Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in raziskovanje policijskega dela v skupnosti v Slovenijipolovica jih je izrazila pripravljenost za posredovanje podatkovo ilegalnih prehodih državne meje, več kot polovica anketirancevbi bila pripravljena poročati o raznih oblikah policijskekorupcije in o storjenem kaznivem dejanju. Manjšo pripravljenostza sodelovanje pa so anketirani izkazali pri opravilih, vkatera v preteklosti policija prebivalcev ni tradicionalno vključevala– skupno patruljiranje, določanje policijskih pooblastil,ocenjevanje uspešnosti in zakonitosti policijskega dela.Na območju Policijske uprave Maribor je v letu 2005 potekalaraziskava o razhajanju med oceno stanja in med pričakovanjiljudi do policije (Virtič, 2006). Rezultati so pokazali, daso prebivalci z delom policije zadovoljni, a vendar po njihovioceni policisti ne dosegajo tega, kar ljudje od njih pričakujejo.Predvsem pričakujejo več zavzetosti pri reševanju njihovihproblemov, več kot polovica prebivalcev pa je tudi pripravljenasodelovati s policijo.Rezultati študije o profesionalnosti slovenske policije(2006) kažejo, da je 61,2 odstotka policistov v vzorcu 847 policistovodgovorilo, da policijsko delo v skupnosti ni izgubačasa in da je koristno za policijo in ljudi v skupnostih. Vsi vodjepolicijskih okolišev so na to vprašanje odgovorili pritrdilno.Problemi, ki so jih navedli, so, da je malo ljudi pripravljenosodelovati s policijo pri reševanju problemov v soseskah, kjerživijo (28 odstotkov), in da jih je še manj pripravljenih sodelovatipri nudenju informacij pri preiskovanju kriminalitete (21odstotkov), vendar pa so v nekoliko večjem številu pripravljenipoklicati na policijo in jo obvestiti o sumljivih pojavih (35odstotkov). Problem, ki so ga navedli vodje policijskih okolišev,je pomanjkanje policistov na policijskih postajah, karvodi v to, da vodje policijskih okolišev opravljajo tudi drugepolicijske naloge in jim zato zmanjkuje časa za policijsko delov skupnosti (Meško, 2006 a).Ministrstvo za notranje zadeve je leta 2010 naročilo raziskavostališč slovenske javnosti o policiji (Černič, Makarovičin Macur, 2010), ki je pokazala, da so prebivalci zadovoljni ssodelovanjem policije z lokalnim okoljem. Prebivalci so najboljeocenili trud policistov pri reševanju težav, najslabše panjihovo prisotnost na terenu. Dve tretjini vprašanih sta menili,da se policisti trudijo ali zelo trudijo pri reševanju težavv lokalnem okolju. Sodelovanje med ljudmi in vodjo policijskegaokoliša so vprašani ocenili kot zadovoljivo, pri čemerveč kot polovica vprašanih meni, da vodja policijskega okolišadobro ali zelo dobro sodeluje z ljudmi v skupnostih.V raziskavi o stališčih članov občinskih varnostnih sosvetovo različnih vidikih sodelovanja med lokalno skupnostjo,policijo in občinskimi redarstvi, ki je bila izvedena konec leta2009 in v začetku leta 2010 pod okriljem Ministrstva za notranjezadeve (Ministrstvo za notranje zadeve, 2010), so članivarnostnih sosvetov poročali, da se navadno sestajajo enkratdo trikrat letno, za varnost v občinah pa skrbi predvsem policija,sledijo občinska redarstva in družbe za zasebno varovanje.V letu 2010 je bila izvedena raziskava o ocenah in stališčihžupanov in svetnikov 42 slovenskih občin. Župani in občinskisvetniki so med različnimi področji (zadovoljstvo z delompolicistov, uspešnost policistov, varnostno počutje, pripravljenostza sodelovanje s policisti, sodelovanje policistov z občani,medosebne kompetence policistov) najbolje ocenili pripravljenostza sodelovanje s policisti, slabše (s povprečno oceno3,26 na lestvici od 1 do 5) pa so ocenili sodelovanje policistovz občani in varnostno počutje (Gorenak in Gorenak, 2011).Zanimivost preučevanja policijskega dela v skupnostise kaže tudi v sodelovanju policistov v raziskovalnem deluFakultete za varnostne vede in drugih fakultet. Ti so v praksiizvajali in v okviru študija preučevali policijsko delo v skupnosti(na primer: Meško, Bahor in Kosmač, 2004; Žerak,2004; Gorenak in Prijatelj, 2005; Pungerčar in Meško, 2005;Tomaževic in Koporec, 2007; Virtič in Gorenak, 2008; Smolejin Gorenak, 2011; Majcenovič, 2011).Kot primer akcijskega raziskovalnega projekta s področjapolicijskega dela v skupnosti je treba omeniti projekt »Nazaj kljudem« (Ivančić, 2011). V Usmeritvah in obveznih navodilih zapripravo letnega načrta dela policije v letu 2011 (Ministrstvo zanotranje zadeve, 2010 a) je projekt naveden kot primer dobreprakse za okrepitev dela policije v skupnosti. Vodstvo policijskeuprave Murska Sobota se je leta 2009 odločilo, da začneintenzivne dejavnosti za usmerjanje dela vodij policijskih okolišev,policijskih postaj in policijske uprave v lokalno skupnost,k ljudem. Temeljne naloge, ki so si jih zadali v okviru projekta,so obsegale izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti s policijskimiukrepi in s pomočjo lokalnega prebivalstva; določanje ukrepovv sodelovanju s prebivalci; ter vzpostavitev procesa analizeproblematike, uskladitve skupnih ukrepov in preverjanje učinkovitostiob koncu leta. V okviru projekta je policijska upravaMurska Sobota v marcu 2011 organizirala okroglo mizo z naslovomSodelovanje lokalne skupnosti in policije, ki so se je polegstrokovne javnosti, generalnega direktorja policije, direktorjevpolicijskih uprav ter drugih pripadnikov policije udeležili tudižupani iz Pomurja. Po dveh letih izvajanja se je avtor odločil spomočjo anketiranja predstavnikov občine in policije ugotoviti,kako dobro poznajo projekt Nazaj k ljudem in ali je projektprispeval k boljšemu sodelovanju in boljši varnosti na lokalniravni. Med vprašanimi je 55 odstotkov zadovoljnih, 20 odstotkovpa zelo zadovoljnih s trenutnimi varnostnimi razmeramiv pomurski regiji, na področju identifikacije problemov, načrtovanjaukrepov, izvajanja nalog ter merjenja učinkov pa postopnji vpletenosti še vedno prednjači policija. Z vidika uspešnostisodelovanja policije in lokalne skupnosti v pozitivnem9