<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 3-13v lokalni skupnosti, oblikovanje strategij s področja varnosti, izvajanjeprojektov, pridobivanje finančnih sredstev, 4 ustanavljanjedelovnih skupin na ravni sosesk, mestnih četrti in krajevnihskupnosti, izdajanje preventivnega gradiva (zloženke, plakati),organiziranje okroglih miz, javnih tribun ter seznanjanje javnostiz delom posvetovalnih teles (Kolenc, 2002). K delovanjuvarnostnih sosvetov in policijskemu delu v skupnosti nasploh jeslovenska policija prispevala veliko, glavni izziv pa ostaja, kakopritegniti lokalno prebivalstvo k skupnem reševanju varnostneproblematike (Meško, 2006).2.2.2 Vodja policijskega okolišaPo osamosvojitvi Slovenije, še posebej pa po spremembidružbenopolitičnega in gospodarskega sistema, se je policijalotila postavljanja novih temeljev policijske preventive in policijskegadela v skupnosti. Leta 1992 je <strong>za</strong>čela Idejni projektjavne varnosti, ki se je leta 1995 preimenoval v Projekt Policija.Ena od osnovnih značilnosti preventivnega policijskega delanaj bi bilo stalno aktivno komuniciranje z javnostjo, s ciljemnjenega varnostnega o<strong>za</strong>veščanja in vključevanja drugih javnihslužb ter državljanov v nadzorovanje motečih in nevarnihpojavov (Žaberl, 2004). Takšno komuniciranje poteka tudiprek neposrednega stika policistov (še posebej vodij policijskihokolišev) s prebivalci v lokalni skupnosti. V procesu reorgani<strong>za</strong>cijepolicije na lokalni ravni v letu 1992 je iz 635 nekdanjihvarnostnih okolišev nastalo 318 na novo ustanovljenihpolicijskih okolišev (Meško in Lobnikar, 2005; Žerak, 2004).Vodja policijskega okoliša je varnostni partner državljanov,nanj se lahko državljani obračajo po nasvet in pomoč, <strong>za</strong>vodje policijskih okolišev so navadno postavljeni policisti zdolgoletnimi izkušnjami in komunikacijskimi sposobnostmi.Na uradni strani slovenske policije (Policija, <strong>2012</strong> a) so <strong>za</strong>pisanaimena vseh 317 vodij policijskih okolišev v Sloveniji, na voljopa so tudi osnovne informacije o nalogah vodij policijskihokolišev, napotki, kdaj poklicati vodjo policijskega okoliša, inpoziv k soustvarjanju ugodnih varnostnih razmer (Kolenc,2002; Lobnikar in Meško, 2010).Vodja policijskega okoliša je nosilec policijskega delav skupnosti, <strong>za</strong>dolžen je <strong>za</strong> sodelovanje z drugimi policisti,prebivalci, predstavniki lokalne skupnosti, društvi, organi<strong>za</strong>cijami,gospodarskimi družbami, <strong>za</strong>vodi, organi in organi<strong>za</strong>cijamiter drugimi interesnimi združenji (Meško in Lobnikar,4Finančna sredstva <strong>za</strong> delovanje posvetovalnega telesa niso formalno<strong>za</strong>gotovljena, <strong>za</strong>to jih posamezna posvetovalna telesa pridobivajona različne načine – s črpanjem sredstev iz državnega proračuna,donacij, prispevkov podjetij, organi<strong>za</strong>cij in posameznikov(Kolenc, 2002).2005 a). V okviru svojega predvsem preventivnega delovanjamed drugim sodeluje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivihdejanj ter storilcev, ugotavlja in nadzoruje kriminalna žarišča,seznanja prebivalce s pojavnimi oblikami kriminalitetein kršitvami, jih opo<strong>za</strong>rja na kazniva dejanja in prekrške terjim svetuje v zvezi s preprečevanjem teh, predava v šolah invrtcih, obiskuje oškodovance in žrtve, vrača najdene oziroma<strong>za</strong>sežene predmete ter pridobiva informacije z razgovori(Policija, 2011 a). Naloge vodij policijskega okoliša opredeljujejoPravila policije, Strategija v skupnost usmerjenega policijskegadela, Usmeritve <strong>za</strong> izvajanje preventivnega dela in Ukrepi<strong>za</strong> izboljšanje v skupnost usmerjenega policijskega dela (Meškoin Lobnikar, 2005; Virtič in Lobnikar, 2004).Policijsko delo v skupnosti je tudi predmet usposabljanjapolicistov na temeljnem usposabljanju in kasneje na usposabljanjihvodij policijskih okolišev. Usposabljanj <strong>za</strong> policijskodelo v skupnosti se udeležujejo tako vodje policijskih okoliševkot tudi predstojniki policijskih postaj. Izhodišča <strong>za</strong> usposabljanjes področja policijskega dela v skupnosti so prispevki takopolicistov kot raziskovalcev (Meško, 2001; Mikulan, 1997).3 Policijsko delo v skupnosti – ugotovitve raziskavKot kaže, implementacija policijskega dela v skupnosti nibila popolnoma <strong>za</strong>dovoljiva (Meško in Lobnikar, 2005; Meškoin Klemenčič, 2007). Še posebej <strong>za</strong>četki so bili <strong>za</strong>znamovaniz organi<strong>za</strong>cijskimi, kadrovskimi in vsebinskimi težavami(Pečar, 2002). Glavne ovire pri implementaciji so pove<strong>za</strong>ne spomanjkljivo prilagoditvijo uvoženega modela slovenskemupravnemu in družbenemu kontekstu ter s konceptualnimi težavamifilozofije policijskega dela v skupnosti, poraja pa se tudivprašanje profesionalnosti policijskega dela nasploh (Meško inKlemenčič, 2007). Kljub številnim reformam po letu 1991 šeni prišlo do ključnih sprememb v miselnosti policistov, še posebejpri posameznikih, ki so se policiji pridružili pred letom1990, kar priča o dobro poznanem razkoraku med sprejetimistrategijami in njihovim dejanskim uresničevanjem v praksi. Vslovenskem prostoru je »policijsko delo v skupnosti« obstajalože pred letom 1991, vendar bolj ideološko naravnano, v smisluvseobsegajočega družbenega in političnega nadzorovanja državljanov,<strong>za</strong>to lahko izkušnje in spomini na komunistični režimpo eni strani delujejo pozitivno na pripravljenost javnosti<strong>za</strong> sodelovanje, po drugi strani pa lahko ljudi odvračajo od sodelovanja.Nekatere prakse namreč spominjajo na vzvode razširjenegatotalnega državnega nadzorstva, medtem ko so drugesprejete kot osnovni dejavniki varnosti skupnosti in vzdrževanjajavnega reda (Meško in Klemenčič, 2007; Meško, 2009).Predlogi občanov <strong>za</strong> uspešnejše policijsko delo v skupnosti senanašajo predvsem na policijske patrulje v lokalnem okolju,6
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in raziskovanje policijskega dela v skupnosti v Slovenijiprisotnost in dostopnost policistov na terenu, izboljšanje komuniciranjain sodelovanja med policisti in lokalnim prebivalstvomter razvijanje komunikacijskih in socialnih veščin inpoglabljanje znanja policistov s področja kulturne raznolikosti.Takšne in podobne ugotovitve izhajajo iz raziskav s področjapolicijskega dela v skupnosti, ki so bile od leta 1998opravljene na različnih vzorcih policistov, prebivalcev, županov,občinskih svetnikov in drugih z območij posameznihpolicijskih uprav, občin, mest in statističnih regij (tabela 1).Ugotovitve nudijo oris razvoja policijskega dela v skupnosti vSloveniji in osvetljujejo problematiko, ki se poraja v procesunjegove implementacije.Tabela 1: Kronološki in tematski pregled raziskav o policijskem delu v skupnosti v SlovenijiNaslov in avtorji Leto Preučevani vzorec Predmet raziskovanjaVrsta raziskave inmetode zbiranjapodatkovStrah pred kriminaliteto,policijsko preventivno deloin javno mnenje o policiji (G.Meško in sodelavci)1998 Prebivalci z območjaMetlike, SevernePrimorske inLjubljane (n = 343)Občutki strahu pred kriminaliteto; pojavi, kiogrožajo ljudi; stališča do policijskega preventivnegadela.Kvantitativna –anketiranjeV skupnost usmerjeno policijskodelo v mestu Ljubljana:ugotavljanje potreb <strong>za</strong> ustanovitevmestne policije ali redefiniranjedela državne policije(M. Pagon in B. Lobnikar)2000 Policisti (n = 95) inprebivalci Ljubljane(n = 75)Odnos do v skupnost usmerjenega policijskegadela, pripravljenost in percepcija pripravljenostiprebivalcev <strong>za</strong> sodelovanje pri policijskem delu.Kvantitativna –anketiranjeZagotavljanje varnosti v lokalniskupnosti (G. Meško)2003,2004Predstavniki varnostnihsosvetov (n =178)Ustanavljanje, delovanje in vloga varnostnihsosvetov, odgovornost <strong>za</strong> reševanje lokalne varnostneproblematike, vloga policije pri preprečevanjukriminalitete na lokalni ravni, partnerskosodelovanje, občutki ogroženosti in strah predkriminaliteto, policijsko delo v skupnosti.Kvantitativna inkvalitativna –okrogle mize inanketiranjeStališča komandirjev policijskihpostaj do policijskega delav skupnosti (F. Kosmač in V.Gorenak)2004 Komandirjipolicijskih postaj(n = 53)Zadovoljstvo s posameznimi segmenti dela,<strong>za</strong>dovoljstvo z vsebino temeljnih dokumentovs področja policijskega dela v skupnosti, ocenaseznanjenosti vodij policijskih okolišev z vsebinotemeljnih dokumentov na področju policijskegadela v skupnosti, ocena dela vodij policijskihokolišev, ocena sodelovanja v posvetovalnih telesihlokalnih skupnosti, ocena potrebe po določenihznanjih vodij policijskih okolišev.Kvantitativna –anketiranjeRaziskava o ocenah in stališčihprebivalcev obmejnih območijdo dela policistov na bodočischengenski meji (B. Lobnikarin sodelavci)2005 Prebivalci obmejnegapasu z RepublikoHrvaško (n = 533)Ocena in stališča prebivalcev do dela policistov– <strong>za</strong>upanje in <strong>za</strong>dovoljstvo z delom policistov,občutek varnosti, ocena vedenjskih značilnostipolicistov, pripravljenost prebivalcev <strong>za</strong> sodelovanjes policijo.Kvantitativna –anketiranjeRazhajanje med oceno stanjain med pričakovanji ljudi dopolicije z območja PU Maribor(F. Virtič)2005 Prebivalci z območjaPolicijske upraveMaribor (n = 1006)Ocene policistov v postopkih, o občutku varnosti,o <strong>za</strong>upanju policiji, ocena legitimnosti dela policistov,<strong>za</strong>dovoljstvo z delom policistov.Kvantitativna–telefonskoanketiranjePolicing in a post-socialistcountry: critical reflections(G. Meško)2006 Policisti (n = 847) Profesionalnost slovenske policije, policijskakultura, podpora nadrejenih, komunikacija znotrajorgani<strong>za</strong>cije, percepcija pripravljenosti prebivalcev<strong>za</strong> sodelovanje pri policijskem delu, <strong>za</strong>dovoljstvo zdelom, mnenje o policijskem delu v skupnosti.Kvantitativna –anketiranje7
- Page 1 and 2: ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 11 and 12: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55 and 56: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58:
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60:
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62:
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63 and 64:
Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 65 and 66:
Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68:
Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70:
Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72:
Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74:
Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76:
Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77 and 78:
Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 79 and 80:
Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82:
Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83:
Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc