Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Zapisišanje tega zaupanja. Medtem izsledki študije »Street-A-Week«manchesterske policije vlivajo nekaj upanja, saj so pozitivni instrokovni stiki policije s skupnostjo povečali zaupanje v policijskodelo. Jarmo Houtsonen je predstavil izkušnje finskemladine z manjšimi prekrški v zvezi z nedovoljenimi drogami,katerih število se je v zadnjih treh letih povečalo.Zadnja panelna sekcija tretjega dne je vključevala manjsekcij s podobnimi tematikami, kot so na primer nadzor nadorganizirano kriminaliteto, kriminološke metode, globalnokazensko pravosodje, kazensko pravosodje in človekove praviceter sovražna kriminaliteta. Po zaključku sekcije je sledilageneralna skupščina ESC, za primeren zaključek večera pa jebila organizirana gala večerja v »Belmontas Entertainmentand Recreation Centre« v središču Vilne, kjer so postregli zizbrano hrano in pijačo.Zadnji, četrti dan konference so sledili še dve panelnisekciji in zadnje plenarno predavanje. V okviru devete panelnesekcijo je bilo obravnavanih več že omenjenih tematik.Na sekciji o policiji je Emanuel Banutai v soavtorstvu zIztokom Podbregarjem predstavil nekatere preliminarne rezultateraziskave o odnosu med vodstvenimi kompetencamiin upravljanjem sprememb v policijskih organizacijah v evropskemprostoru. Na podlagi analize relevantne literature,intervjujev in fokusnih skupin je bil med drugim predstavljenkompetenčni model za uspešno upravljanje sprememb. MarkBrunger je s kritičnega vidika obravnaval sistem odgovornostineodvisnih članov lokalnih policijskih odborov v SeverniIrski, Fien Gilleir pa je predstavila, kako relativen je lahkokoncept diskrecije. Caroline Liedenbaum, ki je bila zaradi časovnestiske premeščena v to sekcijo, je primerjala policijskodelo v dveh nizozemskih in dveh sosednjih nemških mestihiz pokrajine North-Rhine-Westphalia ter ugotovila precejrazlik v načinu izvajanja policijskega dela, ki izhajajo iz različnihpolicijskih sistemov. Za konec je vodja sekcije LaurenceFrench predstavil prispevek o izzivih policijskega dela v Bosniin Hercegovini, predvsem v smislu vzpostavljanja medagencijskegasodelovanja.Deseta in hkrati zadnja panelna sekcija je združila prispevkez nekoliko manj področij; predvsem s področja odklonskostiin družine, korupcije, žrtev kriminalitete in vloge policije.V sekciji o odklonskosti in družini je Christopher Trotter,ki je sekcijo vodil, predstavil model obravnave družin mladihprestopnikov v Avstraliji in pozitivne odzive uporabnikov.Olga Siegmund je predstavila raziskavo o vplivu družine, šolein soseske na samokontrolo, in sicer na vzorcu devetošolcev vtreh ruskih mestih. Kerstin Svensson je predstavila prispevekLine Ponnert o evalvaciji programa za starše, katerih otrociso vključeni v prevzgojne programe na Švedskem. Eva Bertokje v soavtorstvu z Matevžem Brenom, Gorazdom Meškom inPetrom Umekom predstavila potek in preliminarne rezultateraziskave o nadzoru staršev in delinkventnosti otrok vSloveniji, ki je bila opravljena na vzorcu 800 otrok, starih 12in 16 let.Na zaključnem plenarnem zasedanju sta predavanji podalaMichael Tonry in Krzysztof Krajewski. Michael Tonry se jeosredotočil na spremembe družbenega in kulturnega pomenakaznovanja skozi čas in prostor. Kot pravi, razlage za spremembein raznolikost kaznovalne politike in prakse iščemo v javnemmnenju, politiki, kulturnih značilnostih in zgodovinskihizkušnjah, še dodatno pa poudarja razlike v načinu razmišljanjain govora o pravicah posameznika in namenu kaznovanja.Krzysztof Krajewski je v zaključnem predavanju grafičnoprikazal statistične podatke o gibanju kriminalitete v državahosrednje in vzhodne Evrope v zadnjih dvajsetih letih in sespraševal o razlikah med regijo in preostalo Evropo, predvsemz vidika vprašanja, ali lahko upravičeno govorimo o evropskipenologiji in kaznovalni politiki. V zaključnem nagovoru smobili, poleg zahval in refleksij o iztekajoči se konferenci, deležnitudi vabila na naslednjo konferenco Evropskega kriminološkegazdruženja, ki bo potekala v baskovski prestolnici Bilbaov Španiji med 12. in 15. septembrom 2012. Več o tem si lahkopreberete na spletni strani ESC (http://esc-eurocrim.org/).Splošni vtis tistih, ki smo se udeležili konference, je odličen.Tako kot pretekla leta so bile z vsebinskega vidikapoglobljeno obravnavane številne kriminološke, policijske,varnostne, kazenske in druge teme. Tudi letos so bile zelo aktualneštevilne kriminološke teme, kot na primer kriminalitetain kriminalna politika, refleksija kriminološke znanostiin politike, kriminaliteta v tranzicijskih državah, kriminalitetav povezavi z zlorabo nedovoljenih substanc, penologijain probacija, restorativna pravičnost, viktimologija, povezavemed ženskami in kriminaliteto, mladoletniška delinkvenca inpodobno. V skladu s splošnimi družbenimi trendi je moč zasleditiporast zanimanja za preučevanje elektronske, spletnein zelene/okoljske kriminalitete. Na plenarnih predavanjih stanekoliko več pozornosti poželi Srednja in Vzhodna Evropa,kar je glede na lokacijo gostiteljev tudi razumljivo, konferencapa je ob tem ponudila tudi referate s številnih področij, ki sedotikajo policijske dejavnosti. Tako so bili med drugim predstavljenirezultati zanimivih študij s področja reforme na področjupolicijske dejavnosti, policijske dejavnosti v skupnosti(tudi manjšinske in etnične skupnosti), zaupanja v delo policije,boja zoper kriminaliteto belega ovratnika in organiziranokriminaliteto, terorizma, korupcije ter novih oblik policijskedejavnosti (vloga dialoga, vpliv kariernega sistema, novi načinivarovanja umetnin). Manjša organizacijska kritika leti lena časovnico konference, kajti kljub našim velikim naporomnam izredno zgoščeni urnik ni dopuščal udeležbe na še večsekcijah, saj so številne zanimive teme potekale hkrati. Treba77