Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Zapisiin demokratične oblike družbenega nadzora (svobodna volja,razum, družbena pogodba). Poznejši pozitivistični vplivi 19.stoletja so pozornost kriminologov nekoliko preusmerili nabiološko in medicinsko področje. Pa vendar je »prikrit kriminološkikurikulum« o boju med dobrim in zlim ostal prisoten,zlasti v številnih retoričnih oblikah »boja zoper kriminal inkriminaliteto«, ki še vedno vpliva na razpravo v akademskih,političnih in drugih krogih na temo kriminalnega obnašanja.Kriminaliteta kot subjekt je merljiva, se lahko kontrolira,usmerja in nadzira, zato je avtor previdno zaključil nastop zbesedami: »Boj zoper kriminaliteto ni plemenita križarskavojna, temveč trdo in preudarno delo!«V vsebinskem smislu so se sekcije začele naslednji dan.Vsak dan je bilo najprej na vrsti plenarno predavanje, natopa so sledile štiri panelne sekcije s povprečno po trinajstimirazličnimi sekcijami ob istem času, ki so obravnavalerazlične vsebinske teme. Obenem se je začela tudi sekcijapredstavitve posterjev, ki so bili razstavljeni med vso konferenco.Organizatorji so se potrudili tudi letos in prvi večerzaključili s slovesno podelitvijo nagrad.Drugo plenarno predavanje, ki ga je moderiral AlgimantasČepas, je podal Kauko Aromaa, ki je predstavil svoje pogledena kriminalno politiko v Evropi. V okviru Felsonove inCohenove teorije rutinske dejavnosti je opredelil osnovne elementekaznivega dejanja in poudaril, da kriminalitetna politikaostaja osredotočena na storilca, pri čemer zanemarja ostaladva elementa – nadzor (odsotnost učinkovitih varuhov) inžrtev (primerna tarča). V zaključku je oblikovanje kriminalitetnepolitike primerjal z vrtnarjenjem, v smislu potrebnevztrajnosti, doslednosti in dolgotrajnosti procesov, ter izrazilprepričanje, da mora biti kriminalitetna politika pozitivnonaravnana, zaščitniška do socialne blaginje in podprta z raziskavami.Sledilo je predavanje Friederja Dünkla iz Nemčijena temo nadzora nad kriminaliteto na Vzhodu in Zahodu spoudarkom na evropskih perspektivah s področja mladoletniškekriminalitete. Dünkel je poudaril, da je politika mladoletniškekriminalitete kljub nekaterim pritiskom javnosti (poostrejšem pristopu) na evropski ravni sprejela pomembnozakonodajo (leta 2003 in 2008), ki ohranja »mehki« pristopv rehabilitaciji mladoletnikov (izobraževanje, preusmerjanje,restorativna pravičnost) tudi za hujše prestopke. Med drugimje predstavil težnjo po razširitvi starostne meje mladoletniškekriminalitete na skupino mladostnikov od 18. do 21. leta, obtem pa poudaril pripadnost držav Srednje in Vzhodne Evropestandardom varovanja človekovih pravic in idealom rehabilitacijemladoletnikov.Prva panelna sekcija tega dne je vključevala trinajst različnihsekcij z naslednjih področij: zaposljivost v sistemu probacije,nadzorovanje kriminalitete belega ovratnika, kritičnarefleksija kriminološke znanosti in politike, spreminjanjekriminalitete in kriminalne politike v tranzicijskih državah,droge, elektronska kriminaliteta, spol, zapori, mladoletniškadelinkvenca, restorativna pravičnost v evropskih kazenskihzadevah, varnost ter centralizacija in reforme na področjupolicijske dejavnosti v Evropi.Eno izmed sekcij v prvem sklopu je vodila Alenka Šelih.V uvodu je predstavila raziskovalni projekt, v okviru kateregaso referenti predstavili svoje prispevke. Gre za raziskavoo kriminalitetnih spremembah in trendih zadnjih dvajsetlet v sedmih tranzicijskih državah (Bosna in Hercegovina,Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Srbija in Slovenija).Aleš Završnik je predstavil področje nadzorovanja v obravnavanihdržavah in pojasnil spreminjajočo se vlogo in stanjenadzora v obdobju socializma, državljanskih vojn in postsocializma.Anna Kossowska je govorila o vplivu politikov inmedijev na percepcijo kriminalitete v družbi. Na Poljskem,od koder prihaja, je v procesu tranzicije kriminaliteta postalapriljubljena medijska tematika, v okviru političnih kampanjpa se kot edina oblika odzivanja na kriminaliteto pojavljajopredlogi po strožjem kaznovanju. Zaznati je tudi znatenupad zaupanja javnosti v sodstvo, javnomnenjske raziskavepa kažejo precej visoko kaznovalno naravnanost Poljakov vprimerjavi z drugimi evropskimi državami. Miklos Lévay jepredstavil razvoj penalne politike na Madžarskem v zadnjihdvajsetih letih, pri čemer je poudaril, da se je število kaznivihdejanj od leta 1988 do leta 2010 podvojilo, ter pojasnil okoliščinein dejavnike sprememb. Ugotovitve analize trgovine zljudmi na območju vzhodne in srednje Evrope s kriminološkeperspektive je predstavila Vesna Nikolić - Ristanović. Enaod splošnih ugotovitev je, da se trgovina z ljudmi pojavlja vobliki organizirane kriminalitete in kriminalitete posameznika,obstajajo pa velike razlike med posameznimi državami vštevilu obsojenih. Hajrija Sijerčić Čolić je zaključila sekcijo sprispevkom o večplastni problematiki v zvezi z mladoletniškimprestopništvom in mladoletniškim kazenskim pravom vBosni in Hercegovini.Sekcijo na temo centralizacije in reform policijske dejavnostiv Evropi sta vodila Jan Terpstra in Nick Fyfe. V uvodusta Lars Holmberg in Flemming Balvig predstavila danskeizkušnje policijske reforme iz leta 2007, ki je močno centraliziralatamkajšnjo policijsko organizacijo (večja okrožja innjihovo številčno zmanjšanje, strožja »veriga poveljevanja«,večji poudarek na merjenju uspešnosti policijskega dela sole nekateri elementi reforme). Po kratkotrajnem razočaranjuse je zadovoljstvo prebivalcev nad delom policije večinomavrnilo na povprečne vrednosti, nižje ocenjena sta predvsemzadovoljstvo prebivalcev z delom lokalne policije in stik policijez lokalno skupnostjo. Marleen Easton je govorila o (de)centralizaciji belgijskega policijskega sistema, katerega novo73