave med načeli pravne države in korupcijo. Podobnotudi Triesman (2000) ugotavlja v svojem delu, da dalj kot jeposamezna država demokratična, manjša je stopnja korupcijeznotraj nje. K temu je treba prišteti še Goela in Nelsona(2005) ter Chowdhuryja (2004), ki ugotavljajo, da korupcijaupada s povečanjem stopnje demokratičnosti in uresničevanjempravne države. Podobno mnenje imata tudi Lambsdorff(2007) in Borlini (2008), ki v svojih delih med drugim opozarjata,da korupcija ogroža politično in socialno stabilnost invarnost, kar slabi vrednote demokracije in pravne države terogroža socialni, ekonomski in politični razvoj. Da so politični,ekonomski in socialni stroški, ki jih korupcija lahko povzroči,visoki, se strinja tudi Kregar (2010), pri čemer še doda,da korupcija ni šibkost ljudi, ampak institucij (nadzornih indrugih), saj bi morale (v skladu z načeli pravne države) ovi-1Izredni profesor za kriminalistiko, Fakulteta za varnostne vede,Univerza v Mariboru.2Magister varstvoslovja, svetovalec na Komisiji za preprečevanjekorupcije ter asistent na Fakulteti za varnostne vede, Univerza vMariboru. Avtor v delu izraža svoja stališča, ki niso nujno enakastališčem institucije.rati pohlep in skušnjavo posameznikov znotraj njih, pa tegane počnejo. Podobno ugotavljajo mednarodne organizacije, 3saj po njihovem korupcija ogroža načela pravne države, demokracijoin človekove pravice, poštenost in socialno pravičnost,ovira gospodarski razvoj ter ogroža delovanje tržnegagospodarstva. Hkrati opozarjajo, da so njihove države članicezaskrbljene zaradi resnosti težav in nevarnosti, ki jih prinašakorupcija za stabilnost in varnost družb zaradi spodkopavanjavrednot demokracije, etičnih načel in pravičnosti ter ogrožanjatrajnostnega razvoja in vladavine prava.Tudi slovenski avtorji ugotavljajo, da korupcija negativnovpliva na načela pravne države in procese demokracije. Takoje na primer na Posvetu o integriteti 4 Kranjc (2010) opozoril,da je med največjimi sovražniki pravne države tudi korupcijakot negacija načela enakosti in sorazmernosti. Strokovnjaki,ki so v letu 2010 zaradi ustanovitve Nacionalnega preiskovalnegaurada predlagali spremembe Zakona o policiji, so vobrazložitvi slednjega opozorili, da korupcija ni samo varnostniproblem, ampak ogroža samo bistvo delovanja pravnedržave in transparentnih tržnih mehanizmov. Bolj kritična staVehovar in Jager (2010), ki v svojem delu celo izpostavljata,da Slovenija sodi v skupino držav z nizko kvaliteto vladanja3OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj;GRECO – Skupina držav Sveta Evrope proti korupciji; OZN – Organizacijazdruženih narodov in World Bank.4Potekal 1. junija 2010 v Ljubljani, v Državnem svetu RS.50

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državi(demokratičnosti in pravne države), kjer je kvaliteta regulacijenad korupcijo izjemno šibka; ta ugotovitev dejansko potrditudi vse zgoraj omenjene ugotovitve analize literature.Viri, ki zadevajo slovenski družbeni prostor (pretežno greza »orientacijske« podatke o različnih vplivih korupcije), sevečinoma sklicujejo na mednarodne raziskave in na tej osnovigradijo splošne vrednostne ocene o vplivu korupcije na(pravno) državo. To pomeni, da dosedanje raziskave in statistike(ter mediji 5 ) ne omogočajo podrobnega vpogleda v značilnostiin osnovne elemente korupcije in njenega vpliva na(pravno) državo, ker so, kot rečeno, večinoma orisne naravein se gibljejo bolj ali manj na hipotetični ravni. V nasprotjuz navedenimi se prispevek osredotoči na empirično analizokonkretnih korupcijskih ravnanj, ki so bila na Komisiji za preprečevanjekorupcije RS identificirana kot koruptivna.1.1 Opredelitev raziskovalnih pojmov1.1.1 KorupcijaVse definicije, ki nam jih ponujajo tako slovenski strokovnjaki6 kot zakonski predpisi, 7 so med seboj prepletene in vsebujejotri skupne lastnosti: a) kršitev, b) položaj in c) pridoblje-5Bučar Ručman (2011) poudarja, da so mediji tisti, ki predstavljajovez med javnostjo (občinstvom), kriminaliteto, storilci kaznivihdejanj, delovanjem institucij preiskovanja in odkrivanja kriminalitete,pravosodnimi in kazenskimi institucijami, pri čemer jeravno medijska realnost kriminalitete konstruirana in popačena vkvalitativnem in kvantitativnem pogledu.6Jager (2000) na primer meni, da obstaja v družbi vsota mnenj, kipredstavljajo elemente korupcije; te lahko opredelimo kot: korupcijaje šteta kot slaba stvar, kjer imamo dve strani (podkupovalcain podkupljenega); ti dve strani lahko igrata veliko vlog; za koruptivnodejanje obstaja nagrada, dana podkupovanemu ali komudrugemu; ocene takih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminaliziranoali ni), lahko je izvedeno na različne načine. Z Jagrovo opredelitvijose strinja tudi Meško (2005). Kot smo zapisali že v delu(Dobovšek, 2008), je korupcija vsako vedenje, s katerim se kršijomoralna načela, vrednote in norme v določeni družbi (v kateripa imata pomembno vlogo za razvoj in normalno delovanje pravmorala in etika posameznika).7Prva in najpogosteje uporabljena je opredelitev, ki jo Zakon o preprečevanjukorupcije (v nadaljnjem besedilu: ZPKor, Uradni list RS,št. 2/04, in sprem.), Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (vnadaljnjem besedilu: ZIntPK, Uradni list RS, št. 45/10) in Resolucijao preprečevanju korupcije (v nadaljnjem besedilu: Resolucija) definirajo(vsi enako) kot »vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziromaodgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanjeoseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se lahko s kršitvijo okoristijo,zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziromazahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega«. Podobnokorupcijo opredeljuje Obligacijski zakonik, ki je povzel definicijoiz Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji.na korist tretji osebi. Za namen tega dela bomo zato uporabilinaslednjo opredelitev: korupcija je vsakršna kršitev uradneoziroma odgovorne osebe vnaprej določenega dolžnega ravnanja,tako v zasebnem kot v javnem sektorju, z namenompridobiti neupravičeno korist tretji osebi. Definicija vključujeoziroma upošteva vsa korupcijska ravnanja, opredeljena takona svetovni kot tudi na slovenski ravni, pri čemer a) kršitevlahko pomeni neustrezno, prekoračeno, napačno, nezakonitoali moralno sporno ravnanje; b) je dolžno ravnanje prikazanov obliki obveznosti in dolžnosti iz podeljene moči, položajaali (pod)zakonskega predpisa tako v javnem kot v zasebnemsektorju ter c) korist ni poenotena le s finančnimi sredstvi,vrednimi stvarmi, izboljšanjem položaja (socialnega, družbenegaali delovnega), ampak tudi z nematerialnimi ugodnostmi,obljubami in celo pričakovanimi koristmi.1.1.2 Pravna državaZa namen tega dela smo uporabili določilo 2. člena UstaveRepublike Slovenije (1991), ki pravi: »Slovenija je pravna insocialna država.« To določilo o pravni državi nam KomentarUstave Republike Slovenije (Šturm et al., 2002) natančno inobširno obrazloži, in sicer z naslednjimi elementi: a) delitevoblasti; b) varovanje osebnih svoboščin; c) zakone sprejemaparlament, ki ga izvoli ljudstvo, skladno z demokratičnimi načeli;č) podrejenost izvršilne oblasti in sodstva zakonu; d) ravnanjedržave do državljanov je močno omejeno, s tem pa tudimerljivo in predvidljivo; e) pravna varnost; f) načelo zaupanjav veljavnost in trajnost zakona; g) prepoved retroaktivnegadelovanja zakona; h) prepoved čezmernih posegov državeoziroma načelo sorazmernosti; i) načelo jasnosti v zakonih;j) razvit sistem sodstva in njegova neodvisnost; k) možnostsodnega nadzora upravnih odločb; l) ustavna pritožba zopersodne odločbe; m) načeli nullum crimen sine lege in nulla poenasine lege in n) načelo poštenega (»fair«) obravnavanja vpostopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi. UstavaRS pa, kot navaja Šturm (prav tam), treh bistvenih elementovpravne države (načelo sorazmernosti, načelo varstva zaupanjav pravo ter načelo jasnosti in določnosti predpisov) izrecno neureja, jih je pa na ustavno raven s svojimi odločitvami povzdigniloUstavno sodišče. Omenjeni postulati in elementi pravnedržave bodo torej za analizo služili kot delovna opredelitevpojma pravne države.2 Metodologija raziskovanjaNa podlagi analize načelnih mnenj predstavljamo bistvenerezultate raziskave o korupciji in pravni državi, temelječena primerih korupcijskih ravnanj v Republiki Sloveniji, ki jihje zaznala Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljnjembesedilu: Komisija). Od ustanovitve Komisije v letu 2004 do51

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 50-591. oktobra 2011 8 je Komisija sprejela 227 načelnih mnenj, 9 vkaterih se je opredelila, ali določena ravnanja ustrezajo definicijikorupcije ali ne. Od vseh obravnavanih primerov so v 160primerih obravnavana ravnanja 10 opredeljena kot takšna, kiustrezajo opredelitvi korupcije, 11 kot smo jo definirali v uvodnemdelu. Zato smo teh 160 načelnih mnenj opredelili kotvzorec preučevanja. Pri tem je treba izpostaviti, da Komisijapri zaključnih ugotovitvah 12 – v načelnih mnenjih – ne ocenjujeravnanja uradnih/odgovornih oseb v smislu kazenskeali druge oblike (subjektivne) odgovornosti posameznika,ampak se zgolj načelno opredeli, ali neko ravnanje ustreza korupcijioziroma ali izpolnjuje objektivne znake definicije, kije (bila) opredeljena v ZIntPK 13 oziroma ZPKor. 14 V načelnihmnenjih se torej na konkretnem primeru ugotavlja kršitev aliopustitev »dolžnega ravnanja« uradnih oziroma odgovornihoseb, kar pomeni, da je Komisija v svojem šestletnem obdobjupri 160 obravnavanih storjenih primerih ugotovila, da taravnanja ustrezajo definiciji korupcije.2.2 Opis uporabljenih metod raziskovanjaUporabljena je bila metoda kvalitativne analize besedila, skatero smo raziskali osnove in značilnosti koruptivnih ravnanjin njihov vpliv na (pravno) državo. Metodo smo opravili s pomočjoprogramskega orodja ATLAS.Ti6, ki je pripomoček zaraziskovanje in študijo večje količine besedil. Bistvo programain s tem metode analize besedil v okviru kvalitativne raziskaveje torej analiziranje večjega obsega nestrukturiranega besedilaoziroma zbranih podatkov s pomočjo procesa kodiranja be-8Vzorec obsega vsa načelna mnenja do tega dne, in ta so vsakomurdosegljiva na http://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja.9V nadaljevanju se bo pri prikazovanju rezultatov uporabljala kraticaNM, na primer NM 5, kar pomeni načelno mnenje številka 5.Komisija je tako tudi poimenovala svoja načelna mnenja.10Pri tem opozarjamo, da eno načelno mnenje lahko vsebuje več koruptivnihravnanj. Načelno mnenje št. 219 na primer obravnavain utemeljuje štiri različna koruptivna ravnanja in več storilcev,tako da tudi število storilcev ni enako s številom načelnih mnenj,v katerih je bila analizirana korupcija.11Komisija se je o korupciji opredeljevala po Zakonu o preprečevanjukorupcije in Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije,ki pa sta oba enako opredeljevala korupcijo.12S spremembami ZIntPK v letu 2011 imamo tudi zaključek v obliki»ugotovitev o konkretnem primeru«, ki ga določa 13. člen omenjenegazakona in ki vsebuje zlasti opis dejanskega stanja, ocenoravnanja s pravnega vidika, z vidika krepitve integritete javnegasektorja ter z vidika korupcijskih tveganj in v primeru ugotovljenihnepravilnosti ali tveganj pojasnilo, kakšno bi bilo dolžno ravnanje.13Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.45/10, in sprem.)14Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, in sprem.)sedila. V tem postopku posameznim delom besedila (stavku,odstavku, celotnemu načelnemu mnenju) pripisujemo pojmekode. Tako imamo besedila (ločena od ostalega teksta), kismo jih identificirali s temi pojmi, zbrana na enem mestu –pod t. i. kodo. 15 S tem smo organizirali podatke (Silverman,2001). Kodiranje in organiziranje (prej neorganiziranih) delovbesedil nam tako omogoči zmanjšanje obsega podatkov inpovezavo razdrobljenih pomenov raziskovalnega predmeta vvsebinsko in pomensko zaključene celote. Preučitev dobljenihpodatkov v nove zaključene celote pa omogoča novo poglobljenorazumevanje podatkov (Babbie, 2007) – gre torej za to,da lažje in hitreje analiziramo, preštejemo določene pojme,dogodke, združujemo podobna ravnanja (v kode oziromaskupine) in jih analiziramo.Kodiranje besedil s pomočjo ATLAS.Ti6 poteka na naslednjinačin: Načelo pravne države zahteva, da je delovanjevseh subjektov v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimiakti. 16 Pri tem smo v sodbah Ustavnega sodišča in ustavnihdoločbah podrobneje preučili, kaj Ustava RS v tem primeruzahteva od različnih subjektov – oseb v izvršilni, sodni in zakonodajniveji oblasti –, pri čemer lahko jasno določimo naslednjekriterije, ki upoštevajo načelo vezanosti izvršilne in sodneveje oblasti na ustavo, zakone in druge podzakonske akte:– delovanje uslužbencev na podlagi ustave, zakonov oziromadrugih podzakonskih aktov;– izdajanje predpisov oziroma odločitev le na podlagi materialnihpredpisov in v skladu z njimi;– ravnanje (odločanje, ravnanje) uslužbencev v skladu zustavo, zakoni in podzakonskimi akti.Navedeni kriteriji so bili pod enim imenom (koda)»Načelo pravne države: vezanost izvršilne in sodne veje oblastiustavi in zakonu« kodirani v ATLAS.Ti6. S tem smo definiraliizhodišče pregleda načelnih mnenj. Ko je bila pri analiziranjuteh mnenj identificirana kršitev navedenih kriterijev(na primer kršenje kakršnega koli predpisa s strani javnihuslužbencev), je bila ta kršitev (besedilo, ki kršitev opredeljuje)ročno povezana z ustvarjeno kodo. Hkrati se nam ta tekst(citat) shrani v zbirko citatov, kjer lahko do njih oziroma docelotnega besedila s tem v zvezi tudi hitro in enostavno do-15Osnovno enoto za kodiranje pri našem delu s predmetno programskoopremo predstavlja »ideja« oziroma »koda«, ki je identificiranas pomočjo pregleda literature in načelnih mnenj.16To nam potrdi tudi sodba Ustavnega sodišča (Številka U-I-115/93z dne 31. aprila 1994.), ki med drugim pravi, da se »načelo pravnedržave, določeno v 2. členu Ustave, izraža predvsem v spoštovanjuveljavnih pravnih predpisov, v pravni varnosti, v načelu zaupanja vpravo, v prepovedi retroaktivnega delovanja predpisov, sodni poti, kizagotavlja popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja, v zanesljivostizakonodajalca, jasnosti in določenosti pravnih norm itd.«.52

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državistopamo. Na tak način so kodirani tudi drugi pojmi pravnedržave, kot na primer kršitev, subjekti, področja. Programnam nato opisno prikaže, kot je razvidno iz spodnjega grafa 1(glej tudi legendo k grafu), medsebojne povezave in statističnekazalnike (koliko kod ustreza nekemu pojavu, kolikokrat sobili na primer najvišji funkcionarji udeleženi pri koruptivnemravnanju, kolikokrat se je korupcija izvedla v javnem sektorjuin tako naprej).3 Rezultati raziskaveZa lažje nadaljnje razumevanje bomo najprej prikazalirezultate v mrežnem grafu (glej spodnji graf 1) vseh kod innjihovih medsebojnih povezav, nato pa razdelili rezultate inrazprave glede na podatke iz grafa.Po končanem postopku kodiranja in analiziranja vsebinenačelnih mnenj je bilo ugotovljeno, da so elementi korupcijskihkršitev sovpadali in se prekrivali z elementi petih kod,ki so opredeljevale načela pravne države, in sicer: a) načelopravne države: vezanost izvršilne in sodne veje oblasti ustavi inzakonu (142 primerov, kar predstavlja 89 odstotkov); b) načelopravne države: načelo pravne varnosti oziroma zaupanjav pravni red (60 primerov oziroma 38 odstotkov), c) načelopravne države: pravica do pritožbe (5 primerov), d) načelopravne države: usklajenost pravnih aktov (4 primeri) in e) načelopravne države: delitev oblasti (2 primera). Največ elementovkršitev – korupcijskih ravnanj je bilo torej identificiranihkot kršitev načela podrejenosti izvršilne veje oblasti in sodstva(uslužbencev državne uprave) ustavi, zakonu ter drugim podzakonskimaktom. Gre torej za korupcijska ravnanja, s katerimiso »storilci« (uradne osebe oziroma odgovorne osebeGraf 1: Grafični prikaz kod vseh primerov (kod) korupcijeLegenda navedenih simbolov−−»KORUPCIJA« je ime kode, pri čemer različne odtenke sivine kod uporabljamo zgolj za lažjo berljivost grafa.Števili v oklepaju »(160-8)« pomenita: 160 – kolikokrat se je v tekstu pojavila definicija korupcije (v našem vzorcu raziskovanjaje bilo 160 takih primerov); ter 8 – medsebojne relacije kod (v tem primeru je bila ta koda povezana s kodami skupin v svetlozelenibarvi (»Področje«, »Negativna posledica« in druge).Črta med kodami simbolizira zgolj povezavo med kodami oziroma skupinami kod.53

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 50-59znotraj vseh treh vej oblasti) kršili kakršen koli zakonski oziromapodzakonski akt – s tem so kršili oziroma opustili svojet. i. dolžno ravnanje. V nadaljevanju bomo razčlenili ta korupcijskaravnanja, analizirali njihove značilnosti in se opredelilido vplivov – ali so negativni ali pozitivni.3.1 Identificirane značilnosti koruptivnih ravnanjIz načelnih mnenj jasno izhaja, da Komisija lahko opredelineko ravnanje odgovornih oseb kot korupcijo le in samo,kadar sta v obravnavanih ravnanjih izpolnjena (oziromarazvidna) dva pogoja: storjena kršitev in pridobljena korist(in ne povzročena škoda!) kot posledica storjene kršitve. 17 Kotje razvidno, se je največ tovrstnih ravnanj storilo v skupinikod »Sektor«, in sicer na državni ravni (98 primerov, kar je 60odstotkov vseh), sledita lokalna raven s 44 primeri (26 odstotkov)in zasebni sektor s 24 primeri (14 odstotkov).3.1.1 Storitvene oblike korupcije – skupina kod »Kršitev«Načelna mnenja izkazujejo, da so korupcijska ravnanjalahko storjena na več načinov – z opustitvijo dolžnega ravnanja(osebe bi nekaj morale oziroma so dolžne storiti, pa teganiso storile) ali pa s kršitvijo dolžnega ravnanja (osebe storijonekaj, kar je prepovedano oziroma česar ne bi smele storiti).Največ korupcijskih primerov je bilo v Sloveniji storjenih skršitvijo dolžnega ravnanja (112 primerov ali 67 odstotkov)– kršitev ustave, zakonov in drugih podzakonskih aktov sstrani javnih uslužbencev. Taka ravnanja se na primer kažejopri delu uradnih oseb občine, ki pri vodenju postopka javneganaročila kršijo lastna razpisna navodila (NM 220); pri deluuradnih oseb ministrstva, ki v nasprotju z merili izdajo sklepo soglasju k podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti(NM 219). Opustitev dolžnega ravnanja (55 primerovali 33 odstotkov) pa se kaže na primer pri delu uradnih oseb,ki opustijo dolžni nadzor in ukrepanje ob očitnih kršitvah temeljnihpravic delavcev, storjenih z neplačevanjem osebnihdohodkov in socialnih prispevkov ter z drugimi oblikami izkoriščanjain nečloveškega ravnanja z delavci (NM 221); terpri delu uradnih oseb upravnih organov in organov pravosodja,ki v postopkih, v katerih odločajo o vzgoji in varstvuotrok, nekritično sledijo ugotovitvam centrov za socialno deloali z njimi povezanih strokovnjakov, čeprav bi na podlagi razpoložljivihpodatkov in dokazil mogle in morale vedeti, da stem eni od strank postopka očitno dajejo neupravičeno prednost(NM 164).Največ korupcije se torej v Sloveniji stori zaradi neupoštevanjaprepovedi, ki jih določajo predpisi (na primer iz-17Povzeto po 1. točki 4. člena ZIntPK.dano soglasje kljub neizpolnjevanju pogojev), in ne zaradineizpolnjevanja dolžnosti (na primer neizvajanje obvezneganadzora).3.1.2 Posledice storjenih kršitev (skupina kod »Negativneposledice« in »Korist«)Komisija pri dokazovanju kršitve ali opustitve dolžnegaravnanja ugotavlja tudi, ali je do takega ravnanja prišlo morebitizaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene alidane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zakatero od udeleženih oseb. Pri tem je odločilnega pomena, dazakonski pojem povoda, ki je izražen z besedno zvezo »zaradi[...] koristi zase ali drugega«, ni povezan z naklepom, namenomali voljo posameznika (teh elementov Komisija ni pristojna nitiugotavljati niti presojati), ampak zanj zadostuje ugotovljen objektivniobstoj koristi oziroma neposredne ali posredne obljube,zahteve, ponudbe ali pričakovanja koristi. Največkrat, kot jeto razvidno iz zgornjega grafa, je bila s korupcijskimi ravnanjipridobljena materialna korist (114 primerov ali 74 odstotkov),kot na primer: »… sprejela umetniško sliko v vrednosti več stotisoč tolarjev v svojo last in posest …« (NM 14), »… sprejelo koristv obliki plačila gostinskih storitev …« (NM 17), »… omogočiljavnemu uslužbencu opravljanje dejavnosti ter pridobivanje pričakovanekoristi …« (NM 215) in druge. Nematerialna korist(41 primerov ali 26 odstotkov) pa se je kazala na primer kot:»… notarju pa pridobljena korist v obliki izognitvi postopkom zaugotavljanje odgovornosti …« (NM 224), »… omogoči predčasnoizvajanje vseh pravic …« (NM 212), »… omogočila neupravičenokorist, ki se odraža v ugodnem izidu inšpekcijskega pregleda…« (NM 179) in drugi primeri.Z opredeljenimi konkretnimi koristmi tretjim osebampa smo s tem delom ugotavljali in analizirali, kakšen je vplivkorupcije na samo državo (pravno državo, ekonomijo, gospodarstvoipd.). Pri tem smo merili, ali je zaradi koristi na enistrani prišlo morebiti tudi do oškodovanja na drugi strani (naprimer javnega sektorja, državnega ali lokalnega proračuna,okolja). Iz analize koristi, kršitev in posledic je moč ugotoviti,da je bilo v skladu z elementi opredeljenih kod »Posledica: zadržavo – ekonomski vidik«, »Posledica: za okolje in prostor«in »Posledica: izguba zaupanja v državne institucije« skupnokar 97 primerov (60 odstotkov) takih, ki so imeli zaradi korupcijeza posledico kakršno koli oškodovanje države (nepremoženjsko,premoženjsko). Oškodovanje se, statistično gledano,najbolj kaže v ogromnih stroških za proračun, 18 izgubi18Za ponazoritev navajamo primer, kjer so posamezniki v javnemzavodu za določene storitve zapravili več 100.000,00 EUR, zopustitvijo določenega projekta informatizacije pa zavrgli okrog700.000,00 EUR, pri projektu pomoči nezaposlenim pa samo zaradizamujanja financiranja za okoli 1.000.000 EUR (NM 186).Izstopa tudi primer (NM 60), kjer so uradne osebe v nasprotju s54

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državizaupanja ljudi v državne institucije in njene legitimne moči 19in v oškodovanju bivalnega okolja. 203.2 Najpogostejša področja vpliva korupcije na (pravno)državoKot je razvidno iz grafa 1, si področja po pogostosti, kjerje bila identificirana korupcija, sledijo po naslednjem vrstnemredu: upravni postopek, 21 javna naročila in drugi razpisi,razpolaganje s stvarnim premoženjem, zdravstvo in farmacija,okolje in prostor, zaposlovanje in druga področja znotrajskupne kode »Področja«.3.2.1 Vplivanje na potek upravnega postopka (»Vrsta postopka:upravni postopek«)Vsebinska analiza načelnih mnenj (koda »Vrsta postopka:upravni postopek«) pokaže, da je največ korupcijskih ravnanjstorjenih z določenim nezakonitim vplivanjem storilcana celotni potek (upravnega) postopka (122 primerov ali 76odstotkov). 22 Pristranske odločitve državnih (upravnih) organov,zaradi katerih prihaja do (hotenega, želenega) nepopolnougotovljenega dejanskega stanja, brez ustrezno utemeljenihdokazil, na katere se sicer te odločitve sklicujejo, in kis takšnim ravnanjem nato vplivajo na potek odločanja, nisoprimerna podlaga konkretnim pravnim aktom, ne glede na to,ali državni organ s temi akti posamezniku kakšno pravico podeljujeali jemlje. Uradna oseba je v postopku, v katerem odločao pravicah ali dolžnostih posameznika, vselej dolžna, daštevilnimi predpisi odločile, da lahko določen subjekt edini opravljadoločene storitve, zaradi česar naj bi se na letni ravni stroškidržave povečali za 1,6 milijona EUR.19V časih gospodarske krize, ko ni na razpolago dovolj delovnihmest, je v družbi čedalje bolj uveljavljeno prepričanje, da se zaposlitevlahko dobi zgolj s t. i. poznanstvi in dobrimi kontakti –neformalnimi mrežami (glej tudi Dobovšek in Meško, 2008). Nata način se seveda izgublja zaupanje v pridobitev zaposlitve pridržavnih institucijah oziroma se posredno tudi izgublja zaupanjev državne institucije, kjer pa sploh velja, da se zaposlitve ne dobibrez zaveznikov znotraj organov. To jasno potrjujejo tudi korupcijskaravnanja, še posebej v primeru NM 167, ko so uradne osebeže vnaprej, še pred dejansko objavo javnega natečaja, določile inizbrale kandidate za zasedbo prostih delovnih mest, kar predstavljakršitev Zakona o javnih uslužbencih.20Več nezakonitih legalizacij nedovoljenih posegov v okolje (na primerNM 73 in NM 74).21Gre za področje, ki smo ga identificirali pri skupini kod »Postopek«.22Primer načelnega mnenja št. 164, kjer je bilo ugotovljeno, da so uradneosebe centrov za socialno delo pri opravljanju strokovnih nalogza ureditev izvrševanja roditeljske pravice in stikov z otroki pristranskoodločale v postopku ter tako enemu od staršev omogočileneupravičeno prednost v nadaljnjih postopkih dodeljevanja otroka.pred dokončno odločitvijo pridobi in z ustrezno skrbnostjopreizkusi vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih nato sprejmeodločitev, ki lahko v vsakem pogledu prestane preizkuszakonitosti v procesnem in materialnopravnem pomenu. Čeorgan ne ravna strokovno in nepristransko, prihaja do zgorajomenjenih kršitev (opustitev) dolžnega ravnanja.Komisija se je v načelnih mnenjih velikokrat srečala tudis takim vprašanjem – kršitvijo, pri kateri so pri odločanjuuradno osebo vodili drugi interesi – v nasprotju z objektivnomaterialno resnico. Komisija je v enem izmed primerov (NM179) ocenila, da bi morala uradna oseba (inšpektor) skladno stemeljnimi pravnimi načeli ugotoviti resnično dejansko stanjein pri tem upoštevati vsa pomembna dejstva, ne le tistih, ki jihje v postopku predložila le ena stranka, da sploh lahko pravilnouporabi (materialno) pravo. 23 Kot drug podoben primer(NM 212) naj navedemo ravnanje uradne osebe ministrstva,ki iz upravnega postopka v nasprotju z načelom materialneresnice ni izločila vseh pristranskih oseb; tako je ustvarila pogojeza pristransko odločanje v upravni zadevi in s tem enistranki omogočila korist.3.2.2 Javna naročanja in razpisiIz grafa je razvidno, da je bilo 63 primerov (več kot polovicavseh primerov korupcije), vplivanj in kršitev načel pravnedržave predvsem na področju javnih naročanj (glej koda»Področje: javna naročila in drugi razpisi«). Da so javna naročanjanajpomembnejši standard »zdravega gospodarstva«,ugotavlja že praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kiv svojih odločitvah 24 pravi, da ima postopek javnega naročanjapoleg siceršnje neoblastne narave sestavine, ki kažejo na državnooblastno urejanje. Eden od pomembnih ciljev urejanjajavnih naročil namreč izhaja iz dejstva, da so javna naročilapogosto načrtno sprejet instrument državne politike, ki jelahko usmerjena k različnim ciljem, na primer: skrb za obramboin nacionalno varnost, oživitev gospodarstva, skrb zakonkurenčnost narodnega gospodarstva, skrb za posameznepanoge, skrb za enakomeren regionalni razvoj in gospodarskonerazvite dele države. Še več, kot je razvidno iz NM 162,so javna naročila zaradi svoje pomembnosti in uradne objavena splošno ključna za uresničevanje načel demokratične in23Popolnoma enako velja za pooblaščene uradne osebe – policiste.Iz odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskegasodišča za človekove pravice namreč izhaja, da sta nepristranskostin poštenost med glavnimi sestavinami stvarne in moralno-etičneupravičenosti (legitimnosti) delovanja policije in drugih represivnihorganov države proti posamezniku, na primer US RS št. Up-555/03-41, Up-827/04-26.24Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-264/99(Uradni list RS, št. 97/00).55

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 50-59pravne države, enakosti pred zakonom, pravic do informacijjavnega značaja, sodelovanja pri upravljanju javnih zadevin uresničevanju pravnih interesov fizičnih in pravnih oseb.O tega sta odvisni predvsem predvidljivost pravnega reda inpravna varnost oseb v pravnem prometu.Slovenija je ravno na področju javnih naročil najbolj izpostavljenakorupciji. Z vidika analize kršitev pri postopkih javnihnaročil je bilo namreč ugotovljeno, da so bila v Sloveniji skoruptivnimi ravnanji največkrat kršena načela enakopravneobravnave ponudnikov, javne objave oziroma transparentnostinaročanja in načelo zagotavljanja konkurence medponudniki. Naročniki oziroma uradne osebe naročnikov sokoruptivno ravnanje večkrat storili tudi s tem, da so kljubneizpolnjevanju razpisnih pogojev izbrali ponudnike, ki nisoizpolnjevali zahtevanih pogojev. 25Načelo enakopravne obravnave ponudnikov v prvi vrstizahteva, da naročnik zagotovi, da med ponudniki v vseh fazahpostopka javnega naročanja in glede vseh elementov nirazlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernostzahtev naročnika glede na predmet naročila. Prav takomora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijokrajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.Take okoliščine se kažejo v najmanj devetih primerih pri ravnanjuuradnih oziroma odgovornih oseb, saj je naročnik ali pacelo sam ponudnik s svojim ravnanjem omogočal prednost leenemu »tekmecu« v postopku javnega naročanja (primer NM16 in 28).Samo načelo javne objave glede na transparentnost naročanj(8. člen ZJN-2 26 ), kot pove že ime, zahteva od naročnika,da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanempostopku ter da so postopki naročanja javni, kar se zagotavljaz brezplačnimi objavami javnih naročil tako v Uradnem listuEvropske unije kot tudi na portalu javnih naročil. V nekajprimerih v Sloveniji naročniki sploh niso ustrezno objavili aliizvedli naročila (primer NM 110 in NM 201) oziroma nisoomogočali transparentnega pregleda postopka naročanja(NM 176 ali NM 207).25Najbolj tipična primera takšnega ravnanja sta bila ravnanje odgovornihoseb naročnika, ki so v postopku javnega naročanja opustiledolžno ravnanje pri preverjanju predpisanih pogojev in izbraleponudnika, ki pogojev za opravljanje prometa z medicinskimipripomočki sploh ni izpolnjeval (NM 188), ter ravnanje uradnihoziroma odgovornih oseb občine, javnega gospodarskega zavodater občinske uprave, ki so izvedele postopek javnega naročanja,pri katerem so v celoti zanemarile določbe zakona, ki ureja to področje,in tako s podelitvijo naročila neupravičenemu ponudnikuomogočile pridobitev koristi (NM 190).26Zakon o javnem naročanju (v nadaljnjem besedilu: ZJN-2; Uradnilist RS, št. 128/06, in sprem.).Zadnje, tudi eno izmed najpogosteje kršenih, pa je načelozagotavljanja konkurence med ponudniki, ki zahteva, da naročnikv postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurencemed ponudniki, zlasti ne sme omejevati mogočih ponudnikovz izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s temzakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati vskladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanjakonkurence (primer NM 60 in 109).3.2.3 Razpolaganje z državnim oziroma lokalnim premoženjemKot tretje najpogostejše področje, kjer se pojavlja korupcijav Sloveniji, je področje razpolaganja z državnim (oziromalokalnim) premoženjem (koda »Področje: razpolaganjes stvarnim premoženjem«; 33 primerov, kar predstavlja 21odstotkov kršitev), kjer odgovorne oziroma uradne osebe skršitvijo dolžnega ravnanja na nezakonit način oddajo, prodajoali zamenjajo nepremično premoženje in tako drugimosebam pridobijo korist. Dejstvo je namreč, da morajo poustavnopravnem stališču take osebe (posebej pa predstojnikiorganov) ravnati z zaupanim premoženjem in finančnimisredstvi državnega (lokalnega) organa, ki ga vodijo, skladnoz njihovim namenom in z načelom skrbnosti, poštenosti ingospodarnosti. Za potrditev slednjega navajamo primer koruptivnegaravnanja, kjer je občina oddala v najem nepremičninoz neposredno pogodbo, najemniku pa nato dovolila oddajotega v podnajem, ne da bi pri tem upoštevala predpisanipostopek in metode oddaje v najem (NM 154); prav tako jebila korupcija identificirana v primeru, kjer so uradne osebeobčine odtujile zemljišče po bistveno nižji ceni, kot so ga pridobile,pri tem pa niso bili upoštevani sklepi občinskega svetao višini postavljene cene za to zemljišče.3.2.4 Področje zdravstvaČetrto najpogostejše področje, ki predstavlja izrazitotveganje za korupcijo, je zdravstvo. Slednje predstavlja nevarnostza različne vrste nepravilnosti, nezakonitosti in korupcijezaradi neurejenosti oziroma preslabe sistemske ureditvesistema izvajanja zdravstvene dejavnosti, na področju nabavestrojne in programske medicinske opreme, na področju nabaveoziroma predpisovanja zdravil, v postopkih pridobivanjapravice izvajanja zdravstvene dejavnosti v breme javnihsredstev, pri čakalnih vrstah in na drugih podobnih mestihoziroma področjih. Razmerje oziroma odnos med zdravnikomin pacientom, ki je očem najbolj vidno kot priložnost zanastanek koruptivnega ravnanja, ni tako škodljivo in nevarnokot prej navedene nevarnosti. Najpomembnejša je ugotovitev,da bi moral javni sektor zagotoviti ustrezen sistem za izvajanjezdravstvene dejavnosti in zagotoviti nadzorne mehanizme,ki bi imeli znanje in usposobljenost za izvajanje nadzora56

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državinad vsemi delujočimi sklopi zdravstvenega sistema. Ker nadzornihmehanizmov ni, se organi pregona vedno pogostejeukvarjajo z obravnavo kaznivih dejanj in tudi korupcije napodročju zdravstva.3.2.4 Korupcija visokih državnih (lokalnih) funkcionarjevZa zaključek analize bi izpostavili še korupcijo, ki jo storijotisti posamezniki funkcionarji, 27 ki bi morali v prvi vrsti dajatidober zgled družbi. Kot primer naj izpostavimo NM 220, kjerje bilo ugotovljeno, da je prišlo do korupcije pri sprejemanjuzakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da so bili razlogi in osnova zasprejetje zakonskega akta izdelani na podlagi neutemeljenihocen in trditev, s čimer je bilo v nasprotju z ustavno zajamčenimaneodvisnostjo in integriteto sodne oblasti omogočenoenemu od udeležencev konkretnega sodnega postopka, da si vnjem izboljša svoj položaj. Podobnih primerov, kjer so storilcivisoki državni ali lokalni funkcionarji, je kar 29 (petina vsehstorilcev korupcije so torej funkcionarji) (primeri NM 149,152 in 177). S tem je ogrožena celotna integriteta javnega sektorja,saj so (bi morali biti) funkcionarji predstavniki institucijz visoko stopnjo resnosti, poštenosti in zaupanja.4 Zaključna razpravaV načelnih mnenjih, ki jih Komisija izda na podlagi analizedejanskega konkretnega stanja, se natančno opredeli vsebinazakonsko definiranega pojma korupcije. Kot izhaja iz rezultatovanalize, se slednje kaže predvsem z dikcijo »ravnanje[…], ki s kršitvijo predpisov o […] omogoča […] neupravičenokorist v obliki […], ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2.člena ZPKor oziroma 1. točki 4. člena ZIntPK«. Iz navedenegajasno sledi, da sta za korupcijo potrebna dva pogoja: storjenakršitev (ki se v Slovenji največkrat stori s kršitvijo dolžnegaravnanja – torej z neupoštevanjem predpisanih prepovedi) inpridobljena neupravičena korist (in ne povzročena škoda kotposledica storjene kršitve). 28 Pri »koristi« je treba v zaključnirazpravi opozoriti, da po ZPKor oziroma ZIntPK ni vezana nanamen, naklep ali voljo posameznika po njeni pridobitvi, ampakzadostuje zgolj objektivni obstoj koristi za posameznika.Koristi zaradi korupcije pa niti v enem primeru načelnegamnenja oziroma korupcije ni bilo zaznati za državo samo. Izanalize namreč izhajajo zgolj negativne posledice za slednjo,za družbo, v kateri živimo, okolje in državni (oziroma lokal-27Pod pojmom funkcionarji razumemo posameznike, ki so opredeljeniv 6. točki 4. člena ZIntPK (ministri, poslanci, predsednik vlade,predsednik republike, evropski poslanci, funkcionarji v lokalnisamoupravi in drugi).28Povzeto po 1. točki 4. člena ZIntPK.ni) proračun. Omenjene posledice se največkrat pojavijo naravni države na področju upravnih postopkov in javnih naročanj,kjer posamezniki ne spoštujejo osnovnih načel javneganaročanja, predvsem načela enakopravne obravnave ponudnikov,transparentnosti in gospodarnosti. Gospodarnost jekot ključni problem izpostavljena tudi pri razpolaganju z lokalnimpremoženjem – predvsem glede nepremičnin (zemljišča,objekti ipd.), saj odgovorne oziroma uradne osebe nalokalni ravni ne ravnajo v skladu z določili področnih aktovin z dobrinami razpolagajo na subjektiven in pristranski način.Pereč problem koruptivnih ravnanj se je pokazal tudi prizaposlovanju, saj so uradne osebe v več primerih kršile delovnopravnepredpise, pri čemer so zaposlovale osebe, ki nisoizpolnjevale razpisnih pogojev, ali pa razpisana mesta splohniso bila sistemizirana, še več, objavile so javne razpise, le dabi zadostile pravnim formalnostim, ker so imele že vnaprejznane kandidate za zasedbo prostih delovnih mest.Ugotovitve torej kažejo, da v Sloveniji vsi upravni postopkine potekajo transparentno in niso objektivno izvedeni, sajje bilo največ korupcije mogoče zaznati ravno pri upravnihpostopkih, postopkih javnega naročanja in razpolaganja sstvarnim premoženjem. Pri slednjih namreč izstopajo privilegiraniposamezniki, ki svoje delo utemeljijo na interesnihpovezavah, kar izkazuje problematiko konflikta interesov, kise kaže v okoliščinah, kjer zasebni interesi prevladujejo nadjavnimi, in s tem posledično v popolnem razvrednotenjuobjektivnih in nepristranskih ravnanj oziroma postopkov odločanjao pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tovrstno prepletanjeje mogoče iz načelnih mnenj zaznati na vseh ravneh– od državnega, povezanega z javnimi naročili, prek lokalnegav zvezi z gradbeništvom in spremembami namembnostmi zemljiščpa vse do zasebnega sektorja, kjer govorimo predvsemo odgovornih osebah v gospodarskih družbah.S pomočjo raziskovanih metod smo uspeli potrditi, da korupcijav Sloveniji vpliva na samo delovanje države, predvsempa na doktrino pravne države, njeno delovanje in na načinrazmišljanja ljudi oziroma vzpostavljanja določenih vrednot.Takšne trditve potrdi tudi večina v uvodnem delu citiranihavtorjev, ki se ukvarjajo s korupcijo in pravno državo. Pravtako analiza raziskave pokaže, da v Slovenji prednjačijo koruptivnekršitve načel pravne države, in sicer kršitve osnovnegaustavnega elementa pravne države – načela vezanostiizvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti ustavi, zakonu indrugim podzakonskim aktom (tudi na primer kodeksom); tokaže na skrb vzbujajoč podatek, saj temelje moralnih in etičnihvrednot v prvi vrsti kršijo že posamezniki, ki naj bi skrbeliza integriteto, jo širili in krepili.Največ korupcijskih ravnanj torej storijo ravno tisti, ki bimorali biti zgled pravilnega in poštenega odnosa do zadev57

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 50-59javnega pomena na vseh področjih družbenih odnosov inprocesov, in sicer uradne osebe in funkcionarji, ki ne spoštujejozakonskih in podzakonskih določil, s čimer tretji osebi(ali sebi) pridobivajo določene neupravičene koristi 29 (administrativnakorupcija). To seveda pomeni, da je v slovenskemprostoru spoštovanje doktrine pravne države na trhlih tleh,prav tako pa tudi ni mogoče govoriti o zdravi demokraciji kotvolji ljudstva, ampak glede na statistično pomemben deležstorjenih korupcijskih ravnanj s strani uradnih oseb, kjer greza to, da prejemajo korist le določeni, lahko govorimo o pojavustate capture, 30 kjer vladajo skupine, ki so nad zakonom,in ne vlada zakon.V delu smo tako identificirali ključne značilnosti, težavein področja – torej elemente korupcije in njenega vpliva narazlične subjekte. S tem so izkazana tudi tveganja za nastanekkoruptivnih ravnanj, zaradi česar se odpre lažja pot prirazvijanju standardov na področju preprečevanja korupcije.Strinjamo se namreč z van Duynejem (2004), ki pravi, da čepoznamo vzroke za nastanke korupcije in modus operandistorilcev v konkretnih primerih, potem so lahko tudi izvedeniukrepi, ki bi preprečili taka ravnanja, izjemno uspešni.Pomemben je torej princip: najprej je treba identificirati težavein značilnosti okolja 31 (na primer delovanje organizacije,značilnosti korupcije), nato se šele lahko spoprimemo z iskanjemustreznih rešitev, da bi take negativne vplive na okoljepreprečili, kar pa je že predmet nadaljnjega dela avtorjev.Literatura1. Babbie, E. R. (2007). The practice of social research. Belmont:Thomson Wadsworth.2. Borlini, S. L. (2008). Dottorato in Internacionale del Economia.Milano: Universita Bocconi.3. Bučar Ručman, A. (2011). Medijsko poročanje o kriminaliteti vSloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 62(1), 239–248.4. Chowdhury, S. K. (2004). The effect of democracy and press freedomon corruption: An empirical test. Economics Letters, 85(1),93–101.5. Dobovšek, B. (2008). Korupcija v tranziciji. Ljubljana: Fakulteta zavarnostne vede.6. Dobovšek, B., in Meško, G. (2008). Informal Networks in Slovenia:A Blessing or a Curse? Problems of post-communism, 55, 25–37.7. Dobovšek, B., in Škrbec, J. (2005). Neformalne mreže v Sloveniji.V: B. Dobovšek (ur.), Korupcija in politika (str. 9–60). Ljubljana:Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.8. Duyne, P. C. van (2004): Fears, naming and knowing: an introduction.V: Duyne et al. (ur.), Threats and phantoms of organizedcrime, corruption and terrorism (str. 1–21). Nijmegen: Wolf LegalPublishers.9. Fisman, R., in Gatti, R. (2002). Decentralization and corruption:Evidence across countries. Journal of Public Economics, 83(3),325–345.10. Goel, R, V., in Nelson, M. A. (2005). Economic freedom versus politicalfreedom: Cross country influences on corruption. AustralianEconomic Papers, 44(2), 121–133.11. Jager, M. (2000). Raziskanost korupcije. V: M. Kocbek (ur.),Podjetje in delo (str. 1013–1019). Ljubljana: GV založba.12. Jager, M., in Vehovar, U. (2011). Corruption, Quality of Governanceand Economic Growth: The Slovenian Dilemma between Phoenixand Potemkin. Pridobljeno 28. decembra 2011 na http://www.instkrim.si/index.php?id=106&tx_ttnews[tt_news]=61&cHash=d2096cee1e1bbe110897dd10264420b8.13. Kranjc, J. (2010). Temeljne vrednote v pravu. Posvet: Integriteta injavna etika. Državni svet, 1. junij 2010, Ljubljana.14. Kregar, J. (2010). Izgradnja institucija: etika i korupcija. Zagreb:Pravna fakulteta.15. Lambsdorff, J. G. (2007). The Institutional Economics of Corruptionand Reform. Theory Evidence and Policy. New York: CambridgeUniversity Press.16. Meško, G. (2005). Odzivanje na korupcijo – preprečevanje ali zanikanje?V: B. Dobovšek (ur.), Korupcija in politika (str. 61–78).Ljubljana: MNZ, Policija.17. Silverman, D. (2001). Interpreting qualitative data: methods foranalyzing talk, text and interaction. London: Sage.18. Šturm, L., Arhar, F., Blaha, M., Bučar, F., et al. (2002). KomentarUstave Republike Slovenije. Kranj: Fakulteta za državne in evropskeštudije.19. Triesman, D. (2000). Decentralization and the Quality ofGovernment. Pridobljeno 11. novembra 2011 na: http://www.imf.org/external/pubs/ft/seminar/2000/fiscal/treisman.pdf.20. Uslaner, E. M. (2008). Corruption, Inequality and the Rule of Law.New York: Cambridge University Press.29S tem smo podredno potrdili tudi rezultate raziskave o neformalnihmrežah v Sloveniji v delu, ki govori, da sta korupcija in pravnadržava v Sloveniji v obratnem sorazmerju, kjer velja, da vsakdoskuša najti luknjo v predpisih, ki bi lahko pomenila zanj (ali zakoga drugega) prednost, zadovoljstvo, dobiček itn., skratka korist(Dobovšek, Škrbec, 2005).30Več o prevzemu države – state capture, (Dobovšek, 2008: 300).31Načrti integritete, ki so po ZIntPK obvezno orodje za javni sektor,omogočajo ravno to.58

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državiCorruption – a threat to the rule of law in SloveniaBojan Dobovšek, Ph. D., Associate Professor and Vice-Dean of the Faculty of Criminal Justice and Security Studies,University of Maribor, SloveniaJure Škrbec, Counsellor at the Commission for the Prevention of Corruption and Assistant at the Faculty of Criminal Justiceand Security Studies, University of Maribor, SloveniaThe views expressed by the author do not necessarily reflect the views of the institution.The purpose of this study was to explore the forms and fundamental elements of corruption, as well as how corrupt practices affectthe rule of law in Slovenia, its environment and its citizens. After a literature review, the study adopted a qualitative and quantitativeapproach based on textual analysis methods, case studies and the general opinions of the Commission for the Prevention of Corruption.Research shows that corruption has negative effects on the rule of law because public officials who violate due process reduce citizens’trust in formal institutions, causing adverse economic effects and environmental destruction. A study of the cases of corruptiondetected also reveals that most of these breaches of duty violate the constitutional principles of legality, where public authorities shouldbe bound to the law and the Constitution. This is mostly shown in public procurement procedures; in managing state property andresources; in employment; and in the work of functionaries. The study is limited to corrupt practices in Slovenia, the results of whichwill be especially useful in identifying the main causes and reasons behind the emergence of corruption. In this work, we have identifiedthe key characteristics, problems and areas of corruption and their impact on different entities; in doing so, the risks of corrupt practicesbecome evident, making it easier to develop better standards of prevention.Key words: corruption, rule of law, opinion of principle, prevention, Commission for the Prevention of CorruptionUDC: 343.352:343.85 (497.4)59

Pregled strokovnih člankovCrime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2011, št. 56/4:Rigakos, G. S., Ergul, A.: Policijski nadzor nad industrijskorezervno armado: mednarodna analiza (V prispevkuavtorja izpostavita štiri družbene trende: 1. vztrajno zmanjševanječlanstva v sindikatih; 2. povečanje dohodkovne neenakosti;3. dramatičen vzpon javnih protestov; 4. stabilnorast zaposlenih v javnih in zasebnih varnostnih ustanovah.Povezave med navedenimi trendi iščeta v marksističnem konceptut.i. »industrijske rezervne armade« oziroma presežnegaprebivalstva. Ob tem število zaposlenih v varnostnih organizacijahv empirični analizi označita in uporabita kot barometerburžujskega občutka (ne)varnosti. Prav tako pa vzametapod drobnogled sistemsko vlogo sindikatov.) – Bitter, S.,Snider, L.: Rezultat »moralne panike«: propadli kanadski zakonodajniodzivi na zahteve po varstvu delavcev na delovnemmestu in regulacijo goljufij na trgu (Avtorja problematizirataneizvrševanje najnovejše kanadske zakonodaje na področjugospodarske kriminalitete. Predstavljena je geneza dveh zakonodajnihpodvigov, rezultat v obliki sprejetih zakonov inv končni fazi zakonodajni učinek. Slednji se kaže v sporadičnemin komaj zaznavnem izvrševanju sprejetih zakonodajnihukrepov.) – Figg-Franzoi, L.: Maslahat, država in ljudje:uporaba opija v Islamski Republiki Iran (V prispevku je predstavljenrazvoj uporabe opija in odziv državnih organov nauporabo opija pred in po revoluciji v Iranu leta 1979. Gre zapester in poučen zgodovinski prikaz, ki se konča z analizo sedanjedržavne politike in predstavitvijo koncepta »Maslahat«oziroma bolj dinamične uporabe javnega reda prek pozitivnedržavne zakonodaje in akcije. Zanimiv je predvsem obrat vrazmišljanju glede uporabnikov opija; medtem ko so zasvojencipred revolucijo veljali za kriminalce, za katere je veljalastroga kazen, so danes obravnavani in predstavljeni kot zapeljanežrtve. Državna politika omejevanja uporabe opija pa jena pragmatičen način prepletena z versko simboliko – tudi zjavnimi sežigi zaseženih opiatov.)Crime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2011, št. 56/5:Gre za tematsko številko z gostujočim urednikom, kjer jepredstavljenih sedem prispevkov na temo trgovanja z belimblagom. Predstavljamo štiri. Steinfatt, T. M.: Trgovina z belimblagom v Kambodži: izmišljene številke proti empiričnimdokazom (Avtor analizira nekatere poenostavljene in metodološkovprašljive ocene obsega trgovine z belim blagom vKambodži in s tem odpira vprašanje pravilnega metodološkegapristopa v razvijajočih se državah ter nakaže rešitev vobliki »zlatega standarda«. Na zanimiv način predstavi tudi,kako lahko interesi NVO-jev v negativnem smislu vplivajo naraziskovalno udejstvovanje in kako lahko t.i. »guesstimates«zakoreninijo izkrivljeno predstavo o nekem pojavu.) – Chin,K., Finckenauer J.O.: Petelini, agentje, mamice in džokeji: socialnaorganizacija transnacionalne trgovine z belim blagom(V mednarodni trgovini z belim blagom nastopajo posameznikiv različnih vlogah. Avtorja predstavita kvalitativnoraziskavo, opravljeno na podlagi terenskega dela in številnihintervjujev, ki so bili osnova za tipologijo udeležencev v trgoviniz belim blagom. Raziskava je potekala v azijskih državah.)– Goul, C.: Trgovina? Analiza relevantnosti konceptatrgovine z ljudmi za opis izkušenj »spolnih« delavcev v CapeTownu, Južnoafriška Republika (Predstavljeni so rezultatiraziskave, ki je potekala med leti 2006-2008 in je vključevalatako kvalitativne kot kvantitativne metode za analizo spolneindustrije v Cape Townu. Predmet analize so bili: delovnipogoji, rekrutiranje, analiza dejavnikov za vključitev, obsegtrgovine z belim blagom... Avtorica zavzame kritično stališčedo prevladujočega koncepta trgovine z belim blagom, za kateregameni, da ne odslikava izkušenj večine udeležencev vspolni industriji.) – O'Brien, E.: Dolivanje goriva trgovini zbelim blagom? Preverjanje trditev abolicionistov o kavzalnemneksusu med legalizacijo prostitucije in trgovino z belim blagom(Pomanjkanje zanesljivih statističnih podatkov o trgoviniz belim blagom je na široko odprlo vrata aktivistom, ki seborijo proti legalizaciji oziroma dekriminalizaciji prostitucije,za trditve o tem, da legalizacija/dekriminalizacija prostitucijepovečuje trgovino z belim blagom. Prispevek kritično razčlenjujeposkuse vsebinskega utemeljevanja navedenih trditevna primeru sprejemanja politike omejevanja trgovine z belimblagom v ZDA in v Avstraliji. Avtorica opozori na problematičnostugibanj o obsegu tega pojava in tudi na pomen ideologijeza oblikovanje politike omejevanja trgovine z belimblagom – predvsem v ZDA.)Crime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2012, št. 57/1:Shichor, D. : Sporne prakse »late trading« in »market-timing«pri delovanju vzajemnih skladov (Gre za predstavitevenega izmed manj odmevnih, a nič manj zanimivih finančnihškandalov prvega desetletja 21. stoletja. Škandal je izbruhnilleta 2003, ko je prišlo na dan, da vzajemni skladi v ZDA svojimpomembnejšim strankam nudijo nezakonito preferenčnoobravnavo. Vzajemni skladi so tradicionalno veljali za varnonaložbo tudi za male delničarje, ob razkritju škandala leta2003 pa je bil njihov ugled zamajan. Avtor v prispevku predstavikonkretni sporni praksi in ju v nadaljevanju prek razpravevključi v širši kontekst pomanjkljive finančne regulativenad vzajemnimi skladi in na splošno.) - Duck, W., WarfieldRawls, A.: Interakcijski družbeni red na območjih, kjer prihajado trgovine z drogo: kakšen je videti lokalni družbeni red60

Pregled strokovnih člankovv revni temnopolti četrti v ZDA (Avtorja predstavita analizodružbenega reda v revni urbani četrti v ZDA, kjer je poglavitnazaposlitev prebivalcev »insiderjev« preprodaja drog.Osredotočita se na preprodajo drog z vidika organizacijskegain socializacijskega dejavnika, ki vzpostavlja svojevrsten družbenired. V prispevku opišeta konkretni »kodeks ulice«, ki seje razvil v navezavi na poglavitno »gospodarsko« dejavnost.)– Henham, R.: Penološka ideologija, odmera kazni in legitimnostsodnih postopkov (Prispevek analizira povezavo medpenološko ideologijo in mednarodnimi sodnimi postopki zvidika odmere kazenskih sankcij. Odmera kazni je po avtorjevemmnenju bistvenega pomena, ker točno v tej točki medsodnim postopkom cilji kaznovanja dobijo konkretno in javnopojavno obliko na posameznih primerih. Postopek odmerekazni tako predstavlja temeljno povezavo med ideologijo,na kateri temelji kaznovanje, in kontekstom, v okviru kateregase presoja legitimnost kazni. V ospredju prispevka je analizateze, da cilji kaznovanja in njihova konkretizacija z odmerokazenske sankcije postajajo čedalje bolj odtujeni od tega, karposamezniki zaznavajo kot »pravico« za določene tipe ravnanjin kršitelje. Zaradi te odtujenosti in erozije percipiranekolektivne legitimnosti pa trpi tudi učinkovitost kazenskegasistema in posledično pravna država.Journal of Research in Crime and Delinquency,Beverly Hills, leto 2012, št. 49/1:Stucky, T.D.: Pogojni učinki rase in politike na socialninadzor (Avtor s statističnimi metodami preverja odnos medvariacijo v rasni strukturi mesta na eni strani in socialnimnadzorom nad manjšinami na drugi strani. Hipoteza, ki joavtor testira je, da je eden izmed pomembnih dejavnikov političnastruktura mestne oblasti. Na podlagi analize podatkovza 100 ameriških mest iz treh popisnih obdobij ugotovi, davečje ko je število temnopoltih prebivalcev v mestu, manjšaje frekvenca aretacij temnopoltih posameznikov za nasilnakazniva dejanja. Na število aretacij pa v skladu z avtorjevohipotezo vpliva struktura mestnega političnega sistema,število temnopoltih svetnikov in rasa župana.) - Resenfeld,R. in drugi: Starost šteje: vpliv starosti na policijski pregledmladih in starih voznikov različnih ras (Predhodne raziskaveso kazale na to, da so temnopolti vozniki stalna tarča policijskihpregledov vozil in veliko bolj nadzorovani kot belopoltivozniki. Avtorji pa so s statističnimi metodami preizkušalihipotezo, da je pomemben dejavnik pri razlikovanju tudi starostvoznikov. Analiza je pokazala, da je veliko razlikovanjemed mladimi temnopoltimi in mladimi belopoltimi vozniki,medtem ko v starostnem razredu nad 30 let temnopoltiposamezniki niso nič bolj pogosto tarča preiskave kot njihovibelopolti vrstniki; v nekaterih vzorcih, so celo manjkrattarča diskrecijskih pregledov.) – Van de Rakt, M. in drugi:Dolgoročni učinki bivanja očeta v zaporu za kriminalno pototroka (Raziskava analizira vpliv izrečene kazni zapora zaočeta na obsodbe njihovih otrok (na vzorcu potomcev, starihmed 18-30 let). Zaznana je pozitivna korelacija, še posebejče je bil oče v zaporu v času, ko je bil otrok star med 0 in12let.) – Pires S., Clarke, R.V.: Analiza divjega lova na papige vMehiki (Avtorji skušajo z uporabo teorije racionalne izbirein teorijo vsakodnevnih aktivnosti razložiti strukturo divjegalova na papige v Mehiki. S statističnimi metodami so preverilidejavnike, ki se skrivajo v akronimu CRAVED (concealable,removable, available, valuable, enjoyable, disposable) vpovezavi z 22 vrstami papig. Besedna igra z akronimom se izgubiv prevodu, sicer pa avtorji ugotavljajo, da so najbolj pogostobjekt napada papige, ki so široko razširjene in katerihpotomstvo je najlažje odstraniti iz gnezda, kar nakazuje nato, da so divji lovci v Mehiki dandanes povečini oportunističnidomačini. Ob tem avtorji opozorijo na to, da so bile boljvredne in redke papige polovljene za izvoz že v osemdesetihletih prejšnjega stoletja.)Ciril KeršmancCriminal Justice and Behavior, Beverly Hills,leto 2012, št. 2:Felson et al.: Duševne bolezni in delinkventnost v zaporu(Avtorji na podlagi analize obširnega vzorca iz ameriških zaporovugotavljajo, da nekatere vrste duševnih bolezni izrazitovplivajo na konformno oz. nekonformno vedenje zapornikov.Psihoza in hude oblike depresije se tako povezujejo z bolj nasilnimioblikami prestopkov, hkrati pa tudi z nenasilnimi oblikami,kar daje vtis, da na splošno zmanjšujejo stopnjo konformnostipri posameznem bolniku zaporniku. Nasprotno je zraznimi oblikami anksioznosti, ki se manj očitno povezujejos prestopki, izjemno močna pa je povezanost med paranoidnimimotnjami in prekrški, še posebej tistimi z elementi nasilja.)- Day A. in drugi: Ocenjevanje terapevtskega vzdušjav zaporih (Študija analizira merjenje družbenega vzdušja vdveh avstralskih zaporih tako z vidika zapornikov kot z vidikaosebja. Ob tem gre za primerjavo klasičnega zapora s terapevtskim,pri čemer so se pokazale razlike med obema, ki pa sonekoliko manj izražene v odgovorih zapornikov kot pa v odgovorihzaposlenih.)European Journal of Criminology, London, leto2011, št. 6:Posebna številka na temo: Zapor - osebje in kultura.Molding Nielsen, M.: O humorju v zaporu (Avtorica se lote-61

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1va neortodoksne teme tako, da analizira pojavnost humorja vzaporskem okolju. Ob tem ugotavlja, da so humorne izmenjavena eni strani nujne za razreševanje konfliktov in vzpostavljanjekohezije med osebjem, na drugi strani pa praktičnoedina interakcija, pri kateri sta si zaposleni in zapornikenakopravna. ) - Johnsen in drugi.: Izjemni pogoji v zaporuin kakovost življenja v zaporu – velikost zapora in zaporskakultura v norveških zaporih (V luči drugačnosti skandinavskihzaporov od preostalih zahodnih držav avtorji s pomočjovprašalnikov za osebje in za zapornike analizirajo vzdušje v32 norveških zaporih zaprtega tipa. Ob tem ugotavljajo, daje velikost zapora izjemnega pomena, saj so posamezne postavkeocenjene izrazito bolj pozitivno v manjših zaporih (do50 zapornikov) v primerjavi s srednje velikimi (50-100) invelikimi zapori (nad 100).)British Journal of Criminology, London, leto2011, št. 5:Pridemore, W. A.: Vprašanje revščine – ponovna ocenarazmerja med neenakostjo in umori v čeznacionalnih študijah(Avtor z novo analizo oporeka številnim raziskavam, kikažejo na korelacijo med družbeno neenakostjo in številomumorov v posamezni družbi. S prikazom lastne raziskave dokazuje,da je takšna interpretacija posledica napake v oblikovanjustatističnega modela, saj je v omenjenih raziskavahizpuščena - po avtorjevem mnenju - ključna spremenljivkain to je revščina. Prav revščina je ključni dejavnik, ki ga grepovezovati s frekvenco umorov, kar je skladno tudi s spoznanjištevilnih ameriških empiričnih študij.) – Fynbo, L. inJärvinen, M.: Najboljši vozniki na svetu – vožnja pod vplivomalkohola in ocena tveganja (Študija temelji na intervjujihz vozniki, ki so bili obsojeni zaradi vožnje pod vplivomalkohola. Le-ti tako vožnjo interpretirajo v sklopu svoje moralneidentitete, pri čemer se osredotočajo na štiri dimenzije:vožnja pod vplivom alkohola kot nenamerno dejanje, vožnjapod vplivom alkohola kot strateško vedenje, vožnja pod vplivomalkohola in nadzor ter vožnja pod vplivom alkohola in»normalnost«. Ključno pri tej samointerpretaciji je, da velikoobsojenih voznikov izhaja iz okolja, v katerem je (bila) vožnjapod vplivom alkohola sprejeta kot normalna in je nisodojemali kot deviantno.) – Weatherburn, D. in Moffatt, S.:Generalno-preventivni učinek višjih glob na voznike pod vplivomalkohola (Statistična analiza, ki sta jo avtorja izvedla napodlagi primerov v avstralskem okrožju New South Wales,kaže, da je generalno-preventivni učinek višjih denarnih kazniza vožnjo pod vplivom alkohola zanemarljiv. Kljub velikimrazlikam v višinah glob avtorja nista zaznala razlik v preventivnemučinku med nižjimi in višjimi kaznimi.)The Prison Journal, Abbotsford, leto 2011, št. 4:Posebna številka na temo: Slovenska penologija v teoriji in praksiMeško, G. in drugi: Strnjen pregled penologije v Sloveniji v teorijiin praksi – nespremenjene zmogljivosti, novi standardi inprenatrpanost zaporov (Avtorji orišejo penologijo v Slovenijiod njenih začetkov do danes in se opredelijo do problemov, skaterimi se sooča v sodobnem času. Posebno pozornost posvetijoprenatrpanosti v zaporih, ki skupaj s proračunskimiin kadrovskimi rezi na področju izvrševanja kazenskih sankcij,postavlja vse večje ovire ohranjanju vzdržnih razmer vzaporih. Avtorji dodatno opozarjajo, da je problem globlji odtrenutne gospodarske (in posledično proračunske) krize inda izhaja iz sistemskih težav slovenske ureditve, ki npr. edinav EU ne pozna posebne probacijske (postpenalne) službe.)-Petrovec D., Muršič M.: Znanstvena fantastika ali resničnost– odpiranje zaporskih institucij (Avtorja s študijo razvoja slovenskepenologije prikažeta njen sodobni odklon od tradicionalnohumanističnih praks, ki so vladale v slovenskih zaporihod sedemdesetih let do osamosvojitve. Socioterapevtskipristop se je pokazal za uspešnega tudi v redne raziskavahvzdušja v zaporih, s spremembami zakonodaje in spremembamivodilnih posameznikov v zaporih (!) pa so ga vse prevečzlahka skoraj povsem opustili in pozabili na njegove prednosti.)– Filipčič, K., Prelić, D.: Odvzem prostosti pri mladoletnihstorilcih v Sloveniji (Avtorici analizirata stanje mladoletniškekriminalitete v Sloveniji. Ta je v primerjavi z drugimi evropskimidržavami ena najnižjih, enako velja tudi za umeščanjemladoletnih storilcev v mladoletniški zapor ter vzgojne oz.prevzgojne domove. Področje mladoletniške kriminalitete jeeno redkih, ki v Sloveniji povsem sledi mednarodnim standardom,pri čemer avtorici poudarjata, da ostaja kar nekajpodročij, kjer bi bila ureditev lahko zastavljena drugače, dabi se bolj upoštevala korist otroka.) – Ambrož, M., ŠugmanStubbs, K.: Pogojni odpust v Sloveniji – problemi in možne rešitve(Glede na sodobno sliko naše evropske soseščine institutpogojnega odpusta vse bolj pridobiva na pomenu. V tem oziruavtorja kritično ovrednotita slovensko ureditev, pri čemerše posebej izstopajo njene postopkovne pomanjkljivosti. Meddrugim se zavzemata za postopen prehod na sodno izvrševanjekazenskih sankcij vključno z odločanjem o pogojnem odpustu,ki v primerjavi z upravnim izvrševanjem posameznikunudi več garancij.)Mojca Mihelj Plesničar62

Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Cohen: Tri predavanja o postindustrijski družbiPrevod: Miranda Bobnar; spremna beseda: Branko Bembič. Ljubljana: Sophia, 2011, 155 strani.Vprašanje: kaj nam – zlasti v kriminološki perspektivi –prinaša knjiga, ki vključuje tri predavanja (iz cikla »Široki kot«na Collège de France), katerih avtor je Daniel Cohen (profesorekonomskih znanosti na École normale supérieure in naUniverzi Panthéon–Sorbonne, vodja Centra za ekonomskeraziskave in njihovo uporabo, član Sveta za ekonomske raziskavepri predsedniku vlade in kolumnist časnika Le Monde),družbo pa jim dela obsežna, zavidljivo pronicljiva spremnabeseda, ki jo je prispeval Branko Bembič? Odgovor: to je vprvi vrsti pojmovni koordinatni sistem, ki je nadvse dragocenza razumevanje in vrednotenje zares temeljnih problematik,in sicer predvsem v zvezi s strukturnim nasiljem (sistemskimterorjem kapitalistične politične ekonomije) in delovanjemosrednjih mehanizmov (ne)formalnega družbenega in še posebejrazrednega nadzorstva. Pojdimo po vrsti.Prvo poglavje ima pomenljiv naslov, ki obdobje zadnjihtrideset (»tranzicijskih«) let opiše z besedno zvezo »doba prelomov«.Pisec razloči pet razsežnosti »velike preobrazbe«, kisicer precej spominja na tisto iz devetnajstega stoletja: (a) tretjoindustrijsko revolucijo (dve stoletji po prvi s konca osemnajstegastoletja, ki jo povezujemo z iznajdbo parnega – patudi predilnega – stroja in razvojem metalurgije, in stoletjepo drugi s konca devetnajstega stoletja, katere emblematičnaodkritja so bili elektrika, telefon in motor na notranje izgorevanje);(b) predrugačeno pojmovanje in organiziranje/izkoriščanječloveškega (mezdnega) dela; (c) kulturno revolucijo, kise kaže v prebuditvi sodobnega individualizma (ki je zamenjalpred letom 1968 prevladujoči »industrijski holizem«); (č)spremenjeno delovanje finančnih trgov (ki so znova prevzelioblastne in kontrolne vajeti v svoje tolste roke); (d) »drugo«globalizacijo, ki se navezuje na vstop Kitajske, Indije in državnekdanjega sovjetskega bloka v »igre« (»brez meja«) svetovnegakapitalizma. Vse te dramatične spremembe so medsebojnopovezane. Denimo: revolucija v sferi informacijske in komunikacijsketehnologije je omogočila (ne pa tudi determinirala)vzpostavitev novih načel organizacije dela oziroma produkcijenasploh. Fordistična piramida (velikega industrijskega podjetja)se drobi na vedno tanjše sloje. Organizacijske hierarhijepostajajo vedno bolj sploščene. Priporočeno je, da se podjetjaosredotočajo na svoje primerjalne prednosti, nebistvene dejavnostipa preložijo na podizvajalce. Inženirski in drugi ekspertnioddelki se osamosvajajo, proizvodnja se seli v tujinoin celo v zelo oddaljene kraje (kjer je kvazisuženjska delovnasila pripravljena in prisiljena ubogljivo garati za bedne mezdev poniževalnih, živinskih razmerah). Storilnostni pritiski nazaposlene »srečneže« se morilsko stopnjujejo. Zdaj je delavectisti, ki naj bi sam skrbel za svojo čim višjo produktivnost: izkoriščaninaj samega sebe motivira ali priganja k čim boljšemudelu. Cilj nove organizacije proizvodnih procesov v bistvusploh ni tako zelo nov: odpraviti »čas mirovanja« (tj. dobrostaro »zabušavanje«), preprečiti, da bi bil nekdo plačan tudiza tisti čas, ko »ne dela ničesar« (ko na primer zgolj spokojnočaka na novo stranko ali nalogo, ki mu jo bo naložil šef).Skratka: cilj ali vsaj ideal je »novo stahanovstvo« (PhilippeAskenazy), delo brez prekinitve, čim bolj izkoriščen delovni(plačani) čas oziroma njegov nebogljeni – sistematično ustrahovani– lastnik, ki je pod stanovitnim in tudi bolj ali manjstresnim pritiskom (na primer »ponuditi stranki najboljšostoritev v najkrajšem času« in »prevzeti odgovornost, ne da bibila ta vključena v opis delovnih nalog«). Posledica: povečevanjekronične telesne in duševne (pre)utrujenosti, psihičnihnapetosti, obolenj, ki se vežejo na delo, in »nesreč« (ter kajpakpoškodb) na delovnem mestu. Po drugi strani pa tehnološki»napredek« v osemdesetih letih spremlja tudi rast materialnihin z njimi zlepljenih statusnih neenakosti. Zaradi novihtehnologij se namreč zvišuje produktivnost kvalificiranihdelavcev, zmanjšuje pa se vrednost manj kvalificiranega dela,katerega ponudba se je v tem obdobju izrazito povečala, in topo eni strani zaradi avtomatizacije (work-saving technology, kiukinja delovna mesta), po drugi strani pa zaradi nenehnegapovečevanja srhljive rezervne armade brezposelnih in odvečnihljudi. Cohen v zvezi s tem poudarja, da je treba novostiv sferi produkcije razumeti primarno v luči razrednega boja.V Združenih državah Amerike so bila na primer najprej prestrukturiranapodjetja, v katerih so bili sindikati najmočnejši.Vidimo torej, da je novi kapitalizem razbil delavske kolektivev veliki meri iz istega razloga, kot je stoletje prej znanstvenaorganizacija dela (zloglasni »taylorizem«) obračunala s takoimenovano delavsko aristokracijo (izkušenimi delavci, ki sov okviru »tovarniškega sistema« v marsičem še vedno posnemalisrednjeveški model proizvodnje, utemeljen na cehovskihmojstrih in vajencih ali pomočnikih). Za razliko od fordizma,ki si je prizadeval povečati produktivnost nekvalificiranih delavcev,postfordizem zasleduje drugačne cilje: tovarne, ki potrebujejočedalje manj tovrstnega dela.Drugo predavanje podrobneje osvetljuje značilnosti »novegagospodarskega sveta«. Pisec opozori najprej na razlikemed »prvo« globalizacijo (prosto trgovinsko menjavo, kijo je v devetnajstem stoletju pospeševala predvsem VelikaBritanija, tedanja hegemonska velesila v svetovnem kapitalističnemsistemu) in drugo, današnjo globalizacijo. Cohen– na prvi pogled paradoksno – ugotavlja, da sedanja glo-63

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1balizacija v mnogih pomembnih vidikih zaostaja za »prvo«(ki sta jo omogočila iznajdba telegrafa ter razvoj zemeljskihin pomorskih prevoznih sredstev, na primer železnice, parnikain hladilnih ladij). To velja zlasti za finance in mednarodnemigracije. Zgolj za ilustracijo: leta 1913 je londonskiCity izvozil petdeset odstotkov angleškega prihranka onstranmorja (po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi bila ravnoupočasnjena dinamika ponovnih vlaganj dobičkov v domačegospodarstvo razlog za počasni zaton britanskega imperija vdevetnajstem stoletju), v francoskem primeru pa so v tujiniinvestirali četrtino nacionalnega prihranka. Cohen poudarja,da so to visoke številke, ki jih danes še zdaleč ne dosegamo. Nadrugi strani pa so leta 1913 deset odstotkov prebivalstva predstavljalipriseljenci, tj. ljudje, ki so živeli in delali v državi, kjerse niso rodili. Danes sestavljajo priseljenci – navkljub obsežnimobilnosti ljudi (človeškega blaga, ki samo poskrbi za svoj lastnitransport) – zgolj tri odstotke svetovnega prebivalstva. Inše več, Cohen opozarja, da je bila v okviru »včerajšnje« globalizacijetudi pravna integracija bolj dosledna kakor v današnjemčasu. Toda najpomembnejše je vendarle tole: že prvaglobalizacija je pokazala, da s »svobodno« trgovino ni mogočerazširiti blaginje najbogatejših na najrevnejše. Zgodilo seje celo še nekaj precej hujšega: neenakosti so se na svetovniravni neverjetno povečale. Naj ponazorimo: Anglija je bilaleta 1820 v primerjavi z Indijo (že) dvakrat bogatejša na prebivalca,leta 1913 – ob zatonu »prve« globalizacije – pa je razlikaposkočila na ena proti deset. Z drugimi besedami: prišloje do petkratne pomnožitve razlike v bogastvu med bogatimiin revnimi. Nauk, ki so ga iz te zgodbe potegnile države »tretjegasveta«, je bil preprost (in pričakovan): prosta svetovnatrgovina je – v eklatantnem nasprotju s predvidevanji, ki jihimplicira Ricardova teorija o blagodejnih učinkih ekonomskespecializacije glede na prednosti določenega naroda/deželev primerjavi z drugimi – ovira za gospodarski razvoj revnihnarodov. Po zlomu kolonializma so se zato formalno osamosvojenedržave večinoma odločile za protekcionizem. A tudita pot ni privedla do ravno bleščečih rezultatov. V osemdesetihin še posebej v devetdesetih letih dvajsetega stoletja sorevne države zopet vstopile v omrežja svetovne kapitalističnetrgovine. Posledica: vzpostavitev nove mednarodne delitvedela, katere ključna značilnost je vertikalna dezintegracijaproizvodnje (in ne več stara specializacija po gospodarskihsektorjih, kar pomeni, da nekatere države zagotavljajo surovine,druge pa končne izdelke): zasnova proizvoda (»nematerialno«delo), marketing in oglaševanje (oziroma reklamiranjeblagovne znamke) se zgoščajo v bogatih državah, neposrednaproizvodnja (»materialno« delo) pa je preseljena (»eksternalizirana«)na (pol)periferijo svetovnega sistema. Globalizacijane obsega zgolj kroženja blaga, kapitala, informacij in človeškihbitij. Vključuje tudi predstave o globalizaciji, na primervabljive podobe dobrega, celo rajskega življenja, za katere niprikrajšana niti najbolj zakotna vasica, če le ima elektriko.Polovica človeškega prebivalstva, ki živi z manj kakor dvemadolarjema na dan, je kajpak surovo odrezana od tostranskihparadižev, lahko pa jih zvedavo opazuje, kar ima številne psihičnein kulturne odboje, na primer na področju razmnoževanja(oziroma »demografskega problema«). Cohen opozarja,da je eksplozija prebivalstva v nerazvitih okoljih staro in hkratikočljivo vprašanje. Vseeno pa je v zadnjem času domalapovsod (razen v Afriki in Pakistanu) opaziti tako imenovanodemografsko tranzicijo, tj. prehajanje visoke rodnosti (naprimer šest otrok na žensko) na nizko rodnost (manj kakordva otroka na žensko). Kako pojasniti ta proces? Razlaga, kijo je ponudil Gary Becker (v delu A Treatise on the Family izleta 1981) in ki predvideva, da se z izboljšanjem materialnegastandarda zmanjša povpraševanje po otrocih (starši imajomanj potomcev, a zanje bolje poskrbijo, ker jim želijo – zlastis šolanjem – omogočiti svetlejšo prihodnost), v tem primeruvsekakor odpove. Demografska tranzicija namreč poteka(v mestih in na podeželju) kljub temu, da ostajajo materialnerazmere nespremenjene (oziroma zelo slabe). Cohen ponudidrugačno teorijo, ki se opira na učinkovanje »virtualne« (alikulturne) globalizacije: ženske z vsega sveta vidijo na televizijiživljenjski model, ki jih fascinira, to pa je way of life zahodnih»sester«, ki imajo v glavnem malo otrok (in torej tudi večsvobode zase). Čeravno prihajajo tovrstne podobe iz sveta,ki je zelo oddaljen od tistega, v katerem živijo revne ženske,pa ustvarjajo pričakovanja, odločitve in prakse, ki dajejo vtis,kot da so materialno prikrajšani že vstopili v družbo blaginje.Toda napoved, da se bo demografska tradicija na globalniravni ustavila do leta 2050, vseeno ni razlog za optimizem:dotlej naj bi namreč svetovno prebivalstvo naraslo za več kotpetdeset odstotkov, in to predvsem zaradi povečanja številarevežev. To pa pomeni, da bomo tedaj priče pomnožitvi težavsedanjega sveta, zlasti ekoloških problemov in tistih, ki izvirajoiz prepada med bogatimi (manjšino) in revnimi (večino).Tretje predavanje obravnava raznovrstnost kapitalizma,raznolične institucionalne modele, ki so se izoblikovali (v odvisnostiod kulturnih posebnosti in konstelacije političnih bojev)v okviru svetovnega kapitalističnega sistema. Spoznanje,da ne obstaja zgolj en sam samcat tip kapitalizma, nemara delujespodbudno, saj omogoča vsaj blago kritiko (ali distanciranjeod) neoliberalnega gesla: There is no alternative (TINA).Ta razvpita krilatica namreč predpostavlja, da obstaja le enasama pot (koncepcija globalizacije), en sam idealni tip kapitalističnegagospodarstva ter posledično družbe, kulture indržave. Ta one-size-fits-all »zlasti jopič« (Thomas Friedman),ki skrči politične odločitve na izbiro med Pepsi-Colo in Coca-Colo, vključuje privatizacijo državnih podjetij in javnih storitev,odpravo omejitev (oziroma odpiranje gospodarstva terdelnic in obveznic) za tuje naložbe, deregulacijo finančnih trgov,zmanjševanje državne birokracije, vzdrževanje nizke stopnjeinflacije (stabilnosti cen) in uravnoteženega proračuna,64

Prikazi, ocene, recenzijeodpravo ali zmanjšanje uvoznih tarif, obstoj konkurenčnihpokojninskih shem/opcij, spodbujanje domače konkurence… No, raznoterost kapitalističnih modelov, ki jih je sicermogoče razvrščati po različnih merilih (na primer glede nato, kako podjetja rešujejo probleme koordinacije na področjukorporativnega upravljanja, usposabljanja delovne sile, industrijskihodnosov ali razmerij z zaposlenimi, državo in drugimipodjetji), resda kaže, da smer razvoja kapitalističnegaizkoriščanja in zatiranja ni ena sama, vprašanje pa je, ali najbo to resnično razlog za vsaj zmerni optimizem. Kapitalizemje pač kapitalizem, tudi tedaj, ko kaže svoj dozdevno človeškiobraz (ki dobiva v evropskem prostoru ponovno vse bolj srhljivenemške poteze).Cohenovo analizo postindustrijske družbe sijajno dopolnjujespremna beseda, ki jo je napisal Branko Bembič. Avtorpokaže, da je treba za razumevanje postmodernega svetanajprej osvetliti »zlato obdobje« industrijskega kapitalizma,utemeljenega na keynesovskem makroekonomskem projektu(konsenzu) oziroma razrednem kompromisu med organiziranimdelom (sindikati), delodajalci in političnimi (levimiin desnimi) strukturami nacionalne države (katere relativnoekonomsko samostojnost je zagotavljal sistem, sprejet v mestuBretton Woods). Preprosto povedano: delavci so se v zamenoza naraščajoče mezde in pravice, ki jih je zagotavljala državablaginje (v zvezi s šolstvom, zdravstvom in vseživljenjskimdohodkom), odpovedali prevratniškim političnim ciljem(zrušenju kapitalizma), kapitalisti so (v zameno za koncesije)dobili stabilno in dobičkonosno okolje, država (politične intehnokratske elite), ki je z aktivno denarno in fiskalno politikouravnavala agregatno efektivno povpraševanje (ter koordiniralapoganja o plačah oziroma njihovem usklajevanju zrastjo produktivnosti), pa si je zagotovila socialni mir. Idila?Hm, ne za vse. Frankfurtska šola je kritizirala keynesovskikonsenz kot mehanizem gospostva (obvladovanja ljudi in narave),v katerem je delavec preobražen v objekt manipulacij»računarskega« (ali »instrumentalnega«) uma, pri čemer imapomembno vlogo tudi »kulturna industrija«, ki industrijske»hlapce« pomirja z lažnimi zadovoljitvami in jim vceplja vglave neumnosti iz obveznega repertoarja vladajoče ideologije.Rezultat: proletariat, ki naj bi bil subjekt/protagonist revolucionarnihsprememb, »pozabi« na svojo zgodovinsko vlogoin se raje konformistično integrira v upravljano (»administrirano«)družbo, ki zagotavlja – pod ljubečim okriljem pastoralneoblasti (materinsko skrbeče socialne države) – relativnovisok življenjski standard, udobje in kalejdoskop industrijskih/potrošniškihnadomestkov »presežnega užitka«. Todapozor! Dejansko se je zgodilo nekaj povsem drugega. Nekaj,česar v »zlasti dobi« kapitalističnega razvoja po drugi svetovnivojni, skoraj nihče ni pričakoval: po eni strani stopnjevanje(radikalizacija) delavskih bojev in zahtev, po drugi strani pakulturna revolucija oziroma »veliko zavračanje« osrednjihaparatov disciplinske industrijske družbe, namreč družine,šole in delovne organizacije (oziroma tovarne). Presenečenje?Ne, če upoštevamo, da ključni dosežek institucionaliziranegakompromisa in »paternalistične« socialne države (v obdobjugospodarskega razcveta) ni bila integracija delavstva v režimpotrošniške blaginje, temveč odprava – ali vsaj korenitozmanjšanje – njegove odvisnosti od kapitala in osrednjiheksistencialnih negotovosti (tveganj, ki se vežejo na bolezen,izgubo plačane zaposlitve in starost), tj. temeljev kapitalističnegagospostva in discipline. Takoj ko so popustile te zaresbistvene kontrolne varovalke, se je razredni boj delavcev razplamteloziroma intenziviral (mimo ali celo v nasprotju s pričakovanjiin zahtevami sindikatov in političnih strank »starelevice«), in to celo do te mere, da je nadvse resno ogrozil obstojin reprodukcijo kapitalističnega sistema. To, kako nevarni(subverzivni) so bili delavski upori v šestdesetih in zgodnjihsedemdesetih letih (v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Italijiter drugih kapitalističnih deželah zahodne Evrope), je bržkoneše najbolj razvidno iz silovitosti kontrarevolucionarnihreakcij vladajočih (političnih, finančnih in ekonomskih elit).Njihova rdeča nit – srčika (neoliberalne in neokonservativne)»restavracije« – je bila ponovna instalacija temeljnih nadzorstvenihvarovalk, tj. odvisnosti od kapitala (delodajalcev) inokrepitev negotovosti, in sicer predvsem z vzpostavitvijo obsežnerezervne armade brezposelnih, razkrajanjem socialnedržave in »prekarizacijo« plačanih zaposlitev. No, Bembič vzvezi s tem opozori na politični ukrep, ki je pogosto prezrt,ko steče beseda o razredni kontroli oziroma discipliniranjustrukturno podrejenega delavstva: gre za denarno politikooziroma povišanje obrestnih mer (v kombinaciji z omejevalnofiskalno politiko, ki – ravno tako kakor podražitev investicij –slabi agregatno povpraševanje, upočasnjuje gospodarsko rast,zmanjšuje povpraševanje po delovni sili, povečuje brezposelnostin eo ipso razkraja kolektivno/solidarno moč delavcev).V Veliki Britaniji je takšno monetarno politiko uvedla vladaMargaret Thatcher, v ZDA je Paul Volcker (šef misterioznihZveznih rezerv) močno zvišal obrestne mere leta 1979 (in stem spravil na kolena večino držav drugega in tretjega sveta,vključno z Jugoslavijo), v zahodni Evropi pa je v sedemdesetihletih to delo zgledno opravila nemška centralna banka. Gledena vse to vsekakor ni čudno, da vladajoči (v bistvu precej taneksloj najbogatejših plenilcev, lopovov in prevarantov) takozelo vztrajajo, da morajo biti centralne banke samostojne alineodvisne od »politike«. Eden izmed ključnih vzvodov kapitalističneoblasti mora namreč ostati v domeni peščice posvečenih,čim dlje od oči in ušes »nestrokovne« javnosti (terseveda od demokracije).Kulturni boji (novih družbenih gibanj) so v primerjaviz delavskimi upori, ki so bili neusmiljeno zatrti, dosegli večuspehov, čeravno so se tudi ti soočili z nasprotnikom, ki se munajvečkrat reče »novi konservativizem«, oznako, ki pokriva65

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1različna gibanja za družino, »življenje« (oziroma proti splavu)in tradicionalne vrednote. Pokazalo se je, da kapitalizem zlahka– in celo s precejšnjimi dobički – posrka vase zahteve po(»nekonformistični«) afirmaciji lastne individualnosti, užitku,domišljiji, raznolikosti družinskih oblik, življenjskih slogov inidentitet, samoaktualizaciji, osebnostni rasti … Še huje, vse tomu je v postmoderni dalo celo nov – krvavo potreben – duhovniin ideološki zagon ter emocionalno pogonsko gorivo.Če poenostavimo: v postmodernem kapitalizmu je načelomasprejemljivo postavljati vsakovrstne kulture zahteve, najstrožjepa je prepovedano (in sankcionirano) ravno tisto, kar je ključno:razredni – političnopravni in ekonomski – boj delavstva (vrazredni vojni smejo namreč aktivno sodelovati – in zmagovati!– zgolj kapitalistične elite in njihovi biriči v aparatih nacionalnedržave in nadnacionalnih oblastniških organizacijah).Temeljni imperativ (Grundnorm) kapitalistične ekonomije –in njenega kulturnega zaveznika, ki se mu še najbolj prilegaoznaka »duh stupidnosti« – je torej naslednji: tatove, izsiljevalce,oderuhe, roparje, prevarante, davčne utajevalce in drugeplenilce iz prve kriminalne lige (kapitalistične ChampionsLeague) je treba pustiti lepo pri miru; če ste dovolj iznajdljivi,premeteni, brezkompromisni, podjetni, pohlepni, oblastiželjni,amoralni in a- ali antisocialni, jih kajpak lahko zgolj posnemate.Za druge (manj- ali ničvredne človeške živali) pa veljapreizkušena hlapčevska maksima: Arbeit macht frei (čeprav vnajboljšem primeru osvobaja zgolj tiste, ki jim ni treba delati).No, obstaja pa tudi zdravilno sredstvo (sedativ) za vse tiste, kijih institucionalizirani kriminal vsaj tu pa tam vendarle zmoti,pretrese ali razburi: vzneseno žebranje »mantre« (moralnopolitičnokorektnega molitvenega obrazca, ki je primeren za ateistein teiste) o človekovih pravicah, demokraciji, vladavini prava(ali – po izbiri – pravni državi), neodvisnem in strokovnemsodstvu (vključno z ustavnim, ki je že po definiciji najbolj neodvisnoin strokovno) ter – nikakor ne nazadnje – človekovemdostojanstvu. Priznajte: če to že ni najboljši od možnih svetov,je vsaj najmanj slab. Predvsem pa, hvala bogu, ni totalitaren.Zoran KandučThe Explanation of Crime: Context, Mechanisms and Development(Razlaga kriminalitete: konteksti, mehanizmi in razvoj). Cambridge University Press, New York, 2006.Izhajajoč iz dveh konferenc na Švedskem v zgodnjihdevetdesetih letih prejšnjega stoletja, se je leta 2002 razvilamednarodna mreža raziskovalcev, imenovana ScoPiC(»Social Context of Pathways in Crime«, kar bi lahko prevedliv »družbeni kontekst vzrokov kriminalitete«). Mreža združujestrokovnjake z različnih področij in raziskovalnih usmeritevter spodbuja drugačno razmišljanje, ki naj bi pripomoglo kteoriji, ki bi presegla okvirje zgolj enega področja.Knjiga »The Explanation of Crime: Context, Mechanismsand Development« je eden izmed rezultatov sodelovanjaraziskovalcev; predstavlja sedem esejev različnih avtorjev.Avtorji poskušajo v svoje delo vplesti tri glavne motive: družbenikontekst, posameznikov razvoj in vzročne mehanizme.Pri tem pa se razmisleka lotijo vsak znotraj svojega strokovnegapodročja.Mario Bunge v prvem poglavju predstavi splošni pristopk družbenem kontekstu; to stori s kritiko prevladujočih individualističnihin holističnih pristopov k razlagi družbenihpojavov (prestopkov). S tem, ko prvi poudarjajo pomen posameznikain drugi pomen družbe, tudi predlagajo različnerešitve – individualistični kriminologi bi prilagodili pristopglede na vsakega posameznika in njegove značilnosti, medtemko bi se holisti usmerili na družbene reforme in pri temspregledali osebne probleme in navade tega posameznika.Četudi se lahko vsaj deloma strinjamo z obema pristopoma,pravi Bunge, resnica leži nekje vmes – nihče izmed nas neobstaja brez družbe, brez mreže ljudi, prijateljev in znancev.Upravljanje kriminalitete bi moglo vsebovati tako družbenereforme na ravni celotne družbe (pristope »od zgoraj navzdol«)kot tudi pristope, usmerjene k posamezniku (pristope»od spodaj navzgor«). Bunge poudari tretji pristop h gledanjuna kriminaliteto posameznika: sistemski pristop – ko prestopnikavidimo kot žrtev in kot storilca, ki viktimizira.Avtor predlaga matematično formulo, ki bi nam lahkopomagala sistemsko gledati na vsak zločin in matematičnorazložiti teorijo, ki jo zagovarja Per-Olof H. Wikström.Verjetnost, da posameznik stori določen zločin – C, lahkoopredelimo kot produkt petih spremenljivk: družinskegastatusa f (posameznik je poročen ali neporočen); zaposlitvenegastatusa u (posameznik je zaposlen ali nezaposlen); nezadostnesocializacije s (koliko družbeno nezaželenih dejanjje posameznik zagrešil v preteklosti); učinkovitosti določeneaktivnosti e (koristi minus stroški, ulomljene s koristmi) terpredhodno ocenjene vrednosti aktivnosti v (stopnja, do katereaktivnost zadovolji potrebe in želje).C = f . u . s . e . v66

Prikazi, ocene, recenzijeRobert J. Sampson se v svojem eseju zanima za razlike naravni sosesk v pojavu kriminala. Pri tem se izogne povezavimed kriminaliteto na ravni družbene sestave določene skupnosti(rase, denarnega položaja), saj meni, da take raziskaveiščejo dejavnike ogroženosti, pri tem pa ne razložijo povezav.Sampsona zanimajo socialni mehanizmi – ki jih definira kotnekaj, kar se lahko razloži v teoriji, čeprav jih največkrat ni mogočeopazovati. Razloži jih kot kontekstualne procese, ki opredelijodoločen fenomen – v tem primeru stopnjo kriminalitete.Avtor iz tujih empiričnih študij izlušči pet dejstev, ki sovseprisotna: najprej, da obstaja velika družbena neenakostmed soseskami, še posebno, kar se tiče socialno-ekonomske inetnične segregacije – obstaja tudi povezava med deprivilegiranimiobmočji in manjšinami ali imigranti, ki so tam naseljeni;kot drugo, problemi v takih soseskah se kopičijo in segajo odpovečanega obsega kriminalitete do povečanega obsega mladoletniškegaprestopništva, družbenega nereda, nizkih porodnihtež novorojencev, rojenih v teh soseskah, smrtnostidojenčkov, neopravičenih izostankov šoloobveznih otrok odpouka ter prijav grdega ravnanja z otroki. Nadalje – napovedovalcikriminalne kariere pri otrocih na stopnji soseske sokoncentracija revščine, rasna izoliranost, enostarševske družinein v manjši meri tudi posedovanje nepremičnine ter dolžinanajema nepremičnine. Kot četrto dejstvo Sampson poudari, daje enota soseske robusten fenomen, ki bo pokazal rezultate,četudi izberemo različne oblike razdelitve na soseske (glede napoštno razdelitev, glede na geografsko razdelitev ipd.). Zadnjedejstvo po Sampsonu je, da se je koncentracija revščine povečalav zadnjih desetletjih, kot se je po drugi strani povečala tudimoč vpliva tistih, ki so na drugi strani dohodkovne lestvice.Avtor se nato posveti predstavitvi metodologije, ki omogočiocenitev sosesk, kar poimenuje s terminom ekološkaocena ali »ekometrija«. Izpostavi štiri razrede mehanizmovna ravni soseske, ki imajo pomen za teorijo; to so gostotasocialne mreže/interakcij; norme in kolektivna učinkovitost;organizacijska infrastruktura; rutinske aktivnosti. Kot bistvenoza razumevanje kriminalitete v soseski Sampson poudarikolektivno učinkovitost – aktivacijo socialnih vezi, da se dosežejoskupna pričakovanja glede delovanja; to je s sodelavcitudi pokazal v študiji iz leta 1995, ki so jo opravili na 8782rezidentih širše okolice Chicaga (ZDA).Nazadnje avtor omeni nekaj izzivov, s katerimi se bodoraziskovalci neizbežno srečevali pri delu v soseskah; najprejzelo očiten pomislek glede izbire sosesk in izbire oseb, ki priraziskavah sodelujejo; nato razmislek o tem, ali se posredniučinki določenih vplivov znotraj okolja dajo zaznati v statičnihmodelih – ali bi mogli raziskave v soseskah vedno izvajatilongitudinalno; sledi metodološko vprašanje »lepljenja«socialnih procesov – ali lahko en faktor pojasni več na videzločenih socialnih procesov; nazadnje pa – kar je najbrž za slovenskiprostor najbolj zanimivo – vprašanje komparativnihštudij – se bodo njihovi konstrukti, ki so izdelani za določenodružbo in njen miselni ustroj, izkazali za pomembne tudi vdrugih državah po svetu?Tretji esej v knjigi predstavlja situacijske mehanizme inrazlago kriminalitete. Avtor, urednik Per-Olof H. Wikström,začne esej z osnovno razlago svoje teorije o situacijski akciji– SAT; zločin je dejanje kršenja moralnih zakonov; če želimopojasniti kriminaliteto, moramo torej pojasniti, zakajposamezniki kršijo moralna pravila, ki smo jih definirali tudiz zakoni. Glavna predpostavka SAT je, da ljudje udejanjijodoločeno akcijo (tudi kar se tiče kršenja zakonov) glede nato, katere alternative akciji dojemajo, in o tem odločajo, ko sozoperstavljeni značilnostim določenega okolja. Glede na to,kdo so ti posamezniki (kakšni so njihovi znanje in spretnosti,izkušnje in moralnost) ter glede na značilnosti okolja (se pravi,priložnosti in ovire v moralnem kontekstu), bodo dojemalirazlične alternative dejanj. Za to, da bi bolje razumeli celotenproces, moramo razložiti, kako posameznikova nagnjenost hkršenju zakona medsebojno deluje z dražljaji okolja, ali če zapišemdrugače – poznati moramo situacijske mehanizme, kipovezujejo posameznika in okolje v določenem zločinu.Teorija SAT je splošna teorija, ki želi opredeliti vzročnemehanizme, zaradi katerih se posamezniki odločijo za kršenjepravil. Splošnost pomeni, da se nanaša na mnogo različnihdejanj, ki imajo le malo skupnega. Poleg tega se zakoni spreminjajo,in zgodi se lahko, da je neko dejanje en dan prekršek,naslednji dan pa ni več. Avtor meni, da bi moralna pravila,četudi bi popolnoma opustili kazenske zakonike in kaznovanje,še vedno obstajala, zato bi obstajalo tudi kršenje teh pravil.Klasične akcijske teorije, ki obstajajo od časov Aristotela,poudarjajo posameznikove motivacije, ki jih definirajo z željami;te po razmisleku vodijo v namere (ko se človek zavežek določeni akciji), ki se lahko udejanjijo (ali pa tudi ne) terimajo posledice. Wikström poudarja, da celotna motivacijani odvisna samo od želja, nekatere akcije so preprosto motiviranez željo po akciji – kot ilustrira s primerom moškega,ki bo na željo žene izpraznil pepelnik, četudi nima nobenemotivacije za to – prošnja sama služi kot motivator za akcijo.Drug pomemben poudarek je to, da je včasih nedelovanjepomembnejše za pojasnjevanje kakor delovanje – zakaj sečlovek odloči, da nečesa ne bo storil. Wikström poudari tudivprašanje razumevanja dejanja in moralnega razmisleka terpomen motečih dejavnikov, interferenc, ki lahko prekinejodejanje in tako spremenijo tok dogajanja.Proces izbire je oblikovanje namere, da se določeno dejanjeizvede (ali ne izvede). Začetek pomeni že omenjena motiva-67

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1cija, konča se v dejanju samem (ali v odločitvi, da se dejanje neizvede). Največkrat se omenjajo trije vidiki procesa odločanja:svobodna volja, racionalna izbira in samonadzor. Avtor meni,da so del odločitve le, kadar je presojanje del procesa odločanja.Kadar posameznik odloča med različnimi alternativamidejanja, lahko rečemo, da je izrazil svobodno voljo, in sicerzato, ker presoja pomeni, da obstoječe stanje ni zahtevalo izbiretočno določene alternative. Drug proces izbire je navada,ki jo lahko opredelimo kot nagnjenje, da se namenoma ravna(ali ne ravna) na določen način kot odziv na določene znaneokoliščine. V nasprotju s presojanjem navade pomenijo dojemanjezgolj ene alternative za delovanje, zato tudi ne vsebujejosvobodne volje, racionalne izbire in samonadzora.Dojemanje alternativ je odvisno od dojemanja samega,ki je sestavljeno iz opazovanja in opredeljevanja objektov indogodkov. Vsebuje pomembno moralno dimenzijo, saj definiramotudi moralni pomen okolja, v katerem se nahajamo.Dojemanje alternativ in proces izbire sta dva situacijska mehanizma,ki po Wikströmu povezujeta posameznika in okoljez njegovim delovanjem.Terrie Moffitt in Avshalom Caspi v četrtem prispevkuzbornika razglabljata o behavioralni genetiki; pregledata prveštudije v novi generaciji raziskav, ki uporabljajo behavioralnegenetske okvirje za pojasnitev medsebojnega delovanja medizmerjenimi okoljskimi tveganji in genetskimi tveganji pripojavu problematičnega vedenja. Poudarjata, da je to področjeraziskovanja novo, zato bo potrebno kar nekaj časa inraziskav, preden bodo na voljo otipljivejši rezultati. Avtorjapredstavita obstoječe študije, in vse pritrjujejo temu, da obstajapovezava med družinskimi dejavniki tveganja in otrokovimproblematičnim vedenjem. Ko poskušajo študije v formulododati še dejavnik okolja, pa se stvari zapletejo, saj okoljskotveganje lahko vpliva na ljudi močneje, kot so mislili poprej,in vpliva tudi na genetsko bolj občutljive segmente populacije.Peti esej avtorjev Rolfa Loeberja, N. Wim Slota in MagdeStouthamer-Loeber predstavi razmislek o tridimenzionalnemmodelu razvojnih poti, ki vodijo k prestopniškemu vedenju,in o možnosti postopnega stopnjevanja tveganja ter po drugistrani stopnjevanja pozitivnih vplivov na model. Po mnenjuavtorjev se teorije te teme lotevajo iz treh smeri: pojasniti poskušajoprestopniško vedenje z življenjem posameznika terse pri tem osredotočajo na pogostnost, izraženost in resnostprestopkov; pojasniti poskušajo razlike med posamezniki vprestopniškem vedenju ter razložiti razvojne spremembe v tehrazlikah; ter nazadnje, pojasniti poskušajo tisti del populacije,ki ne dela prekrškov oziroma jih dela le poredko in še takratzelo neizrazito. Te teorije so za tiste, ki sprejemajo odločitve,zelo težavne, saj se jih ne da preprosto interpretirati. Večkratse je pojavila želja po modelu, s katerim bi lahko spreminjalistopnjo tveganja in po drugi strani dodajali varovalne dejavniketer gledali, kako se model spreminja. Zelo težavno je tudiodločanje na podlagi empirije, ki ne vsebuje podatkov o tem,kaj se je s posameznikom dogajalo pred raziskavo, poleg tegateorija tudi nima napovedovalne moči, da bi povedala, kaj sebo dogajalo v prihodnosti. Tu vidijo avtorji veliko možnostiza napredek, na primer z vključitvijo zgodovine prestopništvaposameznika (z vsemi dejanji, ki so bila zabeležena) kot tudiz vpogledom v razlike med posamezniki glede na izpostavljenostzgodnjim faktorjem tveganja (na primer izpostavljenoststrupom v materinem telesu, zlorabo v otroštvu) ter izpostavljenostvarovalnim dejavnikom (na primer pozitivnemu odnosuz odraslo osebo v otroštvu).Prestopniška dejanja so le redkokdaj osamljeni primeri,temveč so običajno dober napovedovalec, kaj se bo s tem posameznikomdogajalo tudi v prihodnosti. V teoriji je večkratomenjen model trojne poti; prva pot se začne s konfliktom zavtoriteto pred dvanajstim letom starosti, ki se nato spremeniv trmoglavost in nato v izogibanje avtoriteti in v neopravičenoodsotnost od pouka; druga pot je prikrita, običajno se nezazna do petnajstega leta, nato začne najstnik uničevati tujolastnino in običajno nadaljuje z resnim prestopništvom; tretjapot je odkrita, začne se z manjšimi dejanji agresije, se nadaljujez fizičnim obračunavanjem in nato v tretji stopnji napredujev še bolj izraženo nasilje. Te tri poti, nadaljujejo avtorji, bi bilotreba združiti z vsemi dejavniki tveganja in pozitivnimi vplivi,ki jih od posameznika izvemo. Avtorji poudarjajo, da jeza dobro napoved obnašanja v prihodnosti treba poznati takonegativne kot pozitivne dejavnike.Prav tako zavračajo dvodimenzionalne modele, saj po njihovemmnenju ne prikažejo različnih poti, ki potekajo vzporedno,glede na številčnost prisotnosti dejavnikov tveganja/odsotnosti pozitivnih vplivov. Prikažejo tridimenzionalnimodel, ki bi lahko vključeval tveganja, pozitivne vplive kottudi različne poti v prestopništvo.Avtorji zaključijo z mislijo, da razumevanje vsakega dejavnikatveganja ali po drugi strani pozitivnega dejavnika nepomeni, da imamo v rokah orodje, ki bo čudežno izbrisaloprestopništvo po svetu, prav tako pa ne more izbrisati že obstoječegastanja. Želja avtorjev je, da bi tak model služil za napovedovanje,da bi lahko opozoril strokovne službe, kje je njihovaprisotnost še posebno pomembna, ter bi usmeril njihovo dejavnostv pozitivne dejavnike, ki bi lahko prestopništvo zmanjšali.Marc Le Blanc v šestem poglavju razmišlja o samonadzoruin družbenem nadzoru ter prestopništvu. Četudi je v kriminološkiteoriji že veliko napisanega o eni in drugi temi, seje do zdaj malo pisalo o poteku samonadzora in poteku družbeneganadzora, še posebno v skupnosti.68

Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blancovi splošni teoriji nadzora obstajajo štirjemehanizmi osebnega nadzora: povezovanje, postavljanjedrugih v ospredje, primerjanje in zadrževanje. Povezovanjese nanaša na načine, na katere se ljudje med seboj povezujemo– glavni pomen tega mehanizma je, da se umestimo vdoločeno skupino, milieu. Postavljanje drugih v ospredje senanaša na psihološko odraščanje, naravno rast in spremembe,ki se kažejo v samonadzoru v času, ko oseba začne upoštevatiželje drugih. Primerjanje je obstoj pozitivnih vzorcev, ki oblikujejokonformnost in prisotnost možnosti za posameznika.Zadrževanje kot zadnji izmed predstavljenih mehanizmov jeusmerjanje konformnosti z različnimi neposrednimi ali posrednimiomejitvami, ki jih posredujejo različne institucije –orodja socializacije.Le Blanc se je lotil razmisleka s pomočjo teorije polja inparadigme kaos-red ter poskušal oblikovati medsebojno povezanorazvojno pot samonadzora in družbenega nadzora vinterakciji s prestopniškim vedenjem v skupnosti. Se pravi,poskušal je preseči razvojno kriminologijo, ki razlaga osebninadzor nad prestopniškim vedenjem v življenju, s paradigmokaos-red, ki naj bi pojasnila, kako se ti procesi zgodijo.Kot zadnji avtor v zborniku se predstavi Anthony Bottomsz esejem o vzdržnosti (odločitvi, da posameznik ne sodelujev kaznivih dejanjih), o socialnih vezeh in vplivu posameznikovegaodločanja. Že v uvodu poudari raziskave, opravljenena odraslih prestopnikih, ki so prišle do zaključkov, da so pripovratništvu ključni pomembni ostali; če so sodelujoči v raziskavahimeli koga, ki jim je nudil podporo – razumevajočegadelodajalca, partnerja ipd., so te osebe poročale o bistvenomanj prestopkih in bistveno večji konformnosti kot ostali, kite podpore niso imeli. Bottoms prav tako poudari dejstvo, dase poti prestopništva ne da napovedati v ranem otroštvu; lahkopredvidimo rezultate, vseeno pa obstaja veliko prelomnicv življenju, ko se okoliščine v okolju in življenju posameznikaspreminjajo in ko ima ta posameznik izbiro, ali bo prevzelvajeti v svoje roke in nadaljeval drugačno življenje. Se pravi,ko razmišljamo o vzdržnosti posameznika, ne smemo poenostavljati,da bo vzdržen najstnik nato vse življenje nadaljevalvzdržno pot, kot tudi ne smemo pripisati mladoletnemu prestopniku,da bo to svojo pot nadaljeval v odrasli dobi.Avtor predstavi dva britanska avtorja, ki sta istega leta(2000) izdala deli s podobno tematiko, vendar sta prišla dorazličnih zaključkov. Vprašanje človekovega odločanja insprejemanja odgovornosti je bilo srž dela Barryja Barnesa inMargaret Archer; prvi je svoje zanimanje usmeril predvsem včlovekovo socialno življenje in temu pripisal bistveni pomenpri človekovi odločitvi, da ne bo kršil pravil, Margaret Archerpa je zanimala povezava med človekovim odločanjem/sprejemanjemodgovornosti in dojemanjem samega sebe in svojeidentitete. Pojav osebne identitete se po mnenju Archerjevezgodi zaradi vzorca obvez, ki jih posameznik ima; tudi najboljosnovne obveze, ki jih sprejmemo zaradi biološke nujnosti,vsebujejo elemente, ki jih pripišemo na podlagi čustev (ali kotje pojasnjeno – poročena oseba bo ob priložnosti za nezvestobohkrati z močnim telesnim nagibom, da bi tako dejanje storila,čutila tudi elemente čustvenega bremena, odgovornostido partnerja, in se za to dejanje ne bo odločila).Bottoms nadaljuje s predstavitvijo ameriških avtorjevMustafe Emirbayerja in Anne Mische, ki sta pisala o pomenudojemanja časovne dimenzije človekovega odločanja in sprejemanjaodgovornosti. Pri tem sta opredelila tri vidike tegapojava: iracionalni vidik (ali rutino), projekcijski vidik (ali namen)ter praktičnoocenjevalni vidik (ali presojo). Večino časase ne odločamo zgolj z enim od naštetih vidikov, ampak so tiv vsakodnevnem življenju med seboj prepleteni.Zadnji, četrti pogled na vprašanje človekovega odločanjain sprejemanja odgovornosti predstavlja avstralska avtoricaJeanette Kennett, ki se zanima za vprašanje »šibkosti volje«oziroma vprašanje moralnega popuščanja. Razlikuje med napakamiv oceni (ko posameznik narobe oceni, kaj bi v določenisituaciji moral narediti) in praktičnimi napakami (ko posameznikne uspe delovati na način, ki je po njegovi/njeni presojipravilen), znotraj obeh skupin pa razlikuje še med osebami,ki se na koncu odločijo za odgovorno ravnanje, in tistimi, kiizberejo neodgovorno ravnanje.Zbirka esejev ob prvem branju zaradi različnih pristopovin stališč avtorjev deluje precej kaotično. Mario Bunge se kotfizik spoprime s tem, kako bi lahko kriminološke pojave pretvoriliv enačbe, formule; Robert J. Sampson predlaga noveusmeritve pri raziskovanju vpliva skupnosti na kriminalitetoin pri tem ostaja trdno zasidran v teoriji; prav tako Per-OlofH. Wikström zelo natančno in razumljivo predstavi nekajgradnikov svoje teorije; Terrie Moffitt in Avshalom Caspi seoddaljita od teorije in objektivno predstavita zgolj trdna dejstva– izsledke raziskav; Rolf Loeber, N. Wim Slot in MagdaStouthamer-Loeber se lotevajo teme vzročnih mehanizmovsistematično in zelo dobro razložijo osnovne pojme, nato pase lotijo teme tridimenzionalnega prikaza teorije; Marc LeBlanc poskuša predstaviti preprosto idejo z zelo neotipljivimiorodji teorije polja in paradigme kaos-red; zaključi AnthonyBottoms s predstavitvijo štirih novejših piscev s področja človekovegaodločanja in sprejemanja odgovornosti ter odpremarsikatero filozofsko izhodišče, vendar nanj ne odgovarja,ampak se zadovolji z opredelitvijo problema.Navkljub raznolikosti oziroma morda prav zaradi nje senam ob prebiranju zbornika lahko utrne veliko dobrih idej zaraziskovanje; tak nabor nas bralce (in raziskovalce) spodbu-69

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1di k razmisleku o metodah, ki jih pri svojem delu izbiramo,ter nas odkrito poziva k novim pristopom in k sodelovanju sstrokovnjaki z drugih področij, torej k multidisciplinarnosti.Zbornik je delo uglednih avtorjev različnih strokovnihusmeritev in je odlično orodje za kriminologe, ki se ukvarjajos pojavom mladoletniškega prestopništva, hkrati pa s poglobljenimifilozofskimi razmisleki o presoji, svobodni volji, moralnemvidiku odločanja lahko služi tudi pri vsakodnevnihvprašanjih vzgoje, odraščanja in prestopniškega vedenja vodrasli dobi.Eva BertokPiers Beirne: Confronting animal abuse: Law, criminology, andhuman-animal relationship(Soočanje z zlorabljanjem živali - pravo, kriminologija in odnos človeka do živali)Rowman & Littlefield Publisher Inc., 2009Na prehodu iz 20. v 21. stoletje smo bili priča veliki innadvse pomembni spremembi človekovega odnosa do okolja.Z zavedanjem pomena ohranitve okolja in zaradi nenadomestljivesoodvisnosti vseh delov naravnega okolja (sem meddrugim spada tudi človek) antropocentrični pogled na svetpočasi izginja. Okolje pojmujemo kot celoto, a ga zaradi lažjegarazumevanja podrobneje razčlenimo. Delitev na naravnoin človekovo okolje predstavlja nekakšno (navidezno) umetnomejo med delom okolja, kamor človek (še) ni posegel, terdrugo »polovico«, ki nosi »umetno« podobo družbenih potrebin zahtev. Če pa okolje razdelimo na elemente, iz katerihje sestavljeno, je veliko enostavneje ponazoriti medsebojnevplive. Vse od dobe pračloveka do danes je v središču pozornostiodnos človeka do okolja oziroma njegovih elementov.Zaradi prevlade antropocentrične miselnosti se je zelo hitrorazširila ter tudi »ukoreninila« ideja o človekovi nadvladi nadokoljem – t. i. lastništvo. Lastništvo nad ozemlji, kamninami,prstjo, rastlinami in živalmi. Prav slednji, nam – ljudem – najbližjiin najpodobnejši element okolja je največkrat žrtev kapitalističnousmerjenega modernega Homo sapiensa. Ne samoda živali pogosto vzgajamo zato, da imamo od njih koristi inda končajo na našem krožniku, ampak ta bitja velikokrat tudi,čeprav niso nič kriva, občutijo človekovo slabo voljo, jezo inpodobne izbruhe.Peirs Beirne se v knjigi Soočanje z zlorabljanjem živaliosredotoči zgolj na odnos človeka do živali. Živali so skozicelotno zgodovino del človekovega razvoja, in človek bi breznjih velikokrat težko preživel. Mediji pa so kljub temu polnizgodb o poškodbah, mučenju, zlorabah in krutih ubojih živali.Žal zgolj zato, da bi živali zaščitili, dandanes potrebujemoposebno policijsko enoto ter številne zakonske in podzakonskeakte. Z namenom izražanja kritike do sedanjih razmerBeirne na 237 straneh, v petih poglavjih, predstavi pravnein kriminološke vidika odnosa človeka do živali. V ospredjerazprave postavi krutost ravnanja z živalmi ter v zadnjempoglavju namerno zastavi vprašanje: »Ali se dogaja prehod zzlorabljanja živali na medčloveško nasilje?« Opozoriti želi navčasih dejansko šokantna spoznanja o izprijenosti človeškegauma glede ravnanja z živalmi in na vedno nove primere zlorab.Svoje delo je postavil v angleško okolje, kjer je študiralin preučeval izbrano področje. Avtor kot enega od pomembnihrazlogov za svoje delo navaja željo premakniti pasivniodziv kriminologije na primere zlorab živali, ki je velikokratcelo zavračal obstoj pravic živali, v aktivni odziv, ki področjedeviantnega vedenja do živali umesti v svoje preučevanje. Vpreteklosti tovrstnih študij skorajda ni bilo.Prvi dve poglavji poskušata vire o začetku pravnega varstvaživali – t. i. boj za pravice živali – ter ugotovitve o razvojupodročja skozi zgodovino umestiti na časovnico. Čeprav sobili v Veliki Britaniji, na Irskem in v kolonijah prvi zakoni, kiso vsaj delno prepovedovali kruto ravnanje z živalmi, sprejetidavnega leta 1653 (Act Against Plowing by the Tayle andPulling the Wool of Living Sheep) in leta 1641 (Of the BruiteCreature), nobeden od njih ni bil v celoti implementiran inspoštovan. V Veliki Britaniji so šele leta 1822 dobili prvi zakon(Ill-Treatment of Cattle Act), ki je širše urejal ravnanjez živalmi ter dejansko predstavljal tudi začetek vsesplošnegagibanja za preprečevanje krutega ravnanja z živalmi.V tretjem poglavju Beirne z vidika sociologije prava razpravljao razširjenem problemu spolnih napadov na živali. Vdrugem delu poglavja predstavi tipologijo spolnih napadovna živali ter prikaže novo področje ekološke kriminologije.Zopet se potrdi predpostavka o multidisciplinarnosti področjaekološke kriminalitete, saj je Beirne samo za namen lociranjain klasifikacije storilcev spolnih zlorab živali združilugotovitve sociologije, prava, psihiatrije, seksologije in kriminologije.Avtor namerno opisuje primere izbrane oblike70

Prikazi, ocene, recenzijeekološke kriminalitete, da bi bralcu še bolj nazorno prikazalkrutost in nehumanost storilca ter trpljenje in nemoč žrtve.Ob vsem prebranem se bralcu ne zdi popolnoma nič nenavadno,da se tu in tam kakšni živali »strga« ter napade, hudopoškoduje ali celo ubije posiljevalca.Razpravo o problemu zlorab in mučenja živali Beirne prenesetudi v četrto poglavje z naslovom Horse Maiming andthe Sport of Kings (Pohabljanje konjev in šport kraljev). Avtorje kritičen do dejstva, da so ljudje ravnodušni do krutega ravnanjater bolečih in nasilnih metod urjenja tekmovalnih konjev.Prav tako se jim odvoz in usmrtitev poškodovanih konjevzdita kot ustaljena rutina. Na drugi strani pa je avtor presenečennad primerom namernega pohabljanja tekmovalnihkonjev, ki se je zgodil leta 1990 v podeželskem Hampshiru.Začuden je nad dvoličnostjo odnosa do dveh različnih oblikmučenja živali. Bolj kot veliko področje in število brutalnonapadenih in hudo poškodovanih konjev ga je presenetilglasen odziv prebivalcev. Ob veliki publiciteti je bila VelikaBritanija takrat priča pravi moralni paniki. Konji so tudi vmedijih dobili vlogo žrtve kriminalitete, kar je bila v tistemobdobju prava redkost.Peto poglavje, z naslovom Ali se dogaja prehod z zlorabljanjaživali na medčloveško nasilje?, predstavlja pregled vsegado zdaj znanega o povezanosti med nasiljem nad živalmi innasiljem med ljudmi. Beirne je potrdil tezo o povezanosti medobema oblikama nasilja, in sicer v obe smeri. Posameznik, kije nasilen do živali, je pogosto nasilen tudi do ljudi, in obratno,posameznik, ki je nasilen do ljudi, je običajno brez pomislekanasilen tudi do živali. Avtor meni, da je zaradi tega treba vsakoobliko nasilja do živali že od samega začetka redno vpisovativ kazenski spis posameznika, saj je lahko pomemben kazalnikrazvoja nasilniškega vedenja, ki ga lahko s primerno intervencijopravočasno ustavimo. Za avtorja nesprejemljivo pa je, dase v sodobni družbi še vedno dogaja, da je zlorabljanje živalirutinsko, razširjeno in družbeno sprejemljivo vedenje.Beirne na koncu povzame ugotovitve in jih združi vEpilogu. Izpostavi pomembnost varstva živali in boja za njihovepravice. Med drugim še enkrat poudari pomembnost ekološkekriminologije in njeno vlogo pri preučevanju te oblikeekološke kriminalitete. Bralca ves čas seznanja z vprašanji, kise mu porajajo, ter na ta način opozarja na kompleksnost izbranegapodročja in nujnosti spremembe človekovega odnosado živali. Na posamezna vprašanja, kot so Zakaj so nekatereživalske žrtve bolj zaščitene od drugih?, Katere živalske vrsteso dovolj dobre – vredne pravnega varstva?, Katere živalskevrste so izključene iz kroga moralnega preudarka?, Zakaj soljudje tolerantni do nehumanih in krutih načinov vzreje, vzgojein zakola posameznih živalskih vrst?, Zakaj so ponekodkazni za kaznivo dejanje mučenja živali tako zelo nizke?, Zakajse ljudje izživljajo nad živalmi zato, da bi prizadeli ljudi?, Alije mogoče nasilnost do živali povezati z nasilnostjo do ljudi?,Kdaj in zakaj se zlorabljanje živali sprevrže v zlorabljanje ljudi,in obratno? itd., niti sam ne najde popolnih odgovorov.Ta publikacija je pomembno delo za področje ekološkekriminologije, saj razpravo o problemu deviantnega vedenjado živali in nezakonitega ravnanja z njimi povzdigne medznanstvene razprave. Izpostavljena je kompleksnost področjadeviantnega vedenja do živali, ki še oblikuje svoje pravne kottudi kriminalistične, kriminološke, sociološke in druge okvirje.Knjiga je pomemben mejnik in prispevek k razvoju področjaekološke sociologije, kriminologije in ekološke kriminalitete.Raziskovalcem postavlja zanimiva vprašanja in odkrivavečplastnost posameznih odgovorov. Zaradi specifične teme(spolnih) zlorab živali in nazorno opisanih izbranih primerovje primerna za bralca, ki ga področje zanima in ga preučuje,oziroma bi lahko bila čtivo za podiplomskega študenta pri izbranempredmetu o ekološki kriminaliteti.V slovenskem prostoru podobne monografije nimamo.Daleč od tega. V Sloveniji smo že leta 1999 sprejeli Zakon ozaščiti živali (pred tem je v SRS veljal Zakon o zdravstvenemvarstvu živali). V Kazenskem zakoniku imamo kar šest členov,ki urejajo področje za družbo nesprejemljivega človekovegaravnanja z živalmi (najpomembnejši je vsekakor 342. člen –Mučenje živali), za katero je zagrožena denarna kazen ali pavse od šestih mesecev do petih let zapora. Kljub temu je bila vSloveniji šele v avgustu leta 2011 izrečena prva zaporna kazenza kaznivo dejanje mučenja živali, in sicer psa. V zavest večineSlovencev se je ideja o varstvu živali in njihovih pravicahže zasidrala. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kdaj bomoživali priznali status žrtve, enakovreden takemu statusu ljudi.Morda bi v prid tega vprašanja bila potrebna obširna študijain znanstvena razprava pro in contra.Beirne se boji, da obstaja nevarnost razmaha lastniškegaodnosa do okolja in zmotnega prepričanja o lastništvu nad živalmi.Ta odnos bi se kaj hitro lahko prenesel tudi v lastništvo(in nasilje) nad ljudmi. Da se to ne bi zgodilo, bi bilo trebaokrepiti področje ekološke etike in ekocentrične filozofije, kičloveka dojema kot enakovreden del okolja, po pravicah indolžnostih enak vsem drugim bitjem. Človek je z vidika ekocentrizmasocialno in etično odgovoren za integriteto (ne)človeških bitij. Beirne pa dodaja, da bi se morali ljudje vedno,kadar bi bili v stiku z živalmi, spomniti, da pravzaprav skupajpredstavljamo »human and nonhuman animals« (Beirne,2009: 18), zato nimamo nobene pravice, da zlorabljamo sebisorodno skupino živih bitij.Katja Eman71

ZapisiPonoven razmislek o kriminaliteti in kaznovalni politiki v Evropi11. konferenca Evropskega združenja za kriminologijo, 21.–24. september 2011, Vilna, LitvaEvropsko združenje za kriminologijo (ESC) je po lanskijubilejni 10. letni konferenci v Liègu tokratno 11. letno konferencozaupalo organizaciji kriminologov z Univerze v Vilni.Slikovita prestolnica Litve, kjer se pestra zgodovina, predvsemod srednjega veka naprej, zrcali v številnih gotskih, renesančnih,baročnih in klasičnih arhitekturnih rešitvah, se med drugimponaša tudi z uvrstitvijo na UNESCOV seznam svetovnekulturne dediščine. Zato je bila odlično prizorišče za razpravoin razmislek o temeljnih in klasičnih kriminoloških idejahs sodobnega vidika, pa tudi o trenutnih preobrazbah, spremembahin novostih na področju varstvoslovja. Univerza vVilni slovi kot ena najstarejših in najprestižnejših v srednji invzhodni Evropi, ustanovljena je bila daljnega leta 1579. Danesveč kot 16.000 študentom ponuja številne do- in podiplomskeštudijske programe na dvanajstih fakultetah, zaposluje več kot3600 pedagoških in raziskovalnih delavcev, ob tem pa obsegaše sedem inštitutov, štiri raziskovalne centre, najstarejšoknjižnico v Litvi, tri univerzitetne bolnišnice, astronomskiobservatorij, botanični vrt, center za razvoj informacijsketehnologije in cerkev sv. Janeza, kjer je potekala slovesnost obodprtju.Konferenco, ki je potekala od 21. do 24. septembra 2011,so v soorganizaciji gostili Univerza v Vilni, Pravni inštitutLitve, Litovski center za preprečevanje kriminalitete inLitovsko združenje za kriminologijo. Podobno kot lani je biloregistriranih več kot 600 referentov iz kar 46 držav. Urnik referatovje bil zelo zgoščen, kajti predstavitve so namreč potekalev štirih panelnih sekcijah vsak dan, v vsaki je hkratipotekalo kar trinajst vzporednih sekcij in eno plenarno predavanje.Le zadnji dan je bil nekoliko bolj »sproščen«, v dvehdopoldanskih sekcijah je bilo mogoče izbirati med devetnajstimisekcijami. Če povzamemo številke: skupaj je bilo organiziranihkar 123 sekcij in štiri plenarna zasedanja, z drugimibesedami skoraj 500 različnih prispevkov in sedem plenarnihpredavanj. Ob robu srečanja so zasedale tudi številne delovneskupine Evropskega združenja za kriminologijo. Izbira medsekcijami je bila resnično pestra, vendar smo zaradi zgoščenostisekcij udeleženci lahko obiskali le tri do štiri različnesekcije dnevno. Organizacija znanstvene konference je bilatokrat zaupana profesorju Aleksandrasu Dobryninasu s sodelavci,ki je predavanje ob odprtju posvetil kriminaliteti inmožnostim boja zoper »zlo«. Letošnje konference so se pravtako udeležili nekateri slovenski raziskovalci in pedagoškidelavci. Fakulteto za varnostne vede Univerze v Mariboru sotako zastopali Branko Lobnikar, Matevž Bren, Nina Peršak,Eva Bertok, Maja Jere in Emanuel Banutai, Inštitut za kriminologijopri Pravni fakulteti v Ljubljani pa Alenka Šelih inAleš Završnik. Pozornost konference z naslovom »Ponovenrazmislek o kriminaliteti in kaznovalni politiki v Evropi« jebila torej usmerjena k pregledu zadnjih novosti v kriminologiji,tako na teoretičnem področju kot tudi z vidika uporabnostiin upravljanja teh trendov.Slovesnost ob odprtju, ki je bila v cerkvi sv. Janeza v staremmestnem središču, se je začela s kulturnim koncertnimvložkom mednarodno priznanih glasbenikov Litovskeglasbene akademije, mlade solistke na violini Ugnė Katinskaitėob spremljavi Line Šatkutė na klavirju, svoje mojstrstvo inpoklon W. A. Mozartu in A. Messagesu pa je v nadaljevanjudodal še Viktoras Kusas na klarinetu. Udeležence je natonagovoril Benediktas Joudka, rektor Univerze v Vilni, ki seje zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji konference.Poudaril je veliko vlogo Univerze v Litvi in številnih institucijznotraj univerze v lokalnem in mednarodnem okolju ter nekatereodmevne rezultate s področja naravoslovja (matematika,fizika) in družboslovja, vse udeležence pa je povabil tudik raziskovanju mesta in pokušini odličnega domačega piva.Sledil je pozdravni nagovor mladega ministra za pravosodjeRemigijusa Šimašiusa, ki se je dotaknil predvsem penološkegasistema v Litvi. Trenutno naj bi bila Litva na visokem četrtemmestu med državami Evropske unije po številu zaprtih osebglede na število prebivalcev, zato se je Remigijus Šimašiuszavzel za mehkejše probacijske rešitve, milejše kazni in spremembopenološke filozofije v Litvi z retoričnim povzemanjem:»Bistvo je v miru in ne v kriminaliteti.« Udeležencem jezaželel obilo pozitivne energije in veliko uspeha na konferenci.Kot predsednik ESC je v zaključnem delu uvodne slovesnostivse navzoče pozdravil tudi Miklós Levay in se zahvalillokalnim organizatorjem za ves vloženi trud. Predstavil je okvirletošnje konference in vsem sodelujočim zaželel uspešno»spopadanje« s kriminološkimi izzivi na letošnji konferenci.V zaključku prvega dne je sledilo prvo plenarno predavanjeprof. Dobryninasa s filozofske fakultete, ki se je dotakniltematike kriminala, kriminalitete in možnosti boja zoper»zlo«. Po začetnem samokritičnem opravičilu za svoj »socialEnglish« (ki naj bi po njegovem mnenju bil pogosto razumljivle govorcu) se je veliko resneje posvetil tematiki preprečevanjakriminalitete. Z zgodovinskega in sodobnega vidikaznotraj Evropske unije je bilo poudarjeno, da je Zahod dolgoohranjal razdelitev na »pravilno« in »napačno« tudi na podlagireligiozne delitve na »dobro« in »zlo«. Sledilo je obdobjeklasične kriminološke tradicije, ki je podpirala nove liberalne72

Zapisiin demokratične oblike družbenega nadzora (svobodna volja,razum, družbena pogodba). Poznejši pozitivistični vplivi 19.stoletja so pozornost kriminologov nekoliko preusmerili nabiološko in medicinsko področje. Pa vendar je »prikrit kriminološkikurikulum« o boju med dobrim in zlim ostal prisoten,zlasti v številnih retoričnih oblikah »boja zoper kriminal inkriminaliteto«, ki še vedno vpliva na razpravo v akademskih,političnih in drugih krogih na temo kriminalnega obnašanja.Kriminaliteta kot subjekt je merljiva, se lahko kontrolira,usmerja in nadzira, zato je avtor previdno zaključil nastop zbesedami: »Boj zoper kriminaliteto ni plemenita križarskavojna, temveč trdo in preudarno delo!«V vsebinskem smislu so se sekcije začele naslednji dan.Vsak dan je bilo najprej na vrsti plenarno predavanje, natopa so sledile štiri panelne sekcije s povprečno po trinajstimirazličnimi sekcijami ob istem času, ki so obravnavalerazlične vsebinske teme. Obenem se je začela tudi sekcijapredstavitve posterjev, ki so bili razstavljeni med vso konferenco.Organizatorji so se potrudili tudi letos in prvi večerzaključili s slovesno podelitvijo nagrad.Drugo plenarno predavanje, ki ga je moderiral AlgimantasČepas, je podal Kauko Aromaa, ki je predstavil svoje pogledena kriminalno politiko v Evropi. V okviru Felsonove inCohenove teorije rutinske dejavnosti je opredelil osnovne elementekaznivega dejanja in poudaril, da kriminalitetna politikaostaja osredotočena na storilca, pri čemer zanemarja ostaladva elementa – nadzor (odsotnost učinkovitih varuhov) inžrtev (primerna tarča). V zaključku je oblikovanje kriminalitetnepolitike primerjal z vrtnarjenjem, v smislu potrebnevztrajnosti, doslednosti in dolgotrajnosti procesov, ter izrazilprepričanje, da mora biti kriminalitetna politika pozitivnonaravnana, zaščitniška do socialne blaginje in podprta z raziskavami.Sledilo je predavanje Friederja Dünkla iz Nemčijena temo nadzora nad kriminaliteto na Vzhodu in Zahodu spoudarkom na evropskih perspektivah s področja mladoletniškekriminalitete. Dünkel je poudaril, da je politika mladoletniškekriminalitete kljub nekaterim pritiskom javnosti (poostrejšem pristopu) na evropski ravni sprejela pomembnozakonodajo (leta 2003 in 2008), ki ohranja »mehki« pristopv rehabilitaciji mladoletnikov (izobraževanje, preusmerjanje,restorativna pravičnost) tudi za hujše prestopke. Med drugimje predstavil težnjo po razširitvi starostne meje mladoletniškekriminalitete na skupino mladostnikov od 18. do 21. leta, obtem pa poudaril pripadnost držav Srednje in Vzhodne Evropestandardom varovanja človekovih pravic in idealom rehabilitacijemladoletnikov.Prva panelna sekcija tega dne je vključevala trinajst različnihsekcij z naslednjih področij: zaposljivost v sistemu probacije,nadzorovanje kriminalitete belega ovratnika, kritičnarefleksija kriminološke znanosti in politike, spreminjanjekriminalitete in kriminalne politike v tranzicijskih državah,droge, elektronska kriminaliteta, spol, zapori, mladoletniškadelinkvenca, restorativna pravičnost v evropskih kazenskihzadevah, varnost ter centralizacija in reforme na področjupolicijske dejavnosti v Evropi.Eno izmed sekcij v prvem sklopu je vodila Alenka Šelih.V uvodu je predstavila raziskovalni projekt, v okviru kateregaso referenti predstavili svoje prispevke. Gre za raziskavoo kriminalitetnih spremembah in trendih zadnjih dvajsetlet v sedmih tranzicijskih državah (Bosna in Hercegovina,Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Srbija in Slovenija).Aleš Završnik je predstavil področje nadzorovanja v obravnavanihdržavah in pojasnil spreminjajočo se vlogo in stanjenadzora v obdobju socializma, državljanskih vojn in postsocializma.Anna Kossowska je govorila o vplivu politikov inmedijev na percepcijo kriminalitete v družbi. Na Poljskem,od koder prihaja, je v procesu tranzicije kriminaliteta postalapriljubljena medijska tematika, v okviru političnih kampanjpa se kot edina oblika odzivanja na kriminaliteto pojavljajopredlogi po strožjem kaznovanju. Zaznati je tudi znatenupad zaupanja javnosti v sodstvo, javnomnenjske raziskavepa kažejo precej visoko kaznovalno naravnanost Poljakov vprimerjavi z drugimi evropskimi državami. Miklos Lévay jepredstavil razvoj penalne politike na Madžarskem v zadnjihdvajsetih letih, pri čemer je poudaril, da se je število kaznivihdejanj od leta 1988 do leta 2010 podvojilo, ter pojasnil okoliščinein dejavnike sprememb. Ugotovitve analize trgovine zljudmi na območju vzhodne in srednje Evrope s kriminološkeperspektive je predstavila Vesna Nikolić - Ristanović. Enaod splošnih ugotovitev je, da se trgovina z ljudmi pojavlja vobliki organizirane kriminalitete in kriminalitete posameznika,obstajajo pa velike razlike med posameznimi državami vštevilu obsojenih. Hajrija Sijerčić Čolić je zaključila sekcijo sprispevkom o večplastni problematiki v zvezi z mladoletniškimprestopništvom in mladoletniškim kazenskim pravom vBosni in Hercegovini.Sekcijo na temo centralizacije in reform policijske dejavnostiv Evropi sta vodila Jan Terpstra in Nick Fyfe. V uvodusta Lars Holmberg in Flemming Balvig predstavila danskeizkušnje policijske reforme iz leta 2007, ki je močno centraliziralatamkajšnjo policijsko organizacijo (večja okrožja innjihovo številčno zmanjšanje, strožja »veriga poveljevanja«,večji poudarek na merjenju uspešnosti policijskega dela sole nekateri elementi reforme). Po kratkotrajnem razočaranjuse je zadovoljstvo prebivalcev nad delom policije večinomavrnilo na povprečne vrednosti, nižje ocenjena sta predvsemzadovoljstvo prebivalcev z delom lokalne policije in stik policijez lokalno skupnostjo. Marleen Easton je govorila o (de)centralizaciji belgijskega policijskega sistema, katerega novo73

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1poglavje se je začelo leta 1992 z demilitarizacijo žandarmerijein njeno ukinitvijo leta 1998. Na podlagi te reorganizacije jenastala nova policijska organizacija, ki išče ravnotežje medcentraliziranimi in decentraliziranimi oblikami policijskegadelovanja. Jan Terpstra je predstavil nizozemske izkušnjepri spremembah tradicionalno decentralizirane policijskeorganizacije, ki je v zadnjih dvajsetih letih sprejela številneprocese centralizacije. Do nedavnega so bile pobude za ustanovitevenotne centralizirane policijske organizacije neuspešne,saj so temu ostro nasprotovali policijski načelniki, lokalneoblasti in župani. Z oblikovanjem nacionalne policijskeorganizacije leta 2010 je prišlo do ključnega preobrata; kljubtradicionalnemu nasprotovanju centralizaciji policijskegadela je podpora narasla predvsem zaradi argumentov o nevarnostiorganiziranega kriminala, potrebi po večji učinkovitostiin zmanjševanju birokratizacije. V zaključku sekcije jeNick Fyfe predstavil še politične, ekonomske in geografskevidike morebitne reforme škotske policije, ki je na vidikuzaradi zmanjšanja sredstev za vse proračunske porabnike.Poudaril je predvidene centralizirane možnosti zmanjšanjaštevila policijskih organizacij (z osem na tri ali celo eno samonacionalno policijsko organizacijo) in se pri tem osredotočilna razpravo, ki se je zaradi tega razvila na Škotskem. Debata,ki je sledila predstavitvi, se je med drugim dotaknila tudi pomembnihideoloških napetosti, predvsem v kontekstu sodobnegapolicijskega dela.V času odmora za kosilo so potekala zasedanja nekaterihdelovnih skupin ESC. Druga panelna sekcija takoj po odmoruje prav tako vključevala trinajst različnih sekcij s podobnihvsebinskih področij, dodatno pa še s področij zelene/okoljskekriminalitete, spletne kriminalitete ter povezav med ženskamiin kriminaliteto. V tem sklopu sekcij je Paul Ponsaersvodil sekcijo o policijskem delu in politiki, za konec pa šepredstavil svoj prispevek v soavtorstvu z Antoinette Verhage.Ugotavljata, da policija izgublja svojo vlogo, policijsko delo paje podvrženo procesu »glokalizacije«, in dodajata, da na tempodročju nujno potrebujemo poglobljene raziskave. HelenGundhus je predstavila norveški sistem preprečevanja kriminalitetena lokalni ravni, ki temelji na multiagencijskemsodelovanju. Največjo oviro pri vzpostavljanju zaupanja medpartnerji predstavljajo strogo birokratsko zastavljeni kazalnikiuspešnosti. Jannie Noppe je predstavila belgijsko raziskavo opomembni vlogi policijskega dela v skupnosti pri prevencijiradikalizacije, ki lahko v nekaterih redkih primerih vodi vterorizem. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembno vlogocivilne družbe in lokalne ravni, vključno s policijskim delom vskupnosti. Christian Mouhanna je govoril o centralizaciji policijskegadela v Franciji, ki vključuje tudi centralizacijo nadzorain ocenjevanja ter poskuša po mnenju vedno glasnejšihkritikov svoje očitne pomanjkljivosti odpravljati z birokratizacijoin tehnokratizacijo delovnih procesov.Sekcijo o zaporih je vodila doktorska študentka IslaMasson, ki je predstavila zanimivo študijo o izkušnjah zapornicmater med prestajanjem prve krajše zaporne kazni. Napodlagi strukturiranih intervjujev z zapornicami med prestajanjemkazni in po njem zaključuje, da za odpravo socialnihtežav mater, ki so bile obsojene za večinoma nenasilna kaznivadejanja, prestajanje zaporne kazni ni učinkovito. Mnogoučinkovitejše naj bi bilo prestajanje kazni v skupnosti, predvsemzaradi nižjih finančnih, psiholoških in čustvenih posledic.Katarzyna Celinska z John Jay College of Criminal Justiceje nato spregovorila o vlogi družine v življenju zapornic, katerihštevilo v ZDA v zadnjih letih močno narašča. Ugotovitvepredstavljene kvantitativno-kvalitativne študije poudarjajoključno vlogo družine in otrok, s tem pa študija prispeva tudik boljšemu razumevanju potreb zapornic v času prestajanjakazni. Predlagani so bili še programi za krepitev družinskepodpore in izboljšanje prilagoditvenega procesa žensk v zaporniškemokolju. Nikolaos Stamatakis je predstavil svoj pogledna restorativno pravičnost v zaporih. Pri tem se sprašuje,ali sta lahko koncepta restorativne pravičnosti in zapiranjakot kaznovanja združljiva. V okviru načel restorativne pravičnostije avtor izpostavil predvsem vidike, ki onemogočajonjeno implementacijo. Omenjeni so bili tudi nekateri predlogi,kako zaobiti te težave. Algimantas Čepas je v zaključku tesekcije predstavil izkušnje pri spremembah v okviru zavodovza prestajanje kazni in sistemu probacije v Litvi. Pri tem se jev smislu zgodovinskega pregleda naslonil na reformo kazenskegaprava pred desetimi leti, ko so bili sprejeti novi Kazenskizakonik, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o izvrševanjukazenskih sankcij. Kljub velikim pričakovanjem reforma niprinesla želenih rezultatov, po velikem padcu števila zapornikovkmalu po spremembi zakonodaje je to v zadnjih letihnaglo naraslo, kar dokazuje zgolj neprimerno organiziranostlegalističnega kazenskega pravosodja. Kot odziv na to se pripravljajonekatere spremembe v sistemih prestajanja kazenskihsankcij in probacije, ki želijo spremeniti retributivne pristopev bolj rehabilitativne.Tretja panelna sekcija tega dne je vključevala enako številosekcij, na katerih so bile obravnavane tematike s področij probacije,neenakosti, primerjalne delinkventnosti, kaznovanja,pravosodja v Skandinaviji, transnacionalne kriminalitete, nasiljav družini, zaporniškega življenja, mediacije, skupnostnihdejavnosti pri zagotavljanju varnosti in skrajnosti v policijskidejavnosti ter že prej omenjenih področij zelene/okoljske inmladoletniške kriminalitete.V tem času je potekala tudi sekcija o vključenosti skupnostiv zagotavljanje varnosti in sodelovanje s policijo, ki jo jevodil Evaldas Visockas. Referenti so nam predstavili svoje nacionalne(oziroma lokalne) izkušnje in tako smo imeli priložnostspoznati primer vključevanja prostovoljcev v Italiji, sode-74

Zapisilovanje državljanov s policijo kot temeljni princip policijskegadela v Veliki Britaniji, pozitivne spremembe v odnosih meddržavljani in policisti v Franciji ter težave z implementacijo,pravno podlago in pripravljenostjo državljanov za sodelovanjes policijo v Litvi. Andrew Bayes je strnil ugotovitve projektneskupine CECOPS (Community Engagement in CivicOrder, Policing and Security), ki je na podlagi ugotovitev izrazličnih držav oblikovala zbirko načel za primerno in učinkovitovključevanje prostovoljcev.Zadnja, četrta panelna sekcija tega dne je obsegala enakoštevilo sekcij z vsebinsko podobnimi tematikami, med katerimivelja omeniti področja policijskih vrednot, pedagoškihizboljšav v mednarodni kriminologiji, korporativne kriminalitete,strahu pred kriminaliteto in viktimologije.Naslednjo sekcijo, kjer so referenti predstavili svojeprispevke s področja policijskih vrednot, je vodil AndrewPilkington, ki je predstavil tudi svoj prispevek o rasizmu pripolicijskem delu v Veliki Britaniji. V svoji raziskavi je ocenjevalnapredek oziroma spremembe policijske kulture in praksev primerjavi s stanjem, opisanim v Macphersonovem poročiluiz leta 1999, ki ugotavlja prisotnost institucionalnega rasizmav policiji in drugih institucijah v Veliki Britaniji. Predstavilje nekatere pozitivne premike in Macphersona imenoval zakatalizatorja sprememb, poudaril pa je še vedno prisotnonizko stopnjo prijavljanja in obravnavanja kaznivih dejanj zrasističnimi elementi ter odločilen vpliv policijske kulture.Branko Lobnikar je v svoji raziskavi o policijskem dojemanjupravice do zasebnosti med drugim ugotovil, da policijski vodjev veliki meri razumejo pravico do zasebnosti. Kim Loyens jepredstavila izsledke raziskave med belgijskimi preiskovalcio prikrojevanju in kršenju pravil, v kateri se je osredotočilapredvsem na mehanizme, ki stojijo za temi procesi (na primerrazpršitev odgovornosti, »vsi to počnejo«). Annelies DeSchrijver se loteva policijske poklicne predsocializacije – navzorcu belgijskih policijskih rekrutov raziskuje vpliv pomembnihdrugih na njihovo poklicno odločitev.Sledila je sekcija o pedagoških izboljšavah v mednarodnikriminologiji, ki jo je vodil Ivo Aertsen. Predstavil je prispevekv soavtorstvu o izkušnjah in zgodovini poučevanja kriminologijena Univerzi v Leuvnu. Bitna Kim in Alida Merlo sta predstavilištudijo primerjave med prispevki na konferencah ESCin članki, objavljenimi v European Journal of Criminology vobdobju od leta 2004 do leta 2010. Ocenjevali sta frekvencotematik, naravo predstavitev in lokacijo opravljenih in predstavljenihraziskav ter med drugim ugotovili, da obstajajo podobnitrendi med objavo na konferencah in v reviji.Tretji dan konference je v okviru plenarnega predavanja,ki ga je vodila Laima Žilinskienė, najprej spregovorila ReneeZauberman in predstavila ugotovitve viktimizacijskih študij vParizu. Že desetletje vsako leto anketirajo približno deset tisočParižanov, starejših od 15 let. Na podlagi nazornih grafičnihprikazov in razlage analize podatkov je avtorica povzela, daviktimizacija variira glede na tip naselja, strah pred kriminalitetopa glede na socialni status prebivalcev. Anna Markinanam je v nadaljevanju približala trende odzivanja na kriminalitetov pribaltskih državah, ki jih je preučevala kot študijoprimera postsocialističnih držav. Preučevanje je osredotočilana zadnjih dvajset let in na spremembe v kaznovalnem nazoruin gibanju števila zaprtih oseb, ob upoštevanju socialnih, ekonomskihin političnih okoliščin.Prva panelna sekcija tega dne in hkrati peta v skupnemseštevku je prav tako obsegala trinajst sekcij z nekaterimi novimipodročji: policijsko delo v skupnosti, kriminaliteta belegaovratnika, kaznovanje in kazensko pravosodje v Evropi,zaupanje v kazenskopravni sistem, trgovina z ljudmi, situacijskaprevencija in nasilje.Sekcijo na temo policijskega dela v skupnosti je vodilMatthew Light. Obenem je predstavil svoj prispevek o sovjetskemnačinu policijskega dela na primeru Gruzije in tamkajšnjipolicijski reformi iz leta 2003, ki je prinesla pomembnespremembe v načinu dela. Konkretni reformni ukrepi so senanašali na množična odpuščanja, zvišanje plač in intenzivnosodelovanje z vladami zahodnih držav in nevladnimi organizacijami.Maja Jere je predstavila prispevek v soavtorstvu zBernardo Tominc, Gorazdom Meškom in Andrejem Sotlarjemo sodelovanju policije z lokalnim okoljem, natančneje z občinskimivarnostnimi sosveti, in o njihovi vlogi pri zagotavljanjuvarnosti na lokalni ravni. Prve ugotovitve kažejo, da sta obestrani bolj pripravljeni sodelovati kot med letoma 2002 in2004, poglobljena analiza stanja pa sledi v drugem delu raziskave.Aogan Mulcahy ugotavlja, da je policijsko delo v skupnostina Irskem neformalno obstajalo že veliko pred letom2005, ko je bil sprejet zakon o posvetovalnih telesih, ChristianKreis pa je na primeru petih švicarskih mest prikazal georačunalniškometodo za evalvacijo policijskega dela v skupnosti.Sekcijo o kriminaliteti in kaznovanju je vodila MariaAnagnostaki in predstavila nedavne pravne spremembe vgrškem sistemu kazenskega pravosodja, ki se nanašajo napodročje dela v korist skupnosti. Ugotavlja, da je bila kljubnekaterim pozitivnim spremembam zamujena priložnost zatemeljito predstavitev ciljev reforme kazenskega pravosodja,predvsem s penološkega področja. Nina Peršak je predstavilaprispevek o kriminoloških dimenzijah (ne)varnosti na cestah.Opozorila je na prednosti, ki jih lahko kriminološko znanjeprispeva na področju prometne problematike (agresivna vožnja,vozniška kultura, strukturno nasilje in napetosti), ter naprevečkrat spregledano odgovornost države na tem področju.75

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1V času odmora za kosilo je tudi tretji dan potekalo zasedanjenekaterih delovnih skupin ESC, hkrati se je začela tudisekcija predstavitve posterjev s prisotnostjo avtorjev. V vsehdneh skupaj se je tako s sedemindvajsetimi posterji predstaviloveč kot trideset različnih avtorjev. Dalibor Doležal inAnita Jandrić Nišević s Fakultete za izobraževanje in rehabilitacijskeznanosti Univerze v Zagrebu sta v skupnem posterjupredstavila hrvaške izkušnje institucionalnega odziva na organiziranokriminaliteto. Pri tem sta poudarila, da poznajona Hrvaškem različne oblike organizirane kriminalitete še izčasov nekdanje skupne Jugoslavije, tranzicijski proces iz komunističnegarežima v sodobno demokratično obliko vladanjapa je prinesel tudi nove oblike kriminala in kriminalcev.Glavna ugotovitev predstavitve je, da je Hrvaška vzpostavilamočne in učinkovite institucionalne mreže za boj zoper organiziranokriminaliteto, ki sodelujejo s številnimi regionalnimiin mednarodnimi organizacijami, odgovornimi za bojzoper tovrstno kriminaliteto. In čeprav je številna zakonodajanudila ustrezno podporo, so se pravi rezultati začeli kazatišele, ko je vlada pod vodstvom predsednice vlade JadrankeKosor odstranila politični pritisk na te institucije, kar je šepoudarilo pomen politične volje v boju zoper organiziranokriminaliteto. V drugem posterju se je Anita Jandrić Niševićposvetila raziskavi o maloprodajnih cenah in razpoložljivostiprepovedanih drog na območju Hrvaške. Čeprav je odnosmed uživanjem nedovoljenih drog in njihovo ceno na tržiščuzelo zapleten, obstaja neka splošna ocena, da se s povečanjemcene drog zgodi dvoje; nekateri uporabniki se lahko še boljzapletejo v kriminalne dejavnosti, spet drugi zmanjšajo poraboin poiščejo zdravljenje. Ker je omenjena raziskava prvatovrstna na Hrvaškem, je avtorica podala splošen pregled ocenah in razpoložljivosti nedovoljenih drog, podane so biletudi osnovne smernice za delo v prihodnje. Tako rezultati raziskavekažejo, da skoraj polovica vprašanih (n = 608) uživanedovoljene droge več kot deset let, cene trdih drog pa se gibljejood 57 EUR (heroin) do 86 EUR (kokain) za gram. Večinanedovoljenih drog je na Hrvaškem lahko dostopnih. Ti rezultatibodo pripomogli k učinkovitejšemu ustvarjanju smernicza preventivo in nove raziskave na tem področju.Šesta panelna sekcija je vsebovala približno enako številosekcij, tudi s področij, kot so policijska dejavnost na lokalniravni, organizirana kriminaliteta in družba, alternative zapornimkaznim, zaupanje v policijo, kriminalne kariere ter kriminalitetnastatistika in raziskave.V sekciji na temo policijske dejavnosti na lokalni ravni,ki jo je moderirala Fiona McLean, so bile predstavljene številneizkušnje lokalnega policijskega dela iz različnih evropskihdržav. Betsy Stanko je predstavila ugotovitve londonskeiniciative z imenom Diamond, ki omogoča učinkovitejše delos storilci kaznivih dejanj po prestani kazni, saj jih poskušajoreintegrirati v družbo, ne da bi zapadli med povratnike.Emanuel Banutai je v prispevku s soavtorji Staci Strobl, MakiHaberfeld in Susane Duque (John Jay College Of CriminalJustice, New York) predstavil nove ugotovitve širše raziskaveo delu slovenske policije v večetničnem okolju, s poudarkomna romski skupnosti. Kljub nekaterim razlikam (na primer vrstekaznivih dejanj, romski dialekti) je namreč moč potegnitivzporednice med obema preučevanima regijama (Pomurje inDolenjska). Ena glavnih ugotovitev je bila, da lahko policistiprav s pomočjo večetničnega usposabljanja pridobijo večjezaupanje za učinkovitejše policijsko delo v romskem okolju,ki se vse bolj reflektira v policijski mediaciji v primeru konfliktov.Veerle Pashley je v nadaljevanju predstavila belgijskiprimer sosedske policijske dejavnosti, ki se je pojavil z reformoleta 1998. Predstavila je nekatere izsledke širše raziskave ososedski policiji, predvsem z organizacijskega, funkcionalnegain strokovnega vidika, ter pri tem podala nekatere predlogeza delo v prihodnje. Na koncu je Fiona McLean predstavilaugotovitve opazovalne študije o delu policistov v skupnostiv dveh angleških policijskih organizacijah. Analizirali so način,kako policisti porabijo delovni čas, in ugotovili, da delus skupnostjo namenijo povprečno 44 odstotkov svojega časa,še vedno pa je preveč časa namenjenega birokratskim opravilom.Druga ugotovitev opozarja na dejstvo, da delovne navadein organizacijska kultura še vedno močno vplivajo na načinporabe delovnega časa.Naslednja panelna sekcija je fokus obravnavanih tematikše nekoliko razširila. Tako so v sekciji delovne skupine ESCza področje policijske dejavnosti referenti predstavili prispevkena temo teoretičnih vidikov policijskega dela v skupnosti.Marleen Easton, ki je vodila sekcijo, je predstavila svojprispevek o sodelovanju državljanov, ki predstavlja pomembnokomponento demokracije, varnostne politike in policijskegadela v skupnosti. Susana Durao je predstavila primerepolicijskega dela v skupnosti na Portugalskem in v Braziliji,André Roos pa je predstavil ugotovitve o tem, kako je policijav Stockholmu neuspešna pri vzbujanju zanimanja javnosti zasodelovanje.Patricia Gray, ki je vodila sekcijo o mladoletniški kriminaliteti,je predstavila strateške dileme s področja partnerstvapri mladoletniški kriminaliteti v Angliji in opozorila nanekatere socialne pomanjkljivosti. Alida Merlo se je skupaj sPetrom Benekosom osredotočila na pregled pravnih reformameriškega sistema na področju mladoletniške kriminalitete.Pri tem sta predstavila pregled preventivnih ukrepov, kazenskoobravnavo in primere najboljših praks. Neal Hazel je predstavilanalizo študij o pridobivanju zaupanja v policijski dejavnostiv angleškem okolju. Čeprav strokovna literatura večinomaugotavlja, da negativne izkušnje s policijo vodijo v zmanjšanjezaupanja, pozitivne izkušnje ne vplivajo bistveno na izbolj-76

Zapisišanje tega zaupanja. Medtem izsledki študije »Street-A-Week«manchesterske policije vlivajo nekaj upanja, saj so pozitivni instrokovni stiki policije s skupnostjo povečali zaupanje v policijskodelo. Jarmo Houtsonen je predstavil izkušnje finskemladine z manjšimi prekrški v zvezi z nedovoljenimi drogami,katerih število se je v zadnjih treh letih povečalo.Zadnja panelna sekcija tretjega dne je vključevala manjsekcij s podobnimi tematikami, kot so na primer nadzor nadorganizirano kriminaliteto, kriminološke metode, globalnokazensko pravosodje, kazensko pravosodje in človekove praviceter sovražna kriminaliteta. Po zaključku sekcije je sledilageneralna skupščina ESC, za primeren zaključek večera pa jebila organizirana gala večerja v »Belmontas Entertainmentand Recreation Centre« v središču Vilne, kjer so postregli zizbrano hrano in pijačo.Zadnji, četrti dan konference so sledili še dve panelnisekciji in zadnje plenarno predavanje. V okviru devete panelnesekcijo je bilo obravnavanih več že omenjenih tematik.Na sekciji o policiji je Emanuel Banutai v soavtorstvu zIztokom Podbregarjem predstavil nekatere preliminarne rezultateraziskave o odnosu med vodstvenimi kompetencamiin upravljanjem sprememb v policijskih organizacijah v evropskemprostoru. Na podlagi analize relevantne literature,intervjujev in fokusnih skupin je bil med drugim predstavljenkompetenčni model za uspešno upravljanje sprememb. MarkBrunger je s kritičnega vidika obravnaval sistem odgovornostineodvisnih članov lokalnih policijskih odborov v SeverniIrski, Fien Gilleir pa je predstavila, kako relativen je lahkokoncept diskrecije. Caroline Liedenbaum, ki je bila zaradi časovnestiske premeščena v to sekcijo, je primerjala policijskodelo v dveh nizozemskih in dveh sosednjih nemških mestihiz pokrajine North-Rhine-Westphalia ter ugotovila precejrazlik v načinu izvajanja policijskega dela, ki izhajajo iz različnihpolicijskih sistemov. Za konec je vodja sekcije LaurenceFrench predstavil prispevek o izzivih policijskega dela v Bosniin Hercegovini, predvsem v smislu vzpostavljanja medagencijskegasodelovanja.Deseta in hkrati zadnja panelna sekcija je združila prispevkez nekoliko manj področij; predvsem s področja odklonskostiin družine, korupcije, žrtev kriminalitete in vloge policije.V sekciji o odklonskosti in družini je Christopher Trotter,ki je sekcijo vodil, predstavil model obravnave družin mladihprestopnikov v Avstraliji in pozitivne odzive uporabnikov.Olga Siegmund je predstavila raziskavo o vplivu družine, šolein soseske na samokontrolo, in sicer na vzorcu devetošolcev vtreh ruskih mestih. Kerstin Svensson je predstavila prispevekLine Ponnert o evalvaciji programa za starše, katerih otrociso vključeni v prevzgojne programe na Švedskem. Eva Bertokje v soavtorstvu z Matevžem Brenom, Gorazdom Meškom inPetrom Umekom predstavila potek in preliminarne rezultateraziskave o nadzoru staršev in delinkventnosti otrok vSloveniji, ki je bila opravljena na vzorcu 800 otrok, starih 12in 16 let.Na zaključnem plenarnem zasedanju sta predavanji podalaMichael Tonry in Krzysztof Krajewski. Michael Tonry se jeosredotočil na spremembe družbenega in kulturnega pomenakaznovanja skozi čas in prostor. Kot pravi, razlage za spremembein raznolikost kaznovalne politike in prakse iščemo v javnemmnenju, politiki, kulturnih značilnostih in zgodovinskihizkušnjah, še dodatno pa poudarja razlike v načinu razmišljanjain govora o pravicah posameznika in namenu kaznovanja.Krzysztof Krajewski je v zaključnem predavanju grafičnoprikazal statistične podatke o gibanju kriminalitete v državahosrednje in vzhodne Evrope v zadnjih dvajsetih letih in sespraševal o razlikah med regijo in preostalo Evropo, predvsemz vidika vprašanja, ali lahko upravičeno govorimo o evropskipenologiji in kaznovalni politiki. V zaključnem nagovoru smobili, poleg zahval in refleksij o iztekajoči se konferenci, deležnitudi vabila na naslednjo konferenco Evropskega kriminološkegazdruženja, ki bo potekala v baskovski prestolnici Bilbaov Španiji med 12. in 15. septembrom 2012. Več o tem si lahkopreberete na spletni strani ESC (http://esc-eurocrim.org/).Splošni vtis tistih, ki smo se udeležili konference, je odličen.Tako kot pretekla leta so bile z vsebinskega vidikapoglobljeno obravnavane številne kriminološke, policijske,varnostne, kazenske in druge teme. Tudi letos so bile zelo aktualneštevilne kriminološke teme, kot na primer kriminalitetain kriminalna politika, refleksija kriminološke znanostiin politike, kriminaliteta v tranzicijskih državah, kriminalitetav povezavi z zlorabo nedovoljenih substanc, penologijain probacija, restorativna pravičnost, viktimologija, povezavemed ženskami in kriminaliteto, mladoletniška delinkvenca inpodobno. V skladu s splošnimi družbenimi trendi je moč zasleditiporast zanimanja za preučevanje elektronske, spletnein zelene/okoljske kriminalitete. Na plenarnih predavanjih stanekoliko več pozornosti poželi Srednja in Vzhodna Evropa,kar je glede na lokacijo gostiteljev tudi razumljivo, konferencapa je ob tem ponudila tudi referate s številnih področij, ki sedotikajo policijske dejavnosti. Tako so bili med drugim predstavljenirezultati zanimivih študij s področja reforme na področjupolicijske dejavnosti, policijske dejavnosti v skupnosti(tudi manjšinske in etnične skupnosti), zaupanja v delo policije,boja zoper kriminaliteto belega ovratnika in organiziranokriminaliteto, terorizma, korupcije ter novih oblik policijskedejavnosti (vloga dialoga, vpliv kariernega sistema, novi načinivarovanja umetnin). Manjša organizacijska kritika leti lena časovnico konference, kajti kljub našim velikim naporomnam izredno zgoščeni urnik ni dopuščal udeležbe na še večsekcijah, saj so številne zanimive teme potekale hkrati. Treba77

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1je namreč upoštevati dejstvo, da se je v štirih dneh zvrstiloveč kot 120 sekcij in štiri plenarna zasedanja, kjer smo imelipriložnost prisluhniti skoraj 500 različnim prispevkom insedmim plenarnim predavanjem z najnovejšimi kriminološkimiin drugimi sorodnimi varstvoslovnimi spoznanji. Toporočilo lahko zato štejemo zgolj za krajši povzetek manjšegaštevila referatov na sicer vsebinsko zelo izčrpni konferenciEvropskega kriminološkega združenja.Emanuel Banutai in Maja Jere78

Nove knjigev knjižnicah Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti inMinistrstva za notranje zadeve (januar – marec 2012)Kriminologija, penologijaBrytting, T.: The anatomy of fraud and corruption : organizationalcauses and remedies / Tomas Brytting,Richard Minogue, Veronica Morino. - Farnham : Gower;Burlington : Ashgate, cop. 2011. - XXIV, 268 str. – Sg. 8284Coloroso, B.: The bully, the bullied, and the bystander : frompreschool to high school : how parents and teachers canhelp break the cycle of violence / Barbara Coloroso. - 1sted. - New York : Harper Resource, 2003. - XXII, 217 str.– Sg. 8290Crime from the perspective of criminologists / MiroslavScheinost et al. ; [editor Zdeněk Karabec ; translated byMojmír Kallus]. - Prague : Institute of Criminology andsocial prevention, 2011. – 263 str. – Sg. 8292Cyber criminology : exploring internet crimes and criminalbehavior / edited by K. Jaishankar. - Boca Raton ; London; New York : CRC Press, cop. 2011. - XXXV, 425 str. – Sg.8255Henham, R. J.: Sentencing and the legitimacy of trial justice /Ralph Henham. - London ; New York : Routledge, 2012. -XII, 351 str. – Sg. 8288Juvenile crime and justice / general editor William J.Chambliss. - Los Angeles [etc.] : SAGE, cop. 2011. - XV,336 str. – Sg. 8268Kada žena ubije : interdisciplinarni pristup / uredila VelinkaGrozdanić ; [prijevodi radova sa slovenskog na hrvatskijezik Igor Martinović ; prijevodi sažetaka na engleski jezikDalida Rittossa]. - Rijeka : Pravni fakultet Sveučilišta,2011. - 340 str. – Sg. 8287Kurst-Swanger, K.: Violence in the home : multidisciplinaryperspectives / Karel Kurst-Swanger and JacquelineL. Petcosky ; [with a foreword by Albert R. Roberts]. -Oxford ; New York : Oxford University Press, 2003. - IX,324 str. – Sg. 8266Lilly, J.R.: Criminological theory : context and consequences/ J. Robert Lilly, Francis T. Cullen, Richard A. Ball. - 5thed. - Los Angeles [etc.] : Sage, cop. 2011. - XIV, 489 str. –Sg. 8269Mair, G.: Redemption, rehabilitation and risk management : ahistory of probation / George Mair and Lol Burke. - London; New York : Routledge, 2012. - [VII], 216 str. - 8298Mattelart, A.: The globalization of surveillance : the originof the securitarian order / Armand Mattelart; translatedby Susan Gruenheck Taponier and James A. Cohen. -Cambridge ; Malden : Polity, cop. 2010. - V, 249 str. – Sg.8267Muchembled, R.: A history of violence : from the end of theMiddle Ages to the present / Robert Muchembled; translatedby Jean Birrell. - Cambridge ; Malden : Polity, cop.2012. - VI, 377 str. – Sg. 8280Penal exceptionalism? : nordic prison policy and practice /edited by Thomas Ugelvik and Jane Dullum. - London ;New York : Routledge, 2012. - IX, 266 str. – Sg. 8263Resisting punitiveness in Europe? : welfare, human rights anddemocracy / edited by Sonja Snacken and Els Dumortier.- London; New York : Routledge, 2012. - XIX, 279 str. –Sg. 8261Siegel, L. J.: Juvenile delinquency : theory, practice, and law /Larry J. Siegel, Brandon C. Welsh. - 11th ed., internationaled. - Australia [etc.] : Wadsworth, Cengage Learning, cop.2012. - XXXI, 699 str. – Sg. 8265Questions of life and death : readings in practical ethics/ [compiled by] Christopher W. Morris. - New York ;Oxford : Oxford University Press, cop. 2012. - XIV, 530str. – Sg. 8281Shteir, R.: The steal : a cultural history of shoplifting / RachelShteir. - New York : The Penguin Press, 2011. - 256 str. –Sg. 8295Studying fraud as white collar crime / edited by GeoffreySmith ... [et al.]. - Basingstoke ; New York : PalgraveMacmillan, 2011. - IX, 246 str. – Sg. 8296Szarek-Mason, P.: The European Union’s fight against corruption: the evolving policy towards Member States andcandidate countries / Patrycja Szarek-Mason. Cambridge; New York : Cambridge University Press, 2010. - X, 305str. – Sg. 8260The many faces of youth crime : contrasting theoretical perspectiveson juvenile delinquency across countries andcultures / by Josine Junger-Tas... [et al.]. - New York [etc.]: Springer, cop. 2012. - VIII, 367 str. – Sg. 828279

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1Why punish? How much? : a reader on punishment / edited byMichael Tonry. - Oxford ; New York : Oxford UniversityPress, 2011. - XVII, 433 str. – Sg. 8301Zeno-Zencovich, V.: Sex and the contract : from infamouscommerce to the market for sexual goods and services / byVincenzo Zeno-Zencovich. - Leiden ; Boston : MartinusNijhoff Publishers, 2011. - XIV, 141 str. – Sg. 8286PravoBaker, D. J.: The right not to be criminalized: demarcatingcriminal law’s authority / Dennis J. Baker. - Farnham ;Burlington : Ashgate, cop. 2011. - XI, 297 str. – Sg. 8264Crime and corruption in organizations : why it occurs andwhat to do about it / [edited by] Ronald J. Burke, EdwardC. Tomlinson and Cary L. Cooper. - Farnham : Gower ;Burlington : Ashgate, cop. 2011. - XVII, 361 str. – Sg. 8283Crime and criminal behavior / general editor William J.Chambliss. - Los Angeles [etc.] : SAGE, cop. 2011. - XV,323 str. – Sg. 8262Criminal justice system in the Czech Republic / ZdeněkKarabec, Jiří Vlach et al.; translated by Daniel Soukup.- 1st ed. - Prague : Institute of Criminology and SocialPrevention, 2011. - 108 str. – Sg. 8291Die Rechtpraxis des Ermittlungsverfahrens nach derStrafprozessreform : eine rechtstatsächliche Untersuchung/ von Alois Birklbauer ... [et al.]. - Wien ; Graz : NWV,Neuer Wissenschaftlicher Verlag, 2011. - 502 str. – Sg. 8279Goetz, K.: An introduction to internet-based financial investigations: structuring and resourcing the search for hiddenassets and information / Kimberly Goetz. - Farnham; Burlington : Gower, cop. 2011. - XIV, 230 str. – Sg. 8300Hinduja, S.: Bullying beyond the schoolyard : preventing andresponding to cyberbullying / Sameer Hinduja, Justin W.Patchin. - Thousand Oaks : Corwin Press, cop. 2009. -XVI, 254 str. – Sg. 8258Internet and surveillance : the challenges of Web 2.0 and socialmedia / edited by Christian Fuchs... [et al.]. - New York ;London : Routledge, 2012. - XX, 331 str. – Sg. 8256Murphy, P.: Murphy on evidence / Peter Murphy, RichardGlover. - 12th ed. - Oxford; New York : Oxford UniversityPress, cop. 2011. - LXVI, 717 str. – Sg. 8285Rethinking rape law : international and comparative perspectives/ edited by Clare McGlynn and Vanessa E. Munro.– Abingdon : Routledge, 2011. - XV, 347 str. – Sg. 8297Razumevanje prava v družbi : [razumevanje prava in krizapravne kulture v družbi, medijska pojavnost prava insodstva, primeri dobre prakse odnosov z javnostmi ---]: zbornik člankov / [avtorji člankov Matej Accetto ... [etal.] ; uredil Gregor Strojin]. - Ljubljana : Polis, zavod zapromocijo razumevanje prava, 2011 (Rogaška Slatina :Podoba). - 157 str. – Sg. 8278Williams, A. J.: The ethos of Europe : values, law and justicein the EU / Andrew Williams. - Cambridge ; New York :Cambridge University Press, 2010. - VIII, 358 str. – Sg.8259Psihologija, sociologijaBeyond prejudice : extending the social psychology of conflict,inequality and social change / edited by John Dixonand Mark Levine. – Cambridge ; New York : CambridgeUniversity Press, 2012. - XI, 333 str. – Sg. 8294Conflict and crisis communication : principles and practices/ edited by Carol A. Ireland, Martin J. Fisher and GregoryM. Vecchi. - London ; New York : Routledge, 2011. - XIX,215 str. – Sg. 8299Filozofija, politikaAfter Yugoslavia : identities and politics within the successorstates / edited by Robert Hudson and Glenn Bowman. -Houndmills ; New York : Palgrave Macmillan, cop. 2012.- 264 str. – Sg. 8271Malabou, C.: Bodi moje telo! : dialektika, dekonstrukcija, spol/ Catherine Malabou ; izbrala in uredila, [spremna beseda]Eva D. Bahovec ; [prevod Jelka Kernev Štrajn ... et al.].- Ljubljana : Krtina, 2011 ([Ljubljana] : Formatisk). - 215str. – Sg. 8272RaznoDevine, J.: Making your school safe : strategies to protect childrenand promote learning / John Devine and JonathanCohen ; foreword by Maurice J. Elias. – New York ;London : Teachers College Press, cop. 2007. - XX, 124 str.– Sg. 827380

Nove knjigeGlasgow, N. A.: What successful schools do to involve families: 55 partnership strategies / Neal A. Glasgow, PaulaJameson Whitney. - Thousand Oaks : Corwin Press ;[Reston, VA] : National Association of Secondary SchoolPrincipals, cop. 2009. - XIX, 190 str. – Sg. 8257Kvarkadabra pri zdravniku : znanstvene zgodbice iz zakulisjamedicine / [uredila Jure Derganc in Helena Lenasi]. -Ljubljana : Kvarkadabra, 2011. - 360 str. - 8274Le Messurier, M.: Cognitive behavioral training : a how--to guide for successful behavior / Mark Le Messurier. -Thousand Oaks : Corwin Press, cop. 2006. - 344 str. – Sg.8289Sharp, G.: Sharp’s dictionary of power and struggle : languageof civil resistance in conflicts / Gene Sharp ; with theassistance of April Carter and Bruce Jenkins ; and a forewordby Adam Roberts. - Oxford ; New York : OxfordUniversity Press, cop. 2012. - XXII, 345 str. – Sg. 8293Zupančič, B.M.: Tembatsu : druga od suhih krav / Boštjan M.Zupančič. - Strasbourg : samozal., 2011 (Domžale : MediaPrint Gostič). - 253 str. – Sg. 8270--------------------------------------------------------------------Knjige, označene z *, so v knjižnici MNZ.Seznam pripravili Alenka Peterka in Ana Volovlek81