12.07.2015 Views

Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidaršič: Pove<strong>za</strong>nost družbenih značilnosti s prometnimi nesrečami z najhujšimi posledicamiS pomočjo izračunov Spearmanovega koeficienta korelacijerangov lahko preverimo <strong>za</strong>stavljene domneve o medsebojnipove<strong>za</strong>nosti izbranih spremenljivk. Ugotovimo lahko, da ještevilo mrtvih (na 100.000 prebivalcev) v cestnem prometuznačilno pove<strong>za</strong>no (Spearmanov koeficient ranga ρ = - 0,583)z bruto družbenim proizvodom (BDP ppp). Mogoča napakadruge vrste (α) je manjša kot 0,01. Pove<strong>za</strong>nost števila mrtvih(na 100.000 prebivalcev) z BDP ppp je obratno sorazmerna.Podobna pove<strong>za</strong>nost je tudi med številom mrtvih (na 100.000prebivalcev) in HDI, pri čemer je treba upoštevati, da je venačbi <strong>za</strong> izračun HDI vsebovan tudi BDP. Obstaja rahla premosorazmerna pove<strong>za</strong>nost (ρ = 0,271) med številom mrtvihin ginijevim indeksom ekonomske neenakosti, vendar pa pove<strong>za</strong>nostni statistično značilna (p = 0,185).Potrdimo lahko hipotezi, da je število mrtvih v prometuna 100.000 prebivalcev pove<strong>za</strong>no z BDP ppp na prebivalca inindeksom človekovega razvoja HDI, medtem ko ne moremo<strong>za</strong>vrniti ničelne hipoteze o pove<strong>za</strong>nosti med številom mrtvihin ginijevim indeksom ekonomske neenakosti, vsaj ne v okviru27 držav EU (op. p.: v širši geografski opredelitvi Evropebi lahko bili rezultati drugačni). Pove<strong>za</strong>nosti števila mrtvih vprometnih nesrečah z izbranimi spremenljivkami (BDP ppp,HDI, GINI) so prika<strong>za</strong>ne tudi v grafih 3, 4 in 5 (spodaj).Graf 5: Pove<strong>za</strong>nost med številom mrtvih na 100.000 prebivalcevv prometnih nesrečah in ginijevim indeksom neenakosti5 Kratka razprava in premislek ob <strong>za</strong>ključkuLPrometne nesreče, ki se končajo s tragičnimi posledicami,puščajo <strong>za</strong> seboj dolgoročne psihične bolečine svojcev žrtevin hkrati povzročajo veliko materialno škodo. Oboje negativnovpliva na razvoj družbe in njeno varnost, kar je poglavitenrazlog, da družbeni akterji sistematično raziskujejo in presojajoprobleme na področju varnosti cestnega prometa.LGINILLLVLKDDKRezultati pregleda in preučevanja podatkov v <strong>za</strong>dnjemdesetletju pokažejo pove<strong>za</strong>nost (vsaj do neke mere) družbenihmakrodejavnikov (predvsem dejavnikov, ki jih je mogočemeriti z bruto družbenim dohodkom in indeksom človekovegarazvoja) z varnostjo cestnega prometa, niso pa preučenimehanizmi mogočih vplivov (oziroma verjetnosti) in razmerjana različnih ravneh človekovega bivanja in delovanja (individualna,mikro-, mezo- in makro raven).KGraf 3: Pove<strong>za</strong>nost med številom mrtvih na100.000 prebivalcev in BDP pppBDPNa območju Evropske unije (27) so rezultati sistematičnihpri<strong>za</strong>devanj vidni iz leta v leto, saj je trend števila mrtvih v prometnihnesrečah v upadanju, predvsem v bolj razvitih državahz višjo stopnjo gospodarskega razvoja in višjo stopnjo človekovegarazvoja. Družbeni makrodejavniki (BDP ppp in HDI) sopove<strong>za</strong>ni s prometno-varnostnimi razmerami, kar kažeta pregledzbranih podatkov in izračun koeficientov korelacije rangov. 14KDDKV zvezi z razmerami na področju prometne varnosti jemogoče predpostaviti, da je do nekaterih izboljšav lahko prišlo<strong>za</strong>radi kombinacije vpliva različnih dejavnikov (na primerspremembe gostote prometa, števila prevoženih kilometrov,povečanja cene goriv, staranja prebivalstva, izboljšanja vozniš-Graf 4: Pove<strong>za</strong>nost med številom mrtvih na100.000 prebivalcev v prometnih nesrečah in indeksom HDIBDPK14Do podobnih ugotovitev o pove<strong>za</strong>nosti ekonomskih dejavnikov(bruto družbeni produkt in gospodarska rast) in prometne varnostista prišli Eli<strong>za</strong>beth Kopits in Maureen Cropper (2005), ki staizvedli raziskavo na podlagi podatkov Svetovne banke <strong>za</strong> 88 držav<strong>za</strong> obdobje od leta 1963 do leta 1999.35

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!