Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državinad vsemi delujočimi sklopi zdravstvenega sistema. Ker nadzornihmehanizmov ni, se organi pregona vedno pogostejeukvarjajo z obravnavo kaznivih dejanj in tudi korupcije napodročju zdravstva.3.2.4 Korupcija visokih državnih (lokalnih) funkcionarjevZa zaključek analize bi izpostavili še korupcijo, ki jo storijotisti posamezniki funkcionarji, 27 ki bi morali v prvi vrsti dajatidober zgled družbi. Kot primer naj izpostavimo NM 220, kjerje bilo ugotovljeno, da je prišlo do korupcije pri sprejemanjuzakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da so bili razlogi in osnova zasprejetje zakonskega akta izdelani na podlagi neutemeljenihocen in trditev, s čimer je bilo v nasprotju z ustavno zajamčenimaneodvisnostjo in integriteto sodne oblasti omogočenoenemu od udeležencev konkretnega sodnega postopka, da si vnjem izboljša svoj položaj. Podobnih primerov, kjer so storilcivisoki državni ali lokalni funkcionarji, je kar 29 (petina vsehstorilcev korupcije so torej funkcionarji) (primeri NM 149,152 in 177). S tem je ogrožena celotna integriteta javnega sektorja,saj so (bi morali biti) funkcionarji predstavniki institucijz visoko stopnjo resnosti, poštenosti in zaupanja.4 Zaključna razpravaV načelnih mnenjih, ki jih Komisija izda na podlagi analizedejanskega konkretnega stanja, se natančno opredeli vsebinazakonsko definiranega pojma korupcije. Kot izhaja iz rezultatovanalize, se slednje kaže predvsem z dikcijo »ravnanje[…], ki s kršitvijo predpisov o […] omogoča […] neupravičenokorist v obliki […], ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2.člena ZPKor oziroma 1. točki 4. člena ZIntPK«. Iz navedenegajasno sledi, da sta za korupcijo potrebna dva pogoja: storjenakršitev (ki se v Slovenji največkrat stori s kršitvijo dolžnegaravnanja – torej z neupoštevanjem predpisanih prepovedi) inpridobljena neupravičena korist (in ne povzročena škoda kotposledica storjene kršitve). 28 Pri »koristi« je treba v zaključnirazpravi opozoriti, da po ZPKor oziroma ZIntPK ni vezana nanamen, naklep ali voljo posameznika po njeni pridobitvi, ampakzadostuje zgolj objektivni obstoj koristi za posameznika.Koristi zaradi korupcije pa niti v enem primeru načelnegamnenja oziroma korupcije ni bilo zaznati za državo samo. Izanalize namreč izhajajo zgolj negativne posledice za slednjo,za družbo, v kateri živimo, okolje in državni (oziroma lokal-27Pod pojmom funkcionarji razumemo posameznike, ki so opredeljeniv 6. točki 4. člena ZIntPK (ministri, poslanci, predsednik vlade,predsednik republike, evropski poslanci, funkcionarji v lokalnisamoupravi in drugi).28Povzeto po 1. točki 4. člena ZIntPK.ni) proračun. Omenjene posledice se največkrat pojavijo naravni države na področju upravnih postopkov in javnih naročanj,kjer posamezniki ne spoštujejo osnovnih načel javneganaročanja, predvsem načela enakopravne obravnave ponudnikov,transparentnosti in gospodarnosti. Gospodarnost jekot ključni problem izpostavljena tudi pri razpolaganju z lokalnimpremoženjem – predvsem glede nepremičnin (zemljišča,objekti ipd.), saj odgovorne oziroma uradne osebe nalokalni ravni ne ravnajo v skladu z določili področnih aktovin z dobrinami razpolagajo na subjektiven in pristranski način.Pereč problem koruptivnih ravnanj se je pokazal tudi prizaposlovanju, saj so uradne osebe v več primerih kršile delovnopravnepredpise, pri čemer so zaposlovale osebe, ki nisoizpolnjevale razpisnih pogojev, ali pa razpisana mesta splohniso bila sistemizirana, še več, objavile so javne razpise, le dabi zadostile pravnim formalnostim, ker so imele že vnaprejznane kandidate za zasedbo prostih delovnih mest.Ugotovitve torej kažejo, da v Sloveniji vsi upravni postopkine potekajo transparentno in niso objektivno izvedeni, sajje bilo največ korupcije mogoče zaznati ravno pri upravnihpostopkih, postopkih javnega naročanja in razpolaganja sstvarnim premoženjem. Pri slednjih namreč izstopajo privilegiraniposamezniki, ki svoje delo utemeljijo na interesnihpovezavah, kar izkazuje problematiko konflikta interesov, kise kaže v okoliščinah, kjer zasebni interesi prevladujejo nadjavnimi, in s tem posledično v popolnem razvrednotenjuobjektivnih in nepristranskih ravnanj oziroma postopkov odločanjao pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tovrstno prepletanjeje mogoče iz načelnih mnenj zaznati na vseh ravneh– od državnega, povezanega z javnimi naročili, prek lokalnegav zvezi z gradbeništvom in spremembami namembnostmi zemljiščpa vse do zasebnega sektorja, kjer govorimo predvsemo odgovornih osebah v gospodarskih družbah.S pomočjo raziskovanih metod smo uspeli potrditi, da korupcijav Sloveniji vpliva na samo delovanje države, predvsempa na doktrino pravne države, njeno delovanje in na načinrazmišljanja ljudi oziroma vzpostavljanja določenih vrednot.Takšne trditve potrdi tudi večina v uvodnem delu citiranihavtorjev, ki se ukvarjajo s korupcijo in pravno državo. Pravtako analiza raziskave pokaže, da v Slovenji prednjačijo koruptivnekršitve načel pravne države, in sicer kršitve osnovnegaustavnega elementa pravne države – načela vezanostiizvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti ustavi, zakonu indrugim podzakonskim aktom (tudi na primer kodeksom); tokaže na skrb vzbujajoč podatek, saj temelje moralnih in etičnihvrednot v prvi vrsti kršijo že posamezniki, ki naj bi skrbeliza integriteto, jo širili in krepili.Največ korupcijskih ravnanj torej storijo ravno tisti, ki bimorali biti zgled pravilnega in poštenega odnosa do zadev57