Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

More documents

Recommendations

Info

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 3-13smislu izstopa področje javnih prireditev, negativno pa nasiljenad starejšimi, medvrstniško nasilje, problematika večetničneskupnosti in področje prepovedanih drog.Ker je policijsko delo v skupnosti prioriteta policijskedejavnosti v Sloveniji, je Ministrstvo za notranje zadeve vokviru Ciljnega raziskovalnega programa »KonkurenčnostSlovenije 2006–2013« predlagalo in financiralo raziskovalniprojekt z naslovom Občutki ogroženosti in zagotavljanje varnostiv lokalnih skupnostih, ki ga izvaja Fakulteta za varnostnevede Univerze v Mariboru, sofinancira pa Agencija RepublikeSlovenije za raziskovalno dejavnost skupaj z Ministrstvom zanotranje zadeve (2010–2012). Cilji projekta so ugotoviti stopnjovpetosti policije v posamezne lokalne skupnosti, analiziratipartnerstva med policijo in lokalnimi skupnostmi ter analiziratiobstoječe oblike policijskega dela v skupnosti in delovanjevarnostnih sosvetov v občinah. Projekt vsebuje anketiranjepolicistov in ljudi v skupnostih v celotni Sloveniji ter usmerjeneintervjuje s policijskimi šefi, predstavniki občin in civilnedružbe glede pomena in vloge policijskega dela v skupnosti(Svetek, 2011). V okviru raziskave so člani raziskovalne skupinev letu 2011 tudi aktivno sodelovali na treh posvetih na temosodelovanja policije z lokalno skupnostjo ter spremljali potekteh posvetov. Prvi tak dogodek je bila omenjena okrogla mizaSodelovanje lokalne skupnosti in policije za varnejšo skupnost vMurski Soboti. Generalni direktor policije je ob tej priložnostipoudaril, da brez partnerskega odnosa med lokalnimi skupnostmiin policisti programi za zatiranje in preprečevanje varnostnihpojavov nimajo nobene veljave. Po njegovih besedahje potrebno s sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjoobčanom vrniti zaupanje in zmanjšati strah ter jim s temomogočiti kvalitetnejše življenje. Župani pomurskih občin sosodelovanje s policijo pohvalili, želeli pa bi si večje dostopnostipolicije in več neposrednih stikov, poleg zaželene učinkovitostiin pravičnosti so poudarili tudi policistovo prijaznost, tako pripolicistih kot tudi pri občanih pa naj bi spodbujali izboljšanjevarnostne kulture (Pomurje.si, 2011; Vratarič, 2011). Naslednjiposvet, naslovljen Ohranimo naše mesto varno, je dva tednakasneje v podobni zasedbi potekal v Mariboru. Sekretar mariborskegavarnostnega sosveta je predstavil delovanje sosveta,ki je po prepričanju udeležencev med najaktivnejšimi v državiter svoje poslanstvo povezovanja lokalne skupnosti in policijeopravlja zgledno. V sklopu sosveta četrtne in krajevne skupnostiorganizirajo varnostne kolegije, na katerih razpravljajo okonkretnih lokalnih varnostnih razmerah. Udeleženci posvetaso menili, da se s skupnimi dejavnostmi lokalne skupnosti inpolicije lahko okrepi občutek varnosti, ki je bistvenega pomenaza kakovost bivanja v skupnosti. Generalni direktor policijeje zatrdil, da se policija prioritetno usmerja k uporabnikom inkrepi zavedanje, da so policisti v službi ljudi (Policijska upravaMaribor, 2011). V maju 2011 je bil na temo vpliva varnostina kakovost življenja v lokalni skupnosti še posvet v Celju.Generalni direktor policije Janko Goršek je ponovno poudaril,da je perspektiva slovenske policije usmerjenost v lokalnookolje, kar pomeni, da reagira na probleme lokalnega okolja,v katerem deluje, in jih rešuje. Z roko v roki z drugimi varnostnimiorgani mora policija narediti nekatere korake, da seizboljša varnost v lokalnem okolju, pri čemer je poudarek nadelu posameznih policijskih postaj (Possnig, 2011).Na vseh treh posvetih je bilo zaznati visoko stopnjo pripravljenostiza sodelovanje med občinami in policijo v okviruobstoječe zakonodaje (torej v varnostnih sosvetih), županimenijo, da je treba policiste usposobiti za boljše komuniciranjein transparentno delo, opomnili pa so tudi, naj policijskodelo v skupnosti ne služi zgolj preiskovanju kriminalitete.Glede na odzive tako predstavnikov občinskih uprav kot policijese največji izzivi za prihodnost očitno kažejo na področjusodelovanja policije in občinskih redarstev.4 Sklepne misliPolicijsko delo v skupnosti v okviru demokratične policijskedejavnosti še ni popolnoma uveljavljeno, saj so ga v Slovenijina nov način začeli izvajati šele pred dobrim desetletjem. Kljubtemu je napredek viden, in vse kaže, da je slovenska policijaprebrodila težave, ki se pojavljajo v začetku uveljavljanja novihnadzorstvenih strategij in filozofij. Uspešen razvoj policijskegadela v skupnosti je mogoče pripisati načrtnemu delu v slovenskipoliciji, saj je policijsko delo v skupnosti ena izmed temeljnihprioritet slovenske policije. To se v praksi kaže tudi v tem, da jepolicijsko delo v skupnosti sestavni del temeljnega usposabljanjaza nove policiste ter del specializiranih usposabljanj za policijskešefe in vodje policijskih okolišev. Z vidika razvoja policijskihved pa je zelo pomembno dejstvo, da slovenska policija financiraraziskovanje policijske dejavnosti, pri čemer ima policijskodelo v skupnosti očitno prednost pred vsemi drugimi oblikamipolicijske dejavnosti. O tem pričajo raziskave od sredine devetdesetihlet 20. stoletja do današnjega dne. Raziskave so pokazalerazlične probleme, ki so jih v policiji skupaj s predstavniki občinreševali po najboljših močeh. Glede na rezultate preteklih raziskavso prebivalci pretežno zadovoljni s sodelovanjem policije zlokalnim okoljem, pri čemer so sami bolj pripravljeni sodelovatis policisti, kot pa to slednji zaznavajo. Oboji so bolj naklonjenipolicijskemu delu v skupnosti kot tradicionalnim pristopom,prebivalci bi si ob tem želeli večje dostopnosti in prisotnostipolicije na terenu, policijski komandirji pa čutijo premalo posluhalokalnih skupnosti za delo v posvetovalnih telesih. Policijazatrjuje, da se zaveda potrebe po partnerskem sodelovanju, inse usmerja k uporabnikom ter krepi zavedanje, da so policistiv službi ljudi. Policijsko delo v skupnosti se je pokazalo kotdokaj učinkovito in uspešno pri ustvarjanju občutkov varnostiin skupnem reševanju varnostnih problemov v skupnosti, pri10
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in raziskovanje policijskega dela v skupnosti v Slovenijičemer so se pričakovanja, da bo policijsko delo v skupnostizdravilo za vse varnostne probleme, ponekod tudi izjalovila. Kotdrugje po svetu, se je tudi slovenska policija v začetni fazi soočalas kadrovskimi težavami, pomanjkljivim znanjem in pomanjkanjemveščin za delo z ljudmi v skladu z načeli policijskega delav skupnosti. Z vidika razumevanja koncepta in filozofije policijskegadela v skupnosti je bilo nekaj težav, saj so nekateri policijskišefi razumeli takšno delo zgolj kot represivno delo policijev določenih oziroma problematičnih skupnostih. Te težave sobile odpravljene, vendar se občasno pojavijo problemi pomanjkanjapolicistov, zaradi česar morajo vodje policijskih okoliševopravljati tudi druge policijske naloge, ki so lahko v konfliktu spolicijskim delom v skupnosti (Meško, 2006). Z vidika organizacijskekulture v policiji postaja policijsko delo v skupnosti medpolicisti vse bolj cenjeno, saj jih vse več meni, da takšno policijskodelo prispeva k socialnemu kapitalu v slovenski družbi in daje pomemben del celotne policijske dejavnosti. Konec koncev jeprav policija tista, ki si od vključevanja v lokalno skupnost obetanajveč, saj je uspeh njenega delovanja močno odvisen od ljudi vskupnosti (Pečar, 2001). Čeprav poglobljene evalvacije učinkovpolicijskega dela v skupnosti v Sloveniji ni še nihče opravil, jemogoče zaznati, da se pripravljenost ljudi za sodelovanje s policijopo dejavnem uveljavljanju policijskega dela v skupnostiveča (Ivančić, 2011). Kljub velikemu napredku v praksi še vednoobstaja precej velika razlika med idealno filozofijo policijskegadela v skupnosti (Trojanowicz in Bucqueroux, 1990) in njegovoizvedbo v slovenski družbenonadzorstveni praksi (Meško,2006). Kljub prizadevanjem za vzpostavljanje lokalnega partnerstvav okviru varnostnih sosvetov glavno odgovornost zareševanje varnostne problematike še vedno nosi policija. Zadnjeugotovitve kažejo, da je treba za učinkovito policijsko delo vskupnosti zagotoviti visoko stopnjo integritete na obeh straneh,pri policiji in pri predstavnikih lokalnih skupnosti, predvsem prižupanih in direktorjih občinskih uprav. Poudariti je treba, da jeintegriteta partnerjev pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni(Ziembo-Vogl in Meško, 2000) pomembna sestavina uspešnegapolicijskega dela v skupnosti.Literatura1. Černič, M., Makarovič, M., in Macur, M. (2010). Javnomnenjskaraziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delupolicije 2009. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študijev Novi Gorici.2. Gorenak, V., in Gorenak, I. (2010). Zagotavljanje varnosti v lokalniskupnosti. V: T. Pavšič Mrevlje (ur.), Zbornik prispevkov, 12. slovenskidnevi varstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.3. Gorenak, V., in Prijatelj, M. (2005). Stališča in ocene prebivalcevdo dela policistov kot kriterij merjenja uspešnosti policije.Organizacija, 38(7), str. 347–353.4. Ivančić, D. (2011). Sodelovanje lokalne skupnosti in policije vPomurju. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vedeUniverze v Mariboru.5. Jere, M., Eman, K., in Bučar-Ručman, A. (2011). Priprava noveresolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete – poročilo ookrogli mizi. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 62(2), str.217–220.6. Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava.7. Kosmač, F., in Gorenak, V. (2004). Stališča komandirjev policijskihpostaj do policijskega dela v skupnosti. V: B. Lobnikar (ur.), 5. slovenskidnevi varstvoslovja (str. 714–726). Ljubljana: Fakulteta zapolicijsko-varnostne vede.8. Lobnikar, B., in Meško, G. (2010). Responses of police and localauthorities to security issues in Ljubljana, the capital of Slovenia.V: M. Cools et al. (ur.), Police, policing, policy and the city in Europe(str. 175–195). The Hague: Eleven International Publishing.9. Majcenovič, N. (2011). Policijsko delo v skupnosti v mestu Maribor:pomen, implementacija in pripravljenost ljudi za sodelovanje s policijov mestu Maribor. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za varnostnevede Univerze v Mariboru.10. Meško, G. (2001). V skupnost usmerjeno policijsko delo – izziv zaslovensko policijo?. Teorija in praksa, 38(2), str. 272–289.11. Meško, G. (2004). Partnersko zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti– želje, ideali in ovire. Revija za kriminalistiko in kriminologijo,55(3), str. 258–265.12. Meško, G. (2006 a). Policing in a post-socialist country: criticalreflections. V: Understanding crime: structural and developmentaldimensions, and their implications for policy (Plenary address at theannual conference of the ESC). Tübingen: Institut für Kriminologieder Universität Tübingen.13. Meško, G. (2006). Perceptions of Security: Local Safety Councils inSlovenia. V: U. Gori in I. Paparela (ur.), Invisible Threats: Financialand Information Technology Crimes and National Security (str.69–89). Amsterdam: IOS Press.14. Meško, G. (2009). Transfer of Crime Control ideas – IntroductoryReflections. V: G. Meško in H. Kury (ur.), Crime Policy, CrimeControl and Crime Prevention – Slovenian Perspectives (str. 5–19).Ljubljana: Tipografija.15. Police Professionalism in an Emerging Democracy: The SlovenianExperience. V: T. R. Tyler (ur.), Legitimacy and Criminal Justice(str. 84–115). New York: Russell Sage Foundation.16. Meško, G., in Lobnikar, B. (2005). The contribution of local safetycouncils to local responsibility in crime prevention and provisionof safety. Policing: An international journal of police strategies &management, 28(2), str. 353–373.17. Meško, G., in sodelavci (2000). Strah pred kriminaliteto, policijskopreventivno delo in javno mnenje o policiji: raziskovalno poročilo.Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola.18. Meško, G., Bahor, A., in Kosmač, F. (2004). Varnost v lokalni skupnosti– želje, ideali in ovire. V: B. Lobnikar (ur.), Zbornik prispevkov,5. slovenski dnevi varstvoslovja (str. 727–734). Ljubljana:Fakulteta za policijsko-varnostne vede.19. Meško, G., in Lobnikar, B. (2005 a). Policijsko delo v skupnosti: razumevanjeuvoženih idej, njihova kontekstualizacija in implementacija.V: G. Meško, M. Pagon in B. Dobovšek (ur.). Izzivi sodobnegavarstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede,str. 89–109.20. Meško, G., Nalla, M., in Sotlar, A. (2006). Cooperation on policeand private security officers in crime prevention in Slovenia. V E.Marks, A. Meyer in R. Linssen (ur.), Quality in crime prevention(str. 133–143). Norderstedt: Books on Demand.21. Mikulan, M. (1997). Preprečujmo kriminal skupaj. Ljubljana:Mihelač.11
Page 1 and 2: ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
Page 3: Revija za kriminalistiko in krimino
Page 6: Revija za kriminalistiko in krimino
Page 9 and 10: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
Page 11: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
Page 63 and 64:
Pregled strokovnih člankovv revni
Page 65 and 66:
Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
Page 67 and 68:
Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
Page 69 and 70:
Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
Page 71 and 72:
Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
Page 73 and 74:
Prikazi, ocene, recenzijeekološke
Page 75 and 76:
Zapisiin demokratične oblike druž
Page 77 and 78:
Zapisilovanje državljanov s polici
Page 79 and 80:
Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
Page 81 and 82:
Nove knjigev knjižnicah Inštituta
Page 83:
Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc
show all

Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?