<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 50-591. oktobra 2011 8 je Komisija sprejela 227 načelnih mnenj, 9 vkaterih se je opredelila, ali določena ravnanja ustre<strong>za</strong>jo definicijikorupcije ali ne. Od vseh obravnavanih primerov so v 160primerih obravnavana ravnanja 10 opredeljena kot takšna, kiustre<strong>za</strong>jo opredelitvi korupcije, 11 kot smo jo definirali v uvodnemdelu. Zato smo teh 160 načelnih mnenj opredelili kotvzorec preučevanja. Pri tem je treba izpostaviti, da Komisijapri <strong>za</strong>ključnih ugotovitvah 12 – v načelnih mnenjih – ne ocenjujeravnanja uradnih/odgovornih oseb v smislu kazenskeali druge oblike (subjektivne) odgovornosti posameznika,ampak se zgolj načelno opredeli, ali neko ravnanje ustre<strong>za</strong> korupcijioziroma ali izpolnjuje objektivne znake definicije, kije (bila) opredeljena v ZIntPK 13 oziroma ZPKor. 14 V načelnihmnenjih se torej na konkretnem primeru ugotavlja kršitev aliopustitev »dolžnega ravnanja« uradnih oziroma odgovornihoseb, kar pomeni, da je Komisija v svojem šestletnem obdobjupri 160 obravnavanih storjenih primerih ugotovila, da taravnanja ustre<strong>za</strong>jo definiciji korupcije.2.2 Opis uporabljenih metod raziskovanjaUporabljena je bila metoda kvalitativne analize besedila, skatero smo raziskali osnove in značilnosti koruptivnih ravnanjin njihov vpliv na (pravno) državo. Metodo smo opravili s pomočjoprogramskega orodja ATLAS.Ti6, ki je pripomoček <strong>za</strong>raziskovanje in študijo večje količine besedil. Bistvo programain s tem metode analize besedil v okviru kvalitativne raziskaveje torej analiziranje večjega obsega nestrukturiranega besedilaoziroma zbranih podatkov s pomočjo procesa kodiranja be-8Vzorec obsega vsa načelna mnenja do tega dne, in ta so vsakomurdosegljiva na http://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja.9V nadaljevanju se bo pri prikazovanju rezultatov uporabljala kraticaNM, na primer NM 5, kar pomeni načelno mnenje številka 5.Komisija je tako tudi poimenovala svoja načelna mnenja.10Pri tem opo<strong>za</strong>rjamo, da eno načelno mnenje lahko vsebuje več koruptivnihravnanj. Načelno mnenje št. 219 na primer obravnavain utemeljuje štiri različna koruptivna ravnanja in več storilcev,tako da tudi število storilcev ni enako s številom načelnih mnenj,v katerih je bila analizirana korupcija.11Komisija se je o korupciji opredeljevala po Zakonu o preprečevanjukorupcije in Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije,ki pa sta oba enako opredeljevala korupcijo.12S spremembami ZIntPK v letu 2011 imamo tudi <strong>za</strong>ključek v obliki»ugotovitev o konkretnem primeru«, ki ga določa 13. člen omenjenega<strong>za</strong>kona in ki vsebuje zlasti opis dejanskega stanja, ocenoravnanja s pravnega vidika, z vidika krepitve integritete javnegasektorja ter z vidika korupcijskih tveganj in v primeru ugotovljenihnepravilnosti ali tveganj pojasnilo, kakšno bi bilo dolžno ravnanje.13Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.45/10, in sprem.)14Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, in sprem.)sedila. V tem postopku posameznim delom besedila (stavku,odstavku, celotnemu načelnemu mnenju) pripisujemo pojmekode. Tako imamo besedila (ločena od ostalega teksta), kismo jih identificirali s temi pojmi, zbrana na enem mestu –pod t. i. kodo. 15 S tem smo organizirali podatke (Silverman,2001). Kodiranje in organiziranje (prej neorganiziranih) delovbesedil nam tako omogoči zmanjšanje obsega podatkov inpove<strong>za</strong>vo razdrobljenih pomenov raziskovalnega predmeta vvsebinsko in pomensko <strong>za</strong>ključene celote. Preučitev dobljenihpodatkov v nove <strong>za</strong>ključene celote pa omogoča novo poglobljenorazumevanje podatkov (Babbie, 2007) – gre torej <strong>za</strong> to,da lažje in hitreje analiziramo, preštejemo določene pojme,dogodke, združujemo podobna ravnanja (v kode oziromaskupine) in jih analiziramo.Kodiranje besedil s pomočjo ATLAS.Ti6 poteka na naslednjinačin: Načelo pravne države <strong>za</strong>hteva, da je delovanjevseh subjektov v skladu z ustavo, <strong>za</strong>koni in pod<strong>za</strong>konskimiakti. 16 Pri tem smo v sodbah Ustavnega sodišča in ustavnihdoločbah podrobneje preučili, kaj Ustava RS v tem primeru<strong>za</strong>hteva od različnih subjektov – oseb v izvršilni, sodni in <strong>za</strong>konodajniveji oblasti –, pri čemer lahko jasno določimo naslednjekriterije, ki upoštevajo načelo ve<strong>za</strong>nosti izvršilne in sodneveje oblasti na ustavo, <strong>za</strong>kone in druge pod<strong>za</strong>konske akte:– delovanje uslužbencev na podlagi ustave, <strong>za</strong>konov oziromadrugih pod<strong>za</strong>konskih aktov;– izdajanje predpisov oziroma odločitev le na podlagi materialnihpredpisov in v skladu z njimi;– ravnanje (odločanje, ravnanje) uslužbencev v skladu zustavo, <strong>za</strong>koni in pod<strong>za</strong>konskimi akti.Navedeni kriteriji so bili pod enim imenom (koda)»Načelo pravne države: ve<strong>za</strong>nost izvršilne in sodne veje oblastiustavi in <strong>za</strong>konu« kodirani v ATLAS.Ti6. S tem smo definiraliizhodišče pregleda načelnih mnenj. Ko je bila pri analiziranjuteh mnenj identificirana kršitev navedenih kriterijev(na primer kršenje kakršnega koli predpisa s strani javnihuslužbencev), je bila ta kršitev (besedilo, ki kršitev opredeljuje)ročno pove<strong>za</strong>na z ustvarjeno kodo. Hkrati se nam ta tekst(citat) shrani v zbirko citatov, kjer lahko do njih oziroma docelotnega besedila s tem v zvezi tudi hitro in enostavno do-15Osnovno enoto <strong>za</strong> kodiranje pri našem delu s predmetno programskoopremo predstavlja »ideja« oziroma »koda«, ki je identificiranas pomočjo pregleda literature in načelnih mnenj.16To nam potrdi tudi sodba Ustavnega sodišča (Številka U-I-115/93z dne 31. aprila 1994.), ki med drugim pravi, da se »načelo pravnedržave, določeno v 2. členu Ustave, izraža predvsem v spoštovanjuveljavnih pravnih predpisov, v pravni varnosti, v načelu <strong>za</strong>upanja vpravo, v prepovedi retroaktivnega delovanja predpisov, sodni poti, ki<strong>za</strong>gotavlja popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja, v <strong>za</strong>nesljivosti<strong>za</strong>konodajalca, jasnosti in določenosti pravnih norm itd.«.52
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državistopamo. Na tak način so kodirani tudi drugi pojmi pravnedržave, kot na primer kršitev, subjekti, področja. Programnam nato opisno prikaže, kot je razvidno iz spodnjega grafa 1(glej tudi legendo k grafu), medsebojne pove<strong>za</strong>ve in statističneka<strong>za</strong>lnike (koliko kod ustre<strong>za</strong> nekemu pojavu, kolikokrat sobili na primer najvišji funkcionarji udeleženi pri koruptivnemravnanju, kolikokrat se je korupcija izvedla v javnem sektorjuin tako naprej).3 Rezultati raziskaveZa lažje nadaljnje razumevanje bomo najprej prika<strong>za</strong>lirezultate v mrežnem grafu (glej spodnji graf 1) vseh kod innjihovih medsebojnih pove<strong>za</strong>v, nato pa razdelili rezultate inrazprave glede na podatke iz grafa.Po končanem postopku kodiranja in analiziranja vsebinenačelnih mnenj je bilo ugotovljeno, da so elementi korupcijskihkršitev sovpadali in se prekrivali z elementi petih kod,ki so opredeljevale načela pravne države, in sicer: a) načelopravne države: ve<strong>za</strong>nost izvršilne in sodne veje oblasti ustavi in<strong>za</strong>konu (142 primerov, kar predstavlja 89 odstotkov); b) načelopravne države: načelo pravne varnosti oziroma <strong>za</strong>upanjav pravni red (60 primerov oziroma 38 odstotkov), c) načelopravne države: pravica do pritožbe (5 primerov), d) načelopravne države: usklajenost pravnih aktov (4 primeri) in e) načelopravne države: delitev oblasti (2 primera). Največ elementovkršitev – korupcijskih ravnanj je bilo torej identificiranihkot kršitev načela podrejenosti izvršilne veje oblasti in sodstva(uslužbencev državne uprave) ustavi, <strong>za</strong>konu ter drugim pod<strong>za</strong>konskimaktom. Gre torej <strong>za</strong> korupcijska ravnanja, s katerimiso »storilci« (uradne osebe oziroma odgovorne osebeGraf 1: Grafični prikaz kod vseh primerov (kod) korupcijeLegenda navedenih simbolov−−»KORUPCIJA« je ime kode, pri čemer različne odtenke sivine kod uporabljamo zgolj <strong>za</strong> lažjo berljivost grafa.Števili v oklepaju »(160-8)« pomenita: 160 – kolikokrat se je v tekstu pojavila definicija korupcije (v našem vzorcu raziskovanjaje bilo 160 takih primerov); ter 8 – medsebojne relacije kod (v tem primeru je bila ta koda pove<strong>za</strong>na s kodami skupin v svetlozelenibarvi (»Področje«, »Negativna posledica« in druge).Črta med kodami simbolizira zgolj pove<strong>za</strong>vo med kodami oziroma skupinami kod.53
- Page 1 and 2:
ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9 and 10: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 11 and 12: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63 and 64: Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 65 and 66: Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68: Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70: Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72: Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74: Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76: Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77 and 78: Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 79 and 80: Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82: Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83: Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc
Change language