Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Pregled strokovnih člankovCrime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2011, št. 56/4:Rigakos, G. S., Ergul, A.: Policijski nadzor nad industrijskorezervno armado: mednarodna analiza (V prispevkuavtorja izpostavita štiri družbene trende: 1. vztrajno zmanjševanječlanstva v sindikatih; 2. povečanje dohodkovne neenakosti;3. dramatičen vzpon javnih protestov; 4. stabilnorast zaposlenih v javnih in zasebnih varnostnih ustanovah.Povezave med navedenimi trendi iščeta v marksističnem konceptut.i. »industrijske rezervne armade« oziroma presežnegaprebivalstva. Ob tem število zaposlenih v varnostnih organizacijahv empirični analizi označita in uporabita kot barometerburžujskega občutka (ne)varnosti. Prav tako pa vzametapod drobnogled sistemsko vlogo sindikatov.) – Bitter, S.,Snider, L.: Rezultat »moralne panike«: propadli kanadski zakonodajniodzivi na zahteve po varstvu delavcev na delovnemmestu in regulacijo goljufij na trgu (Avtorja problematizirataneizvrševanje najnovejše kanadske zakonodaje na področjugospodarske kriminalitete. Predstavljena je geneza dveh zakonodajnihpodvigov, rezultat v obliki sprejetih zakonov inv končni fazi zakonodajni učinek. Slednji se kaže v sporadičnemin komaj zaznavnem izvrševanju sprejetih zakonodajnihukrepov.) – Figg-Franzoi, L.: Maslahat, država in ljudje:uporaba opija v Islamski Republiki Iran (V prispevku je predstavljenrazvoj uporabe opija in odziv državnih organov nauporabo opija pred in po revoluciji v Iranu leta 1979. Gre zapester in poučen zgodovinski prikaz, ki se konča z analizo sedanjedržavne politike in predstavitvijo koncepta »Maslahat«oziroma bolj dinamične uporabe javnega reda prek pozitivnedržavne zakonodaje in akcije. Zanimiv je predvsem obrat vrazmišljanju glede uporabnikov opija; medtem ko so zasvojencipred revolucijo veljali za kriminalce, za katere je veljalastroga kazen, so danes obravnavani in predstavljeni kot zapeljanežrtve. Državna politika omejevanja uporabe opija pa jena pragmatičen način prepletena z versko simboliko – tudi zjavnimi sežigi zaseženih opiatov.)Crime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2011, št. 56/5:Gre za tematsko številko z gostujočim urednikom, kjer jepredstavljenih sedem prispevkov na temo trgovanja z belimblagom. Predstavljamo štiri. Steinfatt, T. M.: Trgovina z belimblagom v Kambodži: izmišljene številke proti empiričnimdokazom (Avtor analizira nekatere poenostavljene in metodološkovprašljive ocene obsega trgovine z belim blagom vKambodži in s tem odpira vprašanje pravilnega metodološkegapristopa v razvijajočih se državah ter nakaže rešitev vobliki »zlatega standarda«. Na zanimiv način predstavi tudi,kako lahko interesi NVO-jev v negativnem smislu vplivajo naraziskovalno udejstvovanje in kako lahko t.i. »guesstimates«zakoreninijo izkrivljeno predstavo o nekem pojavu.) – Chin,K., Finckenauer J.O.: Petelini, agentje, mamice in džokeji: socialnaorganizacija transnacionalne trgovine z belim blagom(V mednarodni trgovini z belim blagom nastopajo posameznikiv različnih vlogah. Avtorja predstavita kvalitativnoraziskavo, opravljeno na podlagi terenskega dela in številnihintervjujev, ki so bili osnova za tipologijo udeležencev v trgoviniz belim blagom. Raziskava je potekala v azijskih državah.)– Goul, C.: Trgovina? Analiza relevantnosti konceptatrgovine z ljudmi za opis izkušenj »spolnih« delavcev v CapeTownu, Južnoafriška Republika (Predstavljeni so rezultatiraziskave, ki je potekala med leti 2006-2008 in je vključevalatako kvalitativne kot kvantitativne metode za analizo spolneindustrije v Cape Townu. Predmet analize so bili: delovnipogoji, rekrutiranje, analiza dejavnikov za vključitev, obsegtrgovine z belim blagom... Avtorica zavzame kritično stališčedo prevladujočega koncepta trgovine z belim blagom, za kateregameni, da ne odslikava izkušenj večine udeležencev vspolni industriji.) – O'Brien, E.: Dolivanje goriva trgovini zbelim blagom? Preverjanje trditev abolicionistov o kavzalnemneksusu med legalizacijo prostitucije in trgovino z belim blagom(Pomanjkanje zanesljivih statističnih podatkov o trgoviniz belim blagom je na široko odprlo vrata aktivistom, ki seborijo proti legalizaciji oziroma dekriminalizaciji prostitucije,za trditve o tem, da legalizacija/dekriminalizacija prostitucijepovečuje trgovino z belim blagom. Prispevek kritično razčlenjujeposkuse vsebinskega utemeljevanja navedenih trditevna primeru sprejemanja politike omejevanja trgovine z belimblagom v ZDA in v Avstraliji. Avtorica opozori na problematičnostugibanj o obsegu tega pojava in tudi na pomen ideologijeza oblikovanje politike omejevanja trgovine z belimblagom – predvsem v ZDA.)Crime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2012, št. 57/1:Shichor, D. : Sporne prakse »late trading« in »market-timing«pri delovanju vzajemnih skladov (Gre za predstavitevenega izmed manj odmevnih, a nič manj zanimivih finančnihškandalov prvega desetletja 21. stoletja. Škandal je izbruhnilleta 2003, ko je prišlo na dan, da vzajemni skladi v ZDA svojimpomembnejšim strankam nudijo nezakonito preferenčnoobravnavo. Vzajemni skladi so tradicionalno veljali za varnonaložbo tudi za male delničarje, ob razkritju škandala leta2003 pa je bil njihov ugled zamajan. Avtor v prispevku predstavikonkretni sporni praksi in ju v nadaljevanju prek razpravevključi v širši kontekst pomanjkljive finančne regulativenad vzajemnimi skladi in na splošno.) - Duck, W., WarfieldRawls, A.: Interakcijski družbeni red na območjih, kjer prihajado trgovine z drogo: kakšen je videti lokalni družbeni red60