Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostijanj, ugotavljanje povezanih kaznivih dejanj in predvidevanjenastanka problemov (HMIC, 1997: 1), se je začela kriminalističnoobveščevalnadejavnost razvijati v smeri konceptaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. Pri konceptuobveščevalno vodene policijske dejavnosti se v nasprotju stradicionalističnim razumevanjem in uporabo obveščevalnedejavnosti kot izključne podpore posameznih preiskav predvidevauporaba kriminalističnoobveščevalnih informacij pristrateškem planiranju in razporejanju razpoložljivih sredstev.Vidimo torej, da je kriminalističnoobveščevalna dejavnostv bistvu proces, ki zajema več faz. Zaradi tega si tudi v policijskihorganizacijah pomagajo pri formaliziranju posameznihsegmentov kriminalističnoobveščevalne dejavnosti z obveščevalnimciklusom, ki običajno obsega šest stopenj: usmerjanje(opredelitev nalog), zbiranje informacij, vrednotenje informacij(ocena verodostojnosti vira in kvalitete informacije), obdelava(urejanje zbranih informacij v format, ki je primerenza dostopanje do njih in njihovo analiziranje), analiziranjein razširjanje (posredovanje uporabnikom) (Europol, 2000).Opozoriti pa velja, da različni strokovnjaki delijo obveščevalniciklus na različno število faz, in sicer zaradi tega, ker celotenproces, zlasti fazo analiziranja, različno podrobno razčlenijo.Kriminalističnoobveščevalno dejavnost kot proces lahkotorej v širšem smislu poenostavljeno opredelimo kot policijsko(preiskovalno) dejavnost in filozofijo, katere osnovni elementiso organizirano zbiranje informacij, njihovo analiziranje in posredovanjekončnih izdelkov za potrebe podpore učinkovitegapreprečevanja in omejevanja kriminalitete na vseh ravneh.V ožjem smislu pa se kriminalističnoobveščevalna dejavnostopredeljuje kot stopnja zbiranja obveščevalnih informacijo kaznivih dejanjih v fazi, ko se še ni začel predkazenski postopekv smislu preiskave kaznivega dejanja. Ta dejavnost sev angleškem jeziku najpogosteje opredeli kot »criminal intelligenceoperation« (kriminalističnoobveščevalno delovanje) 1111»Kriminalističnoobveščevalno delovanje« je najustreznejši prevodtermina »criminal intelligence operation«, glede na to, dase uporaba angleškega termina nanaša na razumevanje kriminalističnoobveščevalnedejavnosti izključno v ožjem smislu. Taproces predpostavlja med drugim tudi uporabo prikritih ukrepovza zbiranje informacij o sumih kaznivega dejanja, ko se predkazenskipostopek formalno še ni začel. V primerih, ko policijske inobveščevalne službe uporabljajo prikrite ukrepe, se najpogostejeuporabljajo termini, kot so prikrito delovanje, uporaba prikritihpreiskovalnih ukrepov, tajno delovanje (ta pojem hkrati predstavljaenega od prikritih preiskovalnih ukrepov, ki ga definira ZKP).Izhajajoč iz tega, ocenjujemo, da bi uporaba termina »kriminalističnoobveščevalnodelovanje« najbolj odražala bistvo uporabekriminalističnoobveščevalne dejavnosti v fazi pred formalnimzačetkom predkazenskega postopka, kjer se že lahko uporabljajodoločeni zakonsko regulirani prikriti preiskovalni ukrepi.in se s tem razlikuje od kriminalistične preiskave, ki potekav okviru predkazenskega postopka. De Buseer (2007: 36–37)pravi, da je kriminalističnoobveščevalno delovanje namenjenougotavljanju, ali obstaja možnost storitve enega ali več kaznivihdejanj v prihodnosti, v nasprotju s kriminalistično preiskavo, kije namenjena zbiranju informacij za ugotavljanje in potrjevanjedejstev, oseb in okoliščin glede enega ali več znanih konkretnihkaznivih dejanj. Bistvena razlika med kriminalističnoobveščevalnimdelovanjem in kriminalistično preiskavo je tudi v tem,da kriminalističnoobveščevalno delovanje izvaja samostojnopolicijska organizacija, kriminalistično preiskavo pa pravilomavodijo in nadzirajo neodvisni pravosodni organi (tožilec,preiskovalni sodnik). De Busser (2007: 37) tudi ugotavlja, dana podlagi rezultata kriminalističnoobveščevalnega delovanjav ožjem smislu ni nujno, da se bo začela uradna kriminalističnapreiskava v okviru določil predkazenskega postopka. 12Kriminalističnoobveščevalno delovanje je namreč ločeno odkriminalistične preiskave, ki se izvaja v okviru uradnega predkazenskegapostopka. Pridobljene kriminalističnoobveščevalneinformacije v fazi kriminalističnoobveščevalnega delovanjase šele naknadno vključijo v dosje, ki se vodi v okviru kriminalističnepreiskave, če se ugotovi povezava s konkretnim kaznivimdejanjem, ki je predmet kriminalistične preiskave.12Z vidika slovenske preiskovalne prakse bi lahko rekli, da kriminalističnoobveščevalnodelovanje zajema klasično in/ali prikritozbiranje informacij (vendar ne neprekinjeno in ponavljajoče se vsmislu 149.a člena ZKP), da bi se zbrali razlogi za sum storitvekaznivega dejanja, da bi preiskovalci začeli predkazenski postopekoziroma potrdili utemeljene razloge za sum priprave ali storitvekaznivega dejanja ali da bi lahko sprožili postopke za prikrito zbiranjeobvestil po 149.a členu ZKP. V preteklosti se je za preiskovalnedejavnosti, ki naj bi podkrepile utemeljenost uporabe prikritihpreiskovalnih ukrepov uporabljal izraz »operativni nadzor«. Čepoteka takšno kriminalističnoobveščevalno delovanje zoper določeneosebe sistematično na širšem prostoru (Evropske unije),mora biti tudi posebej pravno urejeno. Zakon o policiji v 36.a in36.b členu, upoštevajoč določbe Konvencije o izvajanju schengenskegasporazuma, tako vsebuje določila, ki jih vsebinsko lahkoumestimo v kriminalističnoobveščevalno delovanje. Ta dva členadoločata, da »če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da določenaoseba izvršuje ali pripravlja kaznivo dejanje iz drugega odstavkatega člena, ali kadar na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljenena podlagi informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, zlastina podlagi operativnih informacij policije, podanih kazenskihovadb, uvedenih kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočnodokončani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane,obstaja utemeljen razlog za sum, da bo tudi v prihodnje izvrševalakazniva dejanja iz drugega in šestega odstavka tega člena, selahko zoper to osebo ali vozilo odredi razpis prikritega evidentiranjaali namenske kontrole, ki se vnese v schengenski informacijskisistem.« Razpis prikritega evidentiranja s pisno odredbo dovolidržavni tožilec na pisni predlog policije. Izvajanje ukrepa lahkotraja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanjes pisno odredbo podaljša vsakič za tri mesece. Skupno lahkoukrep traja največ 24 mesecev.45