Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 50-591. oktobra 2011 8 je Komisija sprejela 227 načelnih mnenj, 9 vkaterih se je opredelila, ali določena ravnanja ustrezajo definicijikorupcije ali ne. Od vseh obravnavanih primerov so v 160primerih obravnavana ravnanja 10 opredeljena kot takšna, kiustrezajo opredelitvi korupcije, 11 kot smo jo definirali v uvodnemdelu. Zato smo teh 160 načelnih mnenj opredelili kotvzorec preučevanja. Pri tem je treba izpostaviti, da Komisijapri zaključnih ugotovitvah 12 – v načelnih mnenjih – ne ocenjujeravnanja uradnih/odgovornih oseb v smislu kazenskeali druge oblike (subjektivne) odgovornosti posameznika,ampak se zgolj načelno opredeli, ali neko ravnanje ustreza korupcijioziroma ali izpolnjuje objektivne znake definicije, kije (bila) opredeljena v ZIntPK 13 oziroma ZPKor. 14 V načelnihmnenjih se torej na konkretnem primeru ugotavlja kršitev aliopustitev »dolžnega ravnanja« uradnih oziroma odgovornihoseb, kar pomeni, da je Komisija v svojem šestletnem obdobjupri 160 obravnavanih storjenih primerih ugotovila, da taravnanja ustrezajo definiciji korupcije.2.2 Opis uporabljenih metod raziskovanjaUporabljena je bila metoda kvalitativne analize besedila, skatero smo raziskali osnove in značilnosti koruptivnih ravnanjin njihov vpliv na (pravno) državo. Metodo smo opravili s pomočjoprogramskega orodja ATLAS.Ti6, ki je pripomoček zaraziskovanje in študijo večje količine besedil. Bistvo programain s tem metode analize besedil v okviru kvalitativne raziskaveje torej analiziranje večjega obsega nestrukturiranega besedilaoziroma zbranih podatkov s pomočjo procesa kodiranja be-8Vzorec obsega vsa načelna mnenja do tega dne, in ta so vsakomurdosegljiva na http://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja.9V nadaljevanju se bo pri prikazovanju rezultatov uporabljala kraticaNM, na primer NM 5, kar pomeni načelno mnenje številka 5.Komisija je tako tudi poimenovala svoja načelna mnenja.10Pri tem opozarjamo, da eno načelno mnenje lahko vsebuje več koruptivnihravnanj. Načelno mnenje št. 219 na primer obravnavain utemeljuje štiri različna koruptivna ravnanja in več storilcev,tako da tudi število storilcev ni enako s številom načelnih mnenj,v katerih je bila analizirana korupcija.11Komisija se je o korupciji opredeljevala po Zakonu o preprečevanjukorupcije in Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije,ki pa sta oba enako opredeljevala korupcijo.12S spremembami ZIntPK v letu 2011 imamo tudi zaključek v obliki»ugotovitev o konkretnem primeru«, ki ga določa 13. člen omenjenegazakona in ki vsebuje zlasti opis dejanskega stanja, ocenoravnanja s pravnega vidika, z vidika krepitve integritete javnegasektorja ter z vidika korupcijskih tveganj in v primeru ugotovljenihnepravilnosti ali tveganj pojasnilo, kakšno bi bilo dolžno ravnanje.13Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.45/10, in sprem.)14Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, in sprem.)sedila. V tem postopku posameznim delom besedila (stavku,odstavku, celotnemu načelnemu mnenju) pripisujemo pojmekode. Tako imamo besedila (ločena od ostalega teksta), kismo jih identificirali s temi pojmi, zbrana na enem mestu –pod t. i. kodo. 15 S tem smo organizirali podatke (Silverman,2001). Kodiranje in organiziranje (prej neorganiziranih) delovbesedil nam tako omogoči zmanjšanje obsega podatkov inpovezavo razdrobljenih pomenov raziskovalnega predmeta vvsebinsko in pomensko zaključene celote. Preučitev dobljenihpodatkov v nove zaključene celote pa omogoča novo poglobljenorazumevanje podatkov (Babbie, 2007) – gre torej za to,da lažje in hitreje analiziramo, preštejemo določene pojme,dogodke, združujemo podobna ravnanja (v kode oziromaskupine) in jih analiziramo.Kodiranje besedil s pomočjo ATLAS.Ti6 poteka na naslednjinačin: Načelo pravne države zahteva, da je delovanjevseh subjektov v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimiakti. 16 Pri tem smo v sodbah Ustavnega sodišča in ustavnihdoločbah podrobneje preučili, kaj Ustava RS v tem primeruzahteva od različnih subjektov – oseb v izvršilni, sodni in zakonodajniveji oblasti –, pri čemer lahko jasno določimo naslednjekriterije, ki upoštevajo načelo vezanosti izvršilne in sodneveje oblasti na ustavo, zakone in druge podzakonske akte:– delovanje uslužbencev na podlagi ustave, zakonov oziromadrugih podzakonskih aktov;– izdajanje predpisov oziroma odločitev le na podlagi materialnihpredpisov in v skladu z njimi;– ravnanje (odločanje, ravnanje) uslužbencev v skladu zustavo, zakoni in podzakonskimi akti.Navedeni kriteriji so bili pod enim imenom (koda)»Načelo pravne države: vezanost izvršilne in sodne veje oblastiustavi in zakonu« kodirani v ATLAS.Ti6. S tem smo definiraliizhodišče pregleda načelnih mnenj. Ko je bila pri analiziranjuteh mnenj identificirana kršitev navedenih kriterijev(na primer kršenje kakršnega koli predpisa s strani javnihuslužbencev), je bila ta kršitev (besedilo, ki kršitev opredeljuje)ročno povezana z ustvarjeno kodo. Hkrati se nam ta tekst(citat) shrani v zbirko citatov, kjer lahko do njih oziroma docelotnega besedila s tem v zvezi tudi hitro in enostavno do-15Osnovno enoto za kodiranje pri našem delu s predmetno programskoopremo predstavlja »ideja« oziroma »koda«, ki je identificiranas pomočjo pregleda literature in načelnih mnenj.16To nam potrdi tudi sodba Ustavnega sodišča (Številka U-I-115/93z dne 31. aprila 1994.), ki med drugim pravi, da se »načelo pravnedržave, določeno v 2. členu Ustave, izraža predvsem v spoštovanjuveljavnih pravnih predpisov, v pravni varnosti, v načelu zaupanja vpravo, v prepovedi retroaktivnega delovanja predpisov, sodni poti, kizagotavlja popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja, v zanesljivostizakonodajalca, jasnosti in določenosti pravnih norm itd.«.52