Lion, Å¡tevilka 13, maj 2007 - Lions Distrikt 129

SLEPI SO LAHKO ČISTO SAMOSTOJNIAksinja Kermauner je tiflopedagoginja, že dvajset let zaposlena na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, kjerpoučuje slovenski jezik in likovni pouk. Napisala je tudi več knjig o drugačnosti in slepoti, piše pesmi, odraslimpa je bolj znana po zbirki romanov Dnevnik Hiacinte Novak (slovenska verzija Dnevnika Bridget Jones). Slepi inslabovidni otroci jo naravnost navdušujejo in prepričana je, da se lahko od njih marsikaj naučimo. Slepi so pri nasše vedno velik tabu, po njenem mišljenju pa lahko bariere podiramo le z znanjem in spoznavanjem.MARJANA VOVK; FOTO: TINA RAMUJKIĆV čem se slepi in slabovidni otroci, razenseveda vida, razlikujejo od vrstnikov?“V tem, da svet dojemajo s pomočjo drugihčutil in ta čutila je treba negovati. Nekateri soprepričani, da imajo slepi šesti čut, da so nadarjeniza glasbo – to ni res. Na Zavodu imamoobičajno šolo, nudimo pa še dodatne programeza izboljševanje čutov. To je nujno. Razlikujejopa se tudi v dojemanju sveta, vsaj tisti, ki sood rojstva slepi. Sicer pa ni med otroki nobenerazlike – enako nagajajo, plonkajo … Morda jele manj težav z disciplino, ker jih je v razredumanj, zato se lahko z vsakim posebej intenzivnoukvarjaš.”Učna pot v Celju,Videti TivoliTudi na Vrtnarski šoli Celje so se odločili,da svoj šolski park opremijo in prilagodijoslepim in slabovidnim. Učna pot za ljudiz okvaro vida bo odprta že 19. junija.Park bodo uredili in označili z napisnimitablami in smerokazi, pripravili vodenjepo parku s pomočjo mp3 ključev, slepimin slabovidnim pripravili zloženko z opisomparka in uredili poti, vodila itd.Krajinska arhitektka Ana Kučan pa je svojimštudentom z Oddelka za krajinsko arhitekturona Biotehniški fakulteti zadalanalogo z naslovom Videti Tivoli. Študentjeso morali narediti načrte, kako bi deleparka Tivoli prilagodili za ljudi z okvarovida. Njihove ideje, ki so bile razstavljenev Mestni hiši, lahko pomenijo prvi korakk dejanski ureditvi Tivolija za slepe inslabovidne.Kaj pa potrebe teh otrok, so večje, drugačne?“Seveda so drugačne, saj potrebujejo velikoverbalnih sporočil, vedno jim je treba nekajopisovati. Če jih pustiš pri miru, se začnejodolgočasiti, lahko se razvijejo blindizmi (naprimer bodejo se v oči, se vrtijo). Več vtisovjim daš, bolj se lahko ti otroci razvijajo. Videčemuotroku daš barvice in papir in se bo zamotilza pol ure, slepi pa se bo začel destruktivnoobnašati. Zato je naš vsakdan sestavljeniz samih aktivnosti, ves čas potrebujejo nekestimulanse, da se jim razvijajo čutila, dojemanjesveta. Potrebe so zato res večje.”Koliko otrok imate v Zavodu?“Okoli 30 do 40 otrok, 140 do 150 pa jih je vzunanjih šolah. Večina otrok pri nas tudi biva,imamo tudi srednješolce, ki pa večinoma hodijov običajne šole.”Kako pa se vozijo v šolo?“Večina jih sama hodi v šolo z belo palico.Prej imajo seveda vaje z učiteljem orientacije,predelata pot po vseh zakonitostih orientacije,potem pa so samostojni. Imamo dobro lokacijo,saj smo v centru (čeprav gre to marsikomuv nos). Tako lahko otroke navadimo naavtobus, na promet, šole so blizu … Bistvo jeravno v tem, da se jih integrira, da znajo živetiv mestu.”Kaj vse otroci pridobijo v Zavodu?“Pridobijo osnovno izobrazbo, poleg tegapa še vse veščine za življenje, ki jim rečemo'vsakodnevna opravila slepega'. To so veščine,ki naj bi jih imel vsak slep ali slaboviden, dalahko preživi. Za slepega je še toliko bolj pomembno,da zna na primer kulturno jesti, dase zna obleči, da se sam giblje, da zna komunicirati,se znajde v trgovini, da zna dvignitidenar na bankomatu, priti na avtobus … Toso banalnosti, ki se jih videči sploh ne zavedamo.”Ko gredo vaši varovanci iz Zavoda, kolikoso dejansko lahko samostojni?“Lahko so čisto samostojni. Poznam nekajslepih, ki živijo sami, hodijo po mestu, študirajo.”Kaj Zavodu manjka?“Potrebna bi bila osnovna strategija države,da bi se zavedla, da invalidi niso nepotrebnostv naši družbi, ampak enakovredni člani, od katerihse lahko tudi kaj naučimo. Potrebovali bimoralno in finančno podporo celotne družbe.”Kaj bo Zavodu in otrokom pomenil park zaslepe in slabovidne?“Predvsem sistematično vadenje čutov; simuliralbo tudi neko okolje, v katerega učencipridejo, ko odidejo iz Zavoda. In tretjič: lahkobo vzor tudi za druge. Otroci namreč premalouporabljajo ostale čute, zanašajo se le navid, kar je škoda. Zato bi park prišel prav vsemotrokom. Če bi se znali dobro promovirati, pabi lahko park odmeval tudi v tujini. Lahko bipostal prototip.”Kako bi lahko bolj ozavestili ljudi?“Predvsem z znanjem. Morali bi se zavedati,da slepi niso nič drugačni, da niso neka eksotičnabitja z nadnaravnimi sposobnostmi, ampakčisto običajni ljudje.”•16 LION