12.07.2015 Views

Samoevalvacijsko poročilo UM - Univerza v Mariboru

Samoevalvacijsko poročilo UM - Univerza v Mariboru

Samoevalvacijsko poročilo UM - Univerza v Mariboru

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

15 February 2013___________________________________________________________________________________5 SISTEM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI<strong>Univerza</strong> v <strong>Mariboru</strong> je pristopila k oblikovanju notranjega sistema kakovosti leta 1997, ko je ustanovilaposebno komisijo, ki od leta 2003 nosi ime Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze (KOKU) in je stalnakomisija Senata <strong>UM</strong>. Leta 2006 je <strong>UM</strong> ustanovila samostojno strokovno službo za kakovost z enimzaposlenim sodelavcem, ki je koordiniral aktivnosti v smislu spremljanja kakovosti ter nudil strokovnopodporo KOKU. Leta 2011 je novo izvoljeni rektor prof. dr. Danijel Rebolj razvoj kakovosti opredelil kotprioriteto v svojem programu dela. V vodstveno ekipo je imenoval prorektorico za razvoj kakovosti inustanovil je Center za razvoj kakovosti, ki zaposluje dva strokovna sodelavca. Pomembna naloga centra jespodbujanje in vodenje vseh aktivnosti za razvoj celovitega sistema zagotavljanja in spremljanja kakovosti.<strong>UM</strong> od leta 2009 redno izvaja notranje institucionalne evalvacije, ki potekajo v skladu z Merili za akreditacijoin zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (NAKVIS, 2010). V letu 2012 je univerzapristopila k izvajanju ponovnih evalvacij »follow up« notranjih institucionalnih evalvacij.Senat <strong>UM</strong> je sprejel program dela Centra za razvoj kakovosti (v nadaljevanju CRK), novembra 2011 (P40).Aktivnosti so usmerjene v analizo stanja in pripravo priporočil, ureditev baz podatkov za potrebe vsehzainteresiranih na <strong>UM</strong> ter za nadaljnjo obdelavo in analizo. Pri razvoju kakovosti postaja vse pomembnejšavloga študentov, zato je univerza omogočila usposabljanje študentov po modelu SPARQS z namenomoblikovanja lastnega modela vključenosti študentov v sistem zagotavljanja in spremljanja kakovosti na <strong>UM</strong>.Velik izziv je tudi dvigniti zavest akademske skupnosti na Univerzi v <strong>Mariboru</strong> o pomenu sodelovanja vsehdelavcev in študentov v procesih vrednotenja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na univerzi. Senat <strong>UM</strong>je konec leta 2012 sprejel Poslovnik kakovosti.Ker <strong>UM</strong> razume kot svoje poslanstvo pri uresničevanju kulture kakovosti tudi razvoj trajnostne in družbenoodgovorne institucije, je bil leta 2011 ustanovljen Svet za trajnostno in družbeno odgovorno univerzo(TDOU), ki ga vodi rektor Univerze v <strong>Mariboru</strong>. Svet za TDOU je pripravil nove strateške usmeritve <strong>UM</strong>.Koncept trajnostnega razvoja je nadgradil z načeli družbene odgovornosti (DO). Nova strategija je bilapotrjena na seji Senata <strong>UM</strong> maja 2012 (P41). V aprilu 2012 je bila ustanovljena še Komisija za trajnostnirazvoj in družbeno odgovornost, ki je pripravila predlog politike TDOU, seznam aktivnosti TDOU do 2020 inmed njimi določila prioritete za leto 2013. S širjenjem znanja in uveljavljanjem primerov dobre prakse bo<strong>UM</strong> zniževala stroške, spodbujala družbeno odgovornost in okoljsko zavest.<strong>UM</strong> je bila pobudnica Resolucije o zavezanost slovenskih univerz za razvoj kulture kakovosti, ki so jo marca2012 podpisali rektorji slovenskih univerz. (P42). V letu 2012 je potekalo tudi strokovno svetovanje zunanjihekspertov (»peer review«) pri vrednotenju dela na področju družboslovja, humanistike in naravoslovja.5.1 Zagotavljanje kakovostiKomisija za ocenjevanje kakovosti univerze ni obravnavala Standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti(Standards and Guidelines for Quality Assurance in European Higher Education Area - ESG), vendar imaprogram CRK kot svojo osnovo ESG. ESG so upoštevani v Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijovisokošolskih zavodov in študijskih programov, ki jih moramo izpolnjevati visokošolski zavodi pri akreditacijištudijskih programov in institucije.Ob ugotovljenih težavah (npr. z izvajanjem pedagoške ankete in ponavljajočimi slabimi ocenami istih oseb),so bila izdelana priporočila za delo visokošolskih učiteljev, ker je bilo ugotovljeno, da je na tem področjupremalo poudarka in nasploh zavedanja o tem, kdo/kakšen naj bi bil visokošolski učitelj. Zaradi velikegaštevila pristopov k izpitu je bil spremenjen Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (pred leti smo imeli11 pristopov k izpitu, sedaj 6;), kar bo prispevalo k učinkovitosti študija in kvaliteti diplomantov.Članice (fakultete in druge članice) <strong>UM</strong> na podlagi opravljenih samoevalvacij izdelajo akcijske načrtekorektivnih ukrepov, katerih uresničevanje nato same spremljajo (<strong>UM</strong> jih centralno ne spremlja). Komisija zaocenjevanje kakovosti univerze zahteva, da članice <strong>UM</strong> v svoje samoevalvacijsko <strong>poročilo</strong> uvrstijo tudipodrobnejšo analizo akcijskega načrta iz preteklega samoevalvacijskega poročila. Na <strong>UM</strong> kot celoti nismoizdelovali akcijskih načrtov korektivnih ukrepov za odpravo posameznih pomanjkljivosti. CRK bo razvil sistem24

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!