SEMINARSKA NALOGA - Student Info

SEMINARSKA NALOGAHitre železniške povezave v Evropi1

KazaloUvod ........................................................................................................................................... 3Problemi že obstoječih železnic .......................................................................................................... 4ZNAČILNOSTI HITRIH PROG ............................................................................................................. 5DRŽAVE S HITRIMI PROGAMI V EVROPI .......................................................................................... 6Trenutna shema hitrih prog po Evropi ............................................................................................ 7Viri ................................................................................................................................................... 82

UvodMEJA MED NAVADNIMI IN HITRIMI VLAKI OZ. KAJ JE VISOKA HITROST(HIGH SPEED)Visoka hitrost je zelo relativen pojem; ampak obstaja neka meja. Hitri vlaki (high speed train)so v glavnem tisti vlaki, ki so grajeni tako, da lahko dosežejo in vozijo pri velikih hitrostih.Meja ni točno definirana. Najpogosteje se za mejo uporablja hitrost nad 200 km/h (125 mph).Včasih je bila ta meja nižja, zaradi še ne tako razvite tehnologije. V letu 1930 so npr. hitrivlaki vozili največ 144 km/h (90 mph). Nekateri uvrščajo vlake, ki vozji s hitrostjo 160 km/h(100 mph) tudi že med hitre vlake. Medtem, ko navdušenci nad hitrimi vlaki menijo, da lahkovlak imenujemo hitri vlak, če doseže maksimalno hitrost nad 270 km/h (168 mph). Vendar seta meja ne uporablja veliko. To pa zato, ker se v veliko državah uporablja meja 200 km/h (125mph). Saj že vlake ki dosežejo to hitrost reklamirajo kot hitre vlake, kot so npr. Inter-city125, v Nemčiji zelo popularen ICE (na dizelski pogon), grajen za vožnjo do hitrosti 200km/h, v Veliki Britaniji pa DMU, ki tudi doseže to hitrost.Gradnja prog namenjena vožnji s hitrimi vlaki in izdelava hitrih vlakov sta vrh tehnologije.Železnice, prav tako ceste imajo hitrostne omejitve nižje kot je najvišja hitrost, ki jo lahkovlak oz. avtomobil doseže. Izdelava hitrih vlakov in železnic sta podrejeni varnemu inudobnemu potovanju pri hitrosti od 250 km/h do 320 km/h.Primer Japonskega hitrega vlakaMaglevs hitrost tudi do 500km/h3

Problemi že obstoječih železnicNajvečji problem hitrih vlakov predstavljajo ostri ovinki na že obstoječih železniških progah.Centrifugalna sila, ki deluje na vlak, ko ta vozi skozi ovinek je sorazmerna kvadratu hitrosti.Če podvojimo hitrost, se centrifugalna sila, ki deluje na vlak poveča štiri krat, če pa hitrostpotrojimo pa se centrifugalna sila poveča kar devet krat.Tako so pri visokih hitrostih problemtudi že zelo blagi ovinki.Problem hitrih vlakov na že obstoječih progah je bil tudi ta, da so bili hitri vlaki prehitri in sodohitevali počasnejše (navadne) vlake pred seboj ter s tem povzročili zastoje in pa zamude.Tako so začeli za hitre vlake graditi posebne proge, ki imajo svoje značilnosti.Prav tako so osnovne tirnice previsoke ter preširoke za hitre vlakeOsnovna višina železniške tirnice je 172 mm trenutna širina pa 1337 cmPrečni presek tirne grede dvotirne proge v premi4

ZNAČILNOSTI HITRIH PROG• železniški prehodiso bili veliko krat povzročitelji nesreč, tako so se začeli železniškim prehodomizogibat oz. graditi ustrezno infrastrukturo (podvozi in nadvozi), s tem pa so omogočilivlakom nemoteno vožnjo (brez zaviranj in pospeševanj).• zaščita železniških prog (fizična zaščita) po katerih vozijo hitri vlaki je v Angliji navisokem nivoju, medtem ko drugod v Evropi sami zaščiti prog ne posvečajo velikopozornosti, kar botruje nesrečam, še posebej veliko jih je v Nemčiji.• temelji hitrih prog so nižji kot običajno. Ponavadi sta pri hitrih progah plasti betona inmineralnega agregata nižji od plasti gramoza zato da se preprečujejo premiki zemlje.• razmik med dvema progama mora biti dovolj velik. Pri srečanju dveh vlakov, kivozita zelo hitro, ter preblizu skupaj pride pri srečanju najprej do zvišanja zračnegatlaka, med vagoni pa zračni tlak pade. Posledica tega pojava je lahko pokanje okenskihstekel, v najhujšem primeru, ko je padec tlaka zelo velik pa celo do iztiritvekompozicije vlaka.• blagi ovinki so bistvo hitrih prog. Proge TGV vlakov v Franciji imajo radij ovinkaokrog 5 km. To je veliko, vendar drugače ne bi bila možna vožnja vlaka pri hitrosti320 km/h. Ovinki imajo tudi večji nagib, kot na običajnih progah. Ker je kot nagiba vrazmerju s centrifugalno silo v ovinku potnik ne čuti nobenih sprememb sil.Večji kotnagiba je možen tudi zaradi večje moči vlakov.• tuneli; inženirji se jih kar se da izogibajo, saj pri vstopu v tunel pride do velikihsprememb tlakov, kar povzroča bolečine in težave potnikov. Zaradi tega se vožnjahitrega vlaka pred tunelom upočasni ( v Nemčiji in Italiji vozijo hitri vlaki skozi tunelnajveč 200 km/h, medtem ko v Franciji do 254 km/h.Izgradnja podhoda za omogočanjenemotene vožnje5Primer blagega ovinka ki ima zelo dolg radij tudi do 5km

DRŽAVE S HITRIMI PROGAMI V EVROPI• Francija ima največje število hitrih prog v Evropi. Najpomembnejša je med Parizomin Lyonom, ki je bila zgrajena leta 1981. V Franciji vozijo tako imenovani TGV-ji, kiso tudi najhitrejši vlaki v Evropi.• Italija; edina hitra proga poteka med Firencami in Rimom, kjer vozijo vlakipovprečno 165 km/h. Slabost proge je, da vsebuje veliko tunelov in viaduktov.• Nemčijaima glavno hitro progo med Wurzburgom in Hanovrom. Del proge Stuttgart-Frankfurtje najhitrejši.V gradnji pa je pomembna povezava med Berlinom in Hanovrom.• Španija ima AVE (TGV-ji uvoženi iz Francije) in TALGO vlake, ki vozijo medSevillo in Madridom. Prednost Talgo vlakov je v tem, da lahko vozijo po obeh progah(tudi navadnih). AVE-ji so hitrejši saj lahko dosežejo hitrost 300 km/h, TALGO pa le220 km/h.• tudi v ostalih državah vozijo hitri vlaki, vendar so naštete države vodilne v tovrstnem potniškem prometuVrste hitrih vlakovRazviti sta dve tehnologiji hitrih vlakov in sicer:• nagibni vlaki (Tilting Trains)• magnetno lebdeči vlaki oz. vlaki na magnetni blazini(MAGLEVS- Magneticaly levitated trains)6Primer nagiba ovinka, sam potnik med vožnjo ne čutinobenih sprememb. Manjša centrifugalna sila.

7Trenutna shema hitrih prog po Evropi

Viri• http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200314&stevilka=572• www.google.com• www.miniaturna-zeleznica.com• www.sl.wikipedia.org• www.najdi.si/slike• http://images.google.si/images?hl=sl&source=hp&q=maglevs&um=1&ie=UTF-8&ei=4qAnSaTOszz_Ab92qGvDQ&sa=X&oi=image_result_group&ct=title&resnum=4&ved=0CCgQsAQwAw8