Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Povezanost družbenih značilnosti s prometnimi nesrečami z najhujšimi posledicamiširšega modela. Ta poenostavitev je bila narejena zaradi težavzbiranja podatkov, ki so potrebni za preučitev celotnega modelav različnih družbah.Prometne nesreče ogrožajo tako varnost posameznikovkot tudi nacionalno varnost, hkrati pa povzročajo različnevrste materialnih in nematerialnih škod. Sam pojem prometnevarnosti bi lahko razumeli kot gibanje ljudi v prostoru vpredvidenem času in s predvidenimi stroški brez različnihneželenih pojavov, ki ogrožajo življenje in premoženje teronesnažujejo okolje. 8 Vendar pojma prometne varnosti nesmemo poenostavljati, saj je povezan z različnimi koncepti(varnost, sistem, promet, cestni promet) in s teorijami s področjarazličnih disciplin (op. p.: tehnične vede, psihologijain socialna psihologija, kazensko pravo in družbene vede), kise problematike lotevajo z zornega kota pogosto nesomernihparadigem.Varnost cestnega prometa kot družbeni in sistemskiproblem je poudaril že Haddon (1972: 206), ki je razvil matrikoza raziskovanje prometnih nesreč (v vrsticah matrike sodejavniki pred in med nesrečo ter po njej in posledice,v stolpcihpa dejavniki človeka, vozila z opremo ter okolja nesreč). Vrazširjeni matriki pa je Haddon razlikoval tudi med fizičnimiin družbeno-kulturnimi značilnostmi okolja (Haddon, 1972:206). Na področju nekdanje skupne države je poenostavljenmodel prikazal Rotim (1990), ki je razpravljal o treh medsebojnopovezanih komponentah (človek, vozilo in cesta, ki so vnaravnem in družbenem okolju). V Sloveniji je Žlender (2007)s sklicevanjem na tuje avtorje (predvsem na Friedstroma inElvika) opozoril na sistemske dejavnike prometne varnosti inna vizijo nič. Zajc (2010: 567) je poleg pojmovanja varnosticestnega prometa kot odprtega sistema poudaril, da varnostprometa v Sloveniji ni našla svojega mesta v Resoluciji o strategijinacionalne varnosti, razloge pa vidi v šibkostih v prometno-varnostnistroki.8Pojem (prometne) varnosti uporabljajo tako strokovnjaki različnihvrst kakor širša javnost. Taka uporaba pogosto povzroča nesporazume,saj ni enotne definicije pojma prometne varnosti niti ni danajasna kvantitativna opredelitev. Podobno kot je koncept varnostisporen v družbenih vedah (Gallie, 1962), je lahko sporen tudi konceptprometne varnosti. V domači strokovni literaturi je razširjenadefinicija prometne varnosti Šeparoviča (1978:111), ki je poudaril,da je varnost prometa mogoče uporabiti za razumevanje stanjaprometa (varno, nevarno), kot predmet individualnega in družbenegaprizadevanja za izboljšanje varnosti ter kot predmet znanstvenegaraziskovanja. V tuji strokovni literaturi pa je prometnovarnost definiral Evans (2004: 6), ki je poudaril, da splošni konceptprometne varnosti zajema odsotnost nenamenskih poškodb živihbitij in neživih objektov, medtem ko se varnost cestnega prometauporablja za označevanje varnosti v prometu, ki poteka predvsemz motornimi vozili na kolesih na javnih cestah.Varnost cestnega prometa je značilnost sistema, ki jo vsakudeleženec doživlja in ocenjuje individualno. Z zornega kotaposameznika je to stanje človekove osebne varnosti kot udeležencav prometnem podsistemu. Človek se potem, ko postaneudeleženec v prometu, do neke mere subjektivno počutivarnega in/ali ogroženega, pri čemer je vedno do neke meretudi dejansko ogrožen. Varnost je z zornega kota vsakega posameznikaindividualna kategorija, z zornega kota prometnegapodsistema pa sistemska kategorija. Kriteriji za merjenjeoziroma ocenjevanje varnosti so različni, najpogosteje pa jeto število prometnih nesreč s smrtnim izidom in število prometnihnesrečah s težjo telesno poškodbo. Ocena varnosti jerelativna, vezana je na predhodno oziroma na želeno stanje(Bavcon, Brvar, Muršič, Peršak, Petrovec, Polak, 2010: 1).1.2 Dejavniki prometne varnostiOcena stanja varnosti le na podlagi števila mrtvih in poškodovanihje omejena in kaže le na najpomembnejše posledice,ne pa na celovito stanje prometne varnosti v državi.Kljub tem omejitvam so podatki o številu mrtvih in poškodovanihv primerjavi s številom prebivalcev edini relativnozanesljivi vir za mednarodne primerjave (Žlender, 2007: 20).Žlender v navedenem delu navaja, da so med dejavniki prometnevarnosti najpomembnejši družbeno okolje, cesta, voziloin človek. Dejavnike varnosti cestnega prometa si lahkoponazorimo bodisi v obliki vennovega diagrama, kjer se vkrogih delno prepletajo dejavniki človeka, vozila in ceste, kise nahajajo v okviru širšega naravnega in družbenega okolja(Rotim, 1990: 2), bodisi v obliki trikotnika (v ogliščih sočlovek, vozilo in cesta), umeščenega v družbeno in naravnookolje (Brvar, 2011: 253).Odprt podsistem prometne varnosti lahko obravnavamov okviru širšega družbenega sistema, ki ga lahko opisujemo inempirično preučujemo s pomočjo dejavnikov, ki jih je opredelilateorija družbene entropije (prebivalstvo, kvaliteta življenja,družbena organiziranost, tehnična razvitost, informacijska/kulturnarazvitost, značilnosti prostora) (Mitar, 2008). Natem mestu je pozornost namenjena izbranim kazalnikom izširšega družbenega okolja, in sicer bruto družbenemu proizvodu-paritetakupne moči, indeksu človekovega razvoja inginijevemu indeksu ekonomske neenakosti, ki naj bi vplivalina stanje družbenih razmer in bili povezani (vsaj posredno)tudi s stanjem prometne varnosti v sodobnih družbah.1.3 Prometna politika EUPrometna politika sodi med politike, ki so bile vključeneže v Rimsko pogodbo, saj je bil promet ena od prvih politiktedanje Evropske skupnosti. Prva prednostna naloga je bila29