Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1poglavje se je začelo leta 1992 z demilitarizacijo žandarmerijein njeno ukinitvijo leta 1998. Na podlagi te reorganizacije jenastala nova policijska organizacija, ki išče ravnotežje medcentraliziranimi in decentraliziranimi oblikami policijskegadelovanja. Jan Terpstra je predstavil nizozemske izkušnjepri spremembah tradicionalno decentralizirane policijskeorganizacije, ki je v zadnjih dvajsetih letih sprejela številneprocese centralizacije. Do nedavnega so bile pobude za ustanovitevenotne centralizirane policijske organizacije neuspešne,saj so temu ostro nasprotovali policijski načelniki, lokalneoblasti in župani. Z oblikovanjem nacionalne policijskeorganizacije leta 2010 je prišlo do ključnega preobrata; kljubtradicionalnemu nasprotovanju centralizaciji policijskegadela je podpora narasla predvsem zaradi argumentov o nevarnostiorganiziranega kriminala, potrebi po večji učinkovitostiin zmanjševanju birokratizacije. V zaključku sekcije jeNick Fyfe predstavil še politične, ekonomske in geografskevidike morebitne reforme škotske policije, ki je na vidikuzaradi zmanjšanja sredstev za vse proračunske porabnike.Poudaril je predvidene centralizirane možnosti zmanjšanjaštevila policijskih organizacij (z osem na tri ali celo eno samonacionalno policijsko organizacijo) in se pri tem osredotočilna razpravo, ki se je zaradi tega razvila na Škotskem. Debata,ki je sledila predstavitvi, se je med drugim dotaknila tudi pomembnihideoloških napetosti, predvsem v kontekstu sodobnegapolicijskega dela.V času odmora za kosilo so potekala zasedanja nekaterihdelovnih skupin ESC. Druga panelna sekcija takoj po odmoruje prav tako vključevala trinajst različnih sekcij s podobnihvsebinskih področij, dodatno pa še s področij zelene/okoljskekriminalitete, spletne kriminalitete ter povezav med ženskamiin kriminaliteto. V tem sklopu sekcij je Paul Ponsaersvodil sekcijo o policijskem delu in politiki, za konec pa šepredstavil svoj prispevek v soavtorstvu z Antoinette Verhage.Ugotavljata, da policija izgublja svojo vlogo, policijsko delo paje podvrženo procesu »glokalizacije«, in dodajata, da na tempodročju nujno potrebujemo poglobljene raziskave. HelenGundhus je predstavila norveški sistem preprečevanja kriminalitetena lokalni ravni, ki temelji na multiagencijskemsodelovanju. Največjo oviro pri vzpostavljanju zaupanja medpartnerji predstavljajo strogo birokratsko zastavljeni kazalnikiuspešnosti. Jannie Noppe je predstavila belgijsko raziskavo opomembni vlogi policijskega dela v skupnosti pri prevencijiradikalizacije, ki lahko v nekaterih redkih primerih vodi vterorizem. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembno vlogocivilne družbe in lokalne ravni, vključno s policijskim delom vskupnosti. Christian Mouhanna je govoril o centralizaciji policijskegadela v Franciji, ki vključuje tudi centralizacijo nadzorain ocenjevanja ter poskuša po mnenju vedno glasnejšihkritikov svoje očitne pomanjkljivosti odpravljati z birokratizacijoin tehnokratizacijo delovnih procesov.Sekcijo o zaporih je vodila doktorska študentka IslaMasson, ki je predstavila zanimivo študijo o izkušnjah zapornicmater med prestajanjem prve krajše zaporne kazni. Napodlagi strukturiranih intervjujev z zapornicami med prestajanjemkazni in po njem zaključuje, da za odpravo socialnihtežav mater, ki so bile obsojene za večinoma nenasilna kaznivadejanja, prestajanje zaporne kazni ni učinkovito. Mnogoučinkovitejše naj bi bilo prestajanje kazni v skupnosti, predvsemzaradi nižjih finančnih, psiholoških in čustvenih posledic.Katarzyna Celinska z John Jay College of Criminal Justiceje nato spregovorila o vlogi družine v življenju zapornic, katerihštevilo v ZDA v zadnjih letih močno narašča. Ugotovitvepredstavljene kvantitativno-kvalitativne študije poudarjajoključno vlogo družine in otrok, s tem pa študija prispeva tudik boljšemu razumevanju potreb zapornic v času prestajanjakazni. Predlagani so bili še programi za krepitev družinskepodpore in izboljšanje prilagoditvenega procesa žensk v zaporniškemokolju. Nikolaos Stamatakis je predstavil svoj pogledna restorativno pravičnost v zaporih. Pri tem se sprašuje,ali sta lahko koncepta restorativne pravičnosti in zapiranjakot kaznovanja združljiva. V okviru načel restorativne pravičnostije avtor izpostavil predvsem vidike, ki onemogočajonjeno implementacijo. Omenjeni so bili tudi nekateri predlogi,kako zaobiti te težave. Algimantas Čepas je v zaključku tesekcije predstavil izkušnje pri spremembah v okviru zavodovza prestajanje kazni in sistemu probacije v Litvi. Pri tem se jev smislu zgodovinskega pregleda naslonil na reformo kazenskegaprava pred desetimi leti, ko so bili sprejeti novi Kazenskizakonik, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o izvrševanjukazenskih sankcij. Kljub velikim pričakovanjem reforma niprinesla želenih rezultatov, po velikem padcu števila zapornikovkmalu po spremembi zakonodaje je to v zadnjih letihnaglo naraslo, kar dokazuje zgolj neprimerno organiziranostlegalističnega kazenskega pravosodja. Kot odziv na to se pripravljajonekatere spremembe v sistemih prestajanja kazenskihsankcij in probacije, ki želijo spremeniti retributivne pristopev bolj rehabilitativne.Tretja panelna sekcija tega dne je vključevala enako številosekcij, na katerih so bile obravnavane tematike s področij probacije,neenakosti, primerjalne delinkventnosti, kaznovanja,pravosodja v Skandinaviji, transnacionalne kriminalitete, nasiljav družini, zaporniškega življenja, mediacije, skupnostnihdejavnosti pri zagotavljanju varnosti in skrajnosti v policijskidejavnosti ter že prej omenjenih področij zelene/okoljske inmladoletniške kriminalitete.V tem času je potekala tudi sekcija o vključenosti skupnostiv zagotavljanje varnosti in sodelovanje s policijo, ki jo jevodil Evaldas Visockas. Referenti so nam predstavili svoje nacionalne(oziroma lokalne) izkušnje in tako smo imeli priložnostspoznati primer vključevanja prostovoljcev v Italiji, sode-74