strokovnjake tako za deminiranje kot za rehabilitacijožrtev min. Z donatorskimi sredstviso financirali štipendiranje njihovih ortotikovin protetikov, tisoče otrok je šlo skozi posebneprograme osveščanja nevarnosti min, kar jebilo še posebej pomembno pri izogibanju nadaljnjimžrtvam. Pomembno je, da so projektirazvojno naravnani in da so to prioritete ITFin donatorjev.Problem min bo na področju JV Evropeostal še dolgo časa, čeprav je cilj, da bi bila področjav skladu z Ottawsko konvencijo očiščenamin do leta 2009, vendar pa bosta po trenutnihpredvidevanjih vsaj Hrvaška in Bosnaostali onesnaženi z minami tudi po tem letu.V Bosni so danes onesnaženi še približno4 odstotki ozemlja, na Hrvaškem 2 odstotka.”Predvidevamo, da bo potreba po financiranjuin izvajanju projektov razminiranja vsaj še 5 do10 let po letu 2009. Seveda pa je vse odvisno odpodpore donatorske skupnosti, razvoja in angažiranjadržave, onesnažene z minami, privatnegasektorja itd.,” pravi Iztok Hočevar.Iztok Hočevar s podpredsednikom Kolumbije Santosom in njegovo ženo, direktorjem ITF GoranomGačnikom in direktorjem Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo Robertom Cugljem.Veleposlanik pomagaPomoči k zbiranju denarja za pomoč žrtvam minse je pridružil tudi slovenski veleposlanik v ZDASamuel Žbogar, ki s tekom na maratonih zbiradenar za rehabilitacijo šestih otrok žrtev min izBosne in Hercegovine. Zbrati namerava 38.000dolarjev, doslej pa je s pomočjo posameznikovpreko svetovnega spleta in na druge načinezbral že več kot 34.000 dolarjev.Po poročanju STA je največji znesek doslej prejelod Melanije Trump, med večjimi donatorji pa so šepodjetnik slovenskega rodu Emil Gaspari, ki je s slovenskimivini sedaj prodrl tudi na washingtonski trg.Žbogar je za svoj angažma prejel številne čestitkeeminentnih domačih in tujih osebnosti. Kot je dejalveleposlanik Žbogar, noben prispevek ni pre<strong>maj</strong>hen,ljudje pa namenjajo od 10 do 5000 dolarjev.Sredstva za akcijo je moč nakazati preko spletnestrani www.firstgiving.com/AmbZbogar. Akcijapoteka v sodelovanju z ameriškim zunanjimministrstvom, ki bo namenil prav toliko denarja,kolikor se ga bo zbralo iz drugih virov, z ITF in InštitutomMarshallove dediščine.čju razminiranja tako razvite, da same v okvirusvojih centrov usposabljajo kader za razminiranje.To so osnovni dvo- do tritedenskitečaji, po katerem dobijo udeleženci certifikatza deminerje. ”Pri nas smo usposabljali kaderpredvsem na področju neeksplodiranih sredstev.Tukaj gre za štiri- do pettedenski tečaj, kije nadgradnja tega osnovnega tečaja.” Drugačeje bilo v primeru Srbije in Makedonije, ki nistaimeli lastnih kapacitet in je ITF izvajal tudiosnovno usposabljanje za deminerje.Sicer pa delo na terenu poteka v izmenah ingre za zelo skoncentrirano in usklajeno deloekipe. Pri vsem pa je treba strogo spoštovatimednarodne standarde. Sezona dela na terenuje odvisna od vremena in traja v regiji JV Evropeod zgodnje spomladi do zime. Kot praviIztok Hočevar, poznamo pri razminiranju trimetode: ročna metoda, metoda s psi, ki odkrivajoeksploziv, in mehanska metoda s stroji zarazminiranje. Da bi se dosegel standard humanitarnegarazminiranja, ki zagotavlja 99,7-odstotnočisto ozemlje (vojaški standard razminiranjadosega okoli 70-odstotno očiščenje) jeKdo so deminerji?Kot že omenjeno, ITF neposredno ne izvajarazminiranja. Ponavadi v deminerskih projektihsodelujejo komercialna podjetja in nevladneorganizacije, tako tuje kot domače, v katerihzaposlujejo deminerje. Deminerji so predvsemnekdanji vojaki, pripadniki oboroženihsil, policijskih enot, civilne zaščite, ki so opraviliizobraževanje za humanitarno razminiranje.Deminerji se morajo stalno izobraževati,usposabljati in spoznavati nove oblike in tehnologijeeksplozivnih sredstev ter varnostne inzaščitne standarde.Kot pravi Iztok Hočevar, svetovalec direktorjaza mednarodne odnose, i<strong>maj</strong>o države, kotsta Hrvaška in BiH, svoje kapacitete na podropotrebnakombinacija dveh metod, ki zagotavljatamaksimalno stopnjo očiščenosti ozemlja.Večinoma se s humanitarnim razminiranjempodročjem povrne njihova vrednost, kakršnaje bila pred postavitvijo minskih polj. ITF takodaje zemlji novo vrednost oziroma ji vrača njenstari namen, ob tem pa sodeluje z vsemi organizacijami,ki se ukvarjajo s protiminsko dejavnostjo– Združenimi narodi, Mednarodnimcentrom za humanitarno razminiranje, Evropskounijo in drugimi mednarodnimi organizacijami,ki delujejo tudi na tem področju.Prejemniki in donatorjiITF zaposluje 19 ljudi, ki so predani svojemuhumanitarnemu poslanstvu. Za njihovo delo soključne donacije. Na letni ravni zberejo med 22in 30 milijoni USD donacij. Glavni donator soZDA, ki so doslej donirale že 95,5 milijona dolarjev.V ozadju je namreč sporazum z ameriškovlado, ki po tako imenovanem »matchingfund« mehanizmu podvoji vsako donacijo, ki joITF zbere za razminiranje v JV Evropi. ITFza lastno delovanje porabi 3 odstotke sredstev,kar je ena izmed najnižjih stopenj med humanitarnimiorganizacijami po svetu.Za ITF je značilna transparentnost delovanja,za vse donacije, ki pridejo, je uporaba znanaže vnaprej, znan je namen teh sredstev, ki jezapisan v predlogih projektov, ki so predhodnoskoordinirani z državami prejemnicami pomoči.Vedno se predhodno pogovarjajo tudi z vladamiprejemnicami. Tudi vsak donator v vsakemtrenutku ve, kako se njegov denar porablja,kar je tudi v njegovem interesu. Z vsako državoprejemnico i<strong>maj</strong>o sklenjen administrativnisporazum, ki jim omogoča delovanje v tejdržavi.Izvajalce za razminiranje izbirajo na razpisuin pri tem upoštevajo tudi nacionalne prioritetedržave prejemnice oziroma onesnažene države.I<strong>maj</strong>o ustrezno notranjo in zunanjo finančnokontrolo, vsak projekt revidira neodvisna mednarodnarevizijska hiša. ”Za donacije, ki so namenjenerazminiranju, izvajamo mednarodnerazpise,” pravi Iztok Hočevar in dodaja, da vITF redno poročajo o dejavnostih upravnemuodboru institucije, v katerem sedijo predstavnikislovenske in hrvaške vlade ter vlade Bosnein Hercegovine, in Svetovalnemu odboru, vkaterem so predstavniki vseh držav donatoric.Porabo denarja pa lahko vsak donator nadzirana spletnih straneh ITF www.itf-fund.si, prekokaterih bo v kratkem možno tudi donirati.Tudi v prihodnje bo ostal srž delovanja ITFna področju protiminske dejavnosti. Glede naproblem, ki ga mine še vedno predstavljajo, inperspektivo doniranja bodo kot eden glavnihakterjev zagotovo ostali na področju JV Evrope.Dokler področja ne bodo minsko očiščena,jim dela ne bo zmanjkalo. Požrtvovalnostijim zagotovo na manjka! ITF ostaja zanesljivpartner tako državam prejemnicam kot donatorjem.•20 LION
10. LET PLAKATA MIRUPRAZNUJMO MIRŽupan Zoran Jankovič in guverner AntonCamplin čestitata zmagovalcu Žigi Hančiču.Darja Mirt, pooblaščenka distrikta za Plakat miru razkazuje razstavo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču.Mednarodni likovni natečaj Plakat miru, ki gav Sloveniji organiziramo že deseto leto, se tokratzrcali v naslovu Praznujmo mir. Pobudnik akcije,v kateri sodelujejo otroci med 11. in <strong>13</strong>. letom povsem svetu, je bila pred 19 leti največja humanitarnaorganizacija na svetu, <strong>Lion</strong>s International, kiaktivno deluje v več kot 180 državah sveta.V Sloveniji se <strong>Lion</strong>s klubi že deseto leto zaporedudeležujejo natečaja, katerega vodilo je MIR,bistvo pa otroke vzpodbuditi k razmišljanju o miru,ustvarjanju miru tam, kjer ga ni<strong>maj</strong>o, in spoštovanjumiru tam, kjer ga imamo. Preko slik začutimootroške sanje o miru in njihove ideje, kakozagotoviti mir vsem otrokom sveta. Z ustvarjanjemslik med otroki poudarjamo prijateljstvo,prijaznost in jih vzpodbudimo k lepšemu obnašanju.V natečaj se letno vključi preko šestdesetosnovnih šol, različne likovne delavnice in umetniškadruštva ter ateljeji, kar pomeni, da pri nasna temo miru ustvarja več kot dva tisoč otrok.Na prireditvi ob otvoritvi razstave v zgodovinskematriju Mestne hiše Ljubljana, ki so jo popestriliučenci glasbene šole Domžale, je nastopiltudi plesni par, Monika Jeras in Peter Pipp, ki jebil tudi sam večletni sodelujoči v natečaju.Razstavo je odprl guverner <strong>Lion</strong>s distrikta <strong>129</strong>v Sloveniji, Anton Camplin: »Mladi ustvarjalci, kinam predstavijo svoje znanje in sanje, so mi vsakoleto v neizmerno veselje. S svojimi malimiumetninami nam predstavijo svojo vizijo miru,ljubezni ter svoj odnos do orožja in nasilja ter prijateljevanjaz bližnjimi in naravo. V njihovih gla-vah se mir prične z vsakim posameznikom in jena lestvici vrednot na prvem mestu. Prav zato sonam mladi lahko velikokrat za zgled.«Na otvoritvi je skupaj z gospodom Camplinomnekaj misli o miru izrazil tudi Zoran Jankovič, županmesta Ljubljana: »Ideja miru je nekaj najlepšega,kar lahko nekdo doživi. Veseli me, da je razstavav Mestni hiši, saj si tudi sam vedno prizadevamza dobre odnose med ljudmi in svojimizaposlenimi ter za mir in strpnost. Takih razstavsmo v Mestni hiši vedno veseli. Risati o miru pomeniobčutiti mir. Od mladih se lahko naučimoveliko: ljubezni, iskrenosti in preprostosti.«Na razstavi so bile poleg letošnjih 24 finalistovakcije predstavljene tudi reprodukcije vseh devetihzmagovalcev preteklih akcij in letošnji zmagovalec.Naš zmagovalec je tokrat Žiga Hančič podvodstvom mentorice akademske slikarke gospeVerice Tersternjak, ki je naslikal lesenega možička,model človeka, ki ponazarja vse narode sveta.V svet trosi mir in dela dobro. Po treh letih slikanjav slikarski delavnici je tudi Žiga preko pogovora omiru, nato skiciranja in več barvnih izvedbah, kandidatza zmagovalca na mednarodnem nivoju.Zmagovalna slika iz Slovenije (zmagovalec vSloveniji prejme posebno priznanje in kipec miru,delo akademske kiparke Urše Toman Drinovec)se namreč vsako leto v mednarodni konkurenciv ZDA poteguje za zmagovalca celotneganatečaja.Darja Mirt, pooblaščenkadistrikta za Plakat miruLION 21
Change language