12.07.2015 Views

OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

IITabela:Bruto domači proizvod, tekoče ceneStruktura v dodani vrednosti v % 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999A, B Kmetijstvo, gozdarstvo, 5,6 5,8 5,9 5,2 4,6 4,6 4,5 4,3 4,5 4,4lov, ribištvoC Rudarstvo 1,1 1,5 2,0 1,2 1,5 1,4 1,4 1,4 1,3 1,2D Predelovalne dejavnosti 33,6 35,1 32,4 30,1 30,7 29,0 28,4 28,2 27,3 27,2E Oskrba z elektr. energijo, 2,9 4,2 2,3 2,8 3,2 3,0 3,0 2,9 3,4 3,2pl<strong>in</strong>om, vodoF Gradbeništvo 4,9 4,2 4,3 4,8 4,8 5,1 5,7 5,7 5,5 5,5G Trgov<strong>in</strong>a <strong>in</strong> popravila 11,7 10,0 10,7 11,3 12,0 12,3 11,8 11,8 11,4 11,4motornih vozilH Hoteli <strong>in</strong> restavracije, 2,3 2,0 2,5 3,0 3,1 3,0 3,2 3,1 2,9 2,8gost<strong>in</strong>stvoI Promet, skladiščenje, zveze 8,8 8,1 7,5 7,9 7,7 7,9 7,8 8,2 8,4 8,6Druge dejavnosti (J, K, L, M, 29,2 29,0 32,4 33,8 32,4 33,6 34,2 34,4 35,3 35,6N, O m<strong>in</strong>us pripisane bančnestoritve)dodana vrednost (A–O) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0VIR: Strmšnik, Igor, Tavčar, Branka, et al.: Strategija gospodarskega razvoja <strong>Slovenije</strong> – razvojni scenariji, UMAR, 1999Opomba: Oznake A–O se nanašajo na veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti.omrežje gostiln <strong>in</strong> bifejev ter specializiranihtrgov<strong>in</strong>. Povečala se je tudi mreža f<strong>in</strong>ančnih <strong>in</strong>zavarovalniških storitev.Dejavnosti, ki jih opravljajo zasebniki, so v<strong>prostoru</strong> najbolj razpršene, saj so bolj povezane znjihovimi bivališči. Predelovalne dejavnosti, ki je vomrežju naselij najbolj razprostranjena (pojavi se v67 % naselij), je v zasebnih rokah kar 66 %. V večkot po-lovici vseh naselij opravljajo 84 %kopenskih, vod-nih ali zračnih prevozov zasebniki.Trgov<strong>in</strong>a z živili <strong>in</strong> servisne dejavnosti, predvsempopravila izdelkov široke porabe, pa so dejavnosti,v katerih so zasebniki koncentrirani v manjšemštevilu naselij.2.3. Naravne značilnosti <strong>Slovenije</strong> <strong>in</strong> razvoj regijRepublika Slovenija je država Srednje Evrope sskupno površ<strong>in</strong>o 20.273 km 2 . Meji na štiri sosednjedržave: Italijo (skupna dolž<strong>in</strong>a meje 232 km),Avstrijo (330 km), Madžarsko (102 km) <strong>in</strong> Hrvaško(670 km). Bogastvo naravnih danosti se kaže v izrednigeološki <strong>in</strong> podnebni pestrosti slovenskegaozemlja. Prevladuje pretežno gorat <strong>in</strong> hribovit svet spovprečno nadmorsko viš<strong>in</strong>o 557 m. Najvišji predeliso na severozahodu, kjer prevladuje alpski svet znajvišjo nadmorsko viš<strong>in</strong>o 2.864 m na vrhuTriglava. Nadmorska viš<strong>in</strong>a se postopoma nižaprek kraškega sveta <strong>in</strong> predalpskih kraj<strong>in</strong> protizahodu do najnižje točke na obali <strong>in</strong> preksubpanonskih kraj<strong>in</strong> do panonskih ravn<strong>in</strong> navzhodu. Opisani relief je tesno povezan spodnebnimi vplivi. Tako je na jugozahodu čutitimočan sredozemski podnebni vpliv z vročimisuhimi poletji <strong>in</strong> zmernimi zimami. V alpskemobmočju so poletja spremenljiva, zime pa mrzle.Preglednica v nadaljevanju pa kaže na razmerjemed različnimi kategorijami rabe tal v Sloveniji.Zemljepisna pestrost <strong>in</strong> naravna razgibanost terenase kažeta v razvoju na vseh področjih življenja <strong>in</strong>dela: v gospodarskih strukturah, ozemeljskirazporeditvi prebivalstva, tipih poselitvenihobmočij, raznolikosti arhitekturnega oblikovanja <strong>in</strong>policentričnega razvoja <strong>Slovenije</strong> sploh. Prav takoTabela: Kategorije pokrovnosti <strong>in</strong> razredi rabe tal, 1993kmetijske pozidane neopredeljeneKategorije pokrovnosti gozd površ<strong>in</strong>e vode skale površ<strong>in</strong>e ceste železnice površ<strong>in</strong>eDelež v skupni površ<strong>in</strong>i (%) 56,5 38 0,6 1,8 2,5 0,4 0,1 0,1Slovenija skupaj km 2 20.273VIR: Statistični letopis 200010

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!