Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 3-13smislu izstopa področje javnih prireditev, negativno pa nasiljenad starejšimi, medvrstniško nasilje, problematika večetničneskupnosti in področje prepovedanih drog.Ker je policijsko delo v skupnosti prioriteta policijskedejavnosti v Sloveniji, je Ministrstvo za notranje zadeve vokviru Ciljnega raziskovalnega programa »KonkurenčnostSlovenije 2006–2013« predlagalo in financiralo raziskovalniprojekt z naslovom Občutki ogroženosti in zagotavljanje varnostiv lokalnih skupnostih, ki ga izvaja Fakulteta za varnostnevede Univerze v Mariboru, sofinancira pa Agencija RepublikeSlovenije za raziskovalno dejavnost skupaj z Ministrstvom zanotranje zadeve (2010–2012). Cilji projekta so ugotoviti stopnjovpetosti policije v posamezne lokalne skupnosti, analiziratipartnerstva med policijo in lokalnimi skupnostmi ter analiziratiobstoječe oblike policijskega dela v skupnosti in delovanjevarnostnih sosvetov v občinah. Projekt vsebuje anketiranjepolicistov in ljudi v skupnostih v celotni Sloveniji ter usmerjeneintervjuje s policijskimi šefi, predstavniki občin in civilnedružbe glede pomena in vloge policijskega dela v skupnosti(Svetek, 2011). V okviru raziskave so člani raziskovalne skupinev letu 2011 tudi aktivno sodelovali na treh posvetih na temosodelovanja policije z lokalno skupnostjo ter spremljali potekteh posvetov. Prvi tak dogodek je bila omenjena okrogla mizaSodelovanje lokalne skupnosti in policije za varnejšo skupnost vMurski Soboti. Generalni direktor policije je ob tej priložnostipoudaril, da brez partnerskega odnosa med lokalnimi skupnostmiin policisti programi za zatiranje in preprečevanje varnostnihpojavov nimajo nobene veljave. Po njegovih besedahje potrebno s sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjoobčanom vrniti zaupanje in zmanjšati strah ter jim s temomogočiti kvalitetnejše življenje. Župani pomurskih občin sosodelovanje s policijo pohvalili, želeli pa bi si večje dostopnostipolicije in več neposrednih stikov, poleg zaželene učinkovitostiin pravičnosti so poudarili tudi policistovo prijaznost, tako pripolicistih kot tudi pri občanih pa naj bi spodbujali izboljšanjevarnostne kulture (Pomurje.si, 2011; Vratarič, 2011). Naslednjiposvet, naslovljen Ohranimo naše mesto varno, je dva tednakasneje v podobni zasedbi potekal v Mariboru. Sekretar mariborskegavarnostnega sosveta je predstavil delovanje sosveta,ki je po prepričanju udeležencev med najaktivnejšimi v državiter svoje poslanstvo povezovanja lokalne skupnosti in policijeopravlja zgledno. V sklopu sosveta četrtne in krajevne skupnostiorganizirajo varnostne kolegije, na katerih razpravljajo okonkretnih lokalnih varnostnih razmerah. Udeleženci posvetaso menili, da se s skupnimi dejavnostmi lokalne skupnosti inpolicije lahko okrepi občutek varnosti, ki je bistvenega pomenaza kakovost bivanja v skupnosti. Generalni direktor policijeje zatrdil, da se policija prioritetno usmerja k uporabnikom inkrepi zavedanje, da so policisti v službi ljudi (Policijska upravaMaribor, 2011). V maju 2011 je bil na temo vpliva varnostina kakovost življenja v lokalni skupnosti še posvet v Celju.Generalni direktor policije Janko Goršek je ponovno poudaril,da je perspektiva slovenske policije usmerjenost v lokalnookolje, kar pomeni, da reagira na probleme lokalnega okolja,v katerem deluje, in jih rešuje. Z roko v roki z drugimi varnostnimiorgani mora policija narediti nekatere korake, da seizboljša varnost v lokalnem okolju, pri čemer je poudarek nadelu posameznih policijskih postaj (Possnig, 2011).Na vseh treh posvetih je bilo zaznati visoko stopnjo pripravljenostiza sodelovanje med občinami in policijo v okviruobstoječe zakonodaje (torej v varnostnih sosvetih), županimenijo, da je treba policiste usposobiti za boljše komuniciranjein transparentno delo, opomnili pa so tudi, naj policijskodelo v skupnosti ne služi zgolj preiskovanju kriminalitete.Glede na odzive tako predstavnikov občinskih uprav kot policijese največji izzivi za prihodnost očitno kažejo na področjusodelovanja policije in občinskih redarstev.4 Sklepne misliPolicijsko delo v skupnosti v okviru demokratične policijskedejavnosti še ni popolnoma uveljavljeno, saj so ga v Slovenijina nov način začeli izvajati šele pred dobrim desetletjem. Kljubtemu je napredek viden, in vse kaže, da je slovenska policijaprebrodila težave, ki se pojavljajo v začetku uveljavljanja novihnadzorstvenih strategij in filozofij. Uspešen razvoj policijskegadela v skupnosti je mogoče pripisati načrtnemu delu v slovenskipoliciji, saj je policijsko delo v skupnosti ena izmed temeljnihprioritet slovenske policije. To se v praksi kaže tudi v tem, da jepolicijsko delo v skupnosti sestavni del temeljnega usposabljanjaza nove policiste ter del specializiranih usposabljanj za policijskešefe in vodje policijskih okolišev. Z vidika razvoja policijskihved pa je zelo pomembno dejstvo, da slovenska policija financiraraziskovanje policijske dejavnosti, pri čemer ima policijskodelo v skupnosti očitno prednost pred vsemi drugimi oblikamipolicijske dejavnosti. O tem pričajo raziskave od sredine devetdesetihlet 20. stoletja do današnjega dne. Raziskave so pokazalerazlične probleme, ki so jih v policiji skupaj s predstavniki občinreševali po najboljših močeh. Glede na rezultate preteklih raziskavso prebivalci pretežno zadovoljni s sodelovanjem policije zlokalnim okoljem, pri čemer so sami bolj pripravljeni sodelovatis policisti, kot pa to slednji zaznavajo. Oboji so bolj naklonjenipolicijskemu delu v skupnosti kot tradicionalnim pristopom,prebivalci bi si ob tem želeli večje dostopnosti in prisotnostipolicije na terenu, policijski komandirji pa čutijo premalo posluhalokalnih skupnosti za delo v posvetovalnih telesih. Policijazatrjuje, da se zaveda potrebe po partnerskem sodelovanju, inse usmerja k uporabnikom ter krepi zavedanje, da so policistiv službi ljudi. Policijsko delo v skupnosti se je pokazalo kotdokaj učinkovito in uspešno pri ustvarjanju občutkov varnostiin skupnem reševanju varnostnih problemov v skupnosti, pri10