Barve govorijo - Helios

kovinarstvo2barve govorijozima 2012www.helios.siKako postaneš FROSIO inšpektorza protikorozijsko zaščitoGlede na odzive na članek, objavljen v prejšnji, 41. številki časopisa, je prav, da vam podamnekaj ključnih informacij o tem, kako postati FROSIO inšpektor za protikorozijsko zaščito (PKZ).Tečaji potekajo večinoma po vsej Evropi, Aziji in Rusiji.Prijava na tečaj, ki stane okvirno 3.500 evrov, potekapreko spletnega obrazca. Neodvisno od države gostiteljicepotekata tečaj in končni izpit v angleškem jeziku.Cena tečaja zajema vso potrebno literaturo, devet dni predavanj(predavanja trajajo od 8. do 16. ure), kosila ter praktični inteoretični del izpita, ki poteka zadnji, deseti dan. Za posameznidel izpita so na razpolago štiri ure, pri čemer sta za pozitivnooceno potrebni dve tretjini pravilnih odgovorov. Če steneuspešni samo pri enem delu, lahko ponavljate samo ta del.Rezultate sporočijo po približno treh mesecih na posameznikove-naslov. Glede na vaše predhodne praktične izkušnje znadzorom izvedbe protikorozijske zaščite vam dodelijo stopnjoFROSIO level I inšpektor pripravnik (0 – 2 leti izkušenj),FROSIO level II (2 leti izkušenj) ali FROSIO level III (5 letizkušenj). Na mednarodnih projektih se zahteva najmanj drugastopnja. Podrobnejše informacije najdete na spletni straniwww.frosio.no.Večina objavljenih člankov v časopisu predstavlja problematiko,rešitve in načine zaščite kovine pred rjavenjem z različnimipremazi. To je tudi prav, saj je Helios proizvajalec premazovin ta dejavnost reže kruh mnogim ljudem. Pri postopkihpriprave površine in dejanskem barvanju objektov prihaja doizpostavljenosti delavcev različnim zdravju škodljivim vplivom.Zdravju in zaščiti delavcev pred tovrstnimi škodljivimivplivi se prepogosto posveča premalo pozornosti, predvsemzaradi težnje po zmanjševanju stroškov oziroma po povečevanjudobička. (Ko delavec zboli, ga enostavno nadomestijo!)Delavec mora, če ima dostop do zaščitnih sredstev, ta tudiuporabljati.Ena od aktivnosti inšpektorja protikorozijske zaščite je tudiopozarjanje in predlaganje ustrezne zaščite delavcev. V skrajnihprimerih, če sta ogrožena zdravje ali varnost pri delu, lahkoinšpektor dela zaustavi do odprave nepravilnosti.ModernasvetJure Jug,tehničnisvetovalecPred pričetkom dela se pozanimajteo možnih nevarnostih in se primernozaščitite.Najpogostejšazaščita pri uporabipremazov je uporabazračnega filtra zoznako A2 P2, ki ščitipred prašnimi delci inhlapi organskih topil(rjavo/bela oznaka) .Najpogostejše nevarnosti za zdravje pri postopkih protikorozijske zaščite so:1. vdihavanje:• prahu (pri peskanju in metalizaciji)• hlapov topil• hlapnih komponent drugih kemikalij2. stik s kožo:• premazi in topila• prah (pri peskanju ali brušenju in metalizaciji)• alergene substance3. zaužitje (malo verjetno)Zdravju nevarne snovi, ki so del premaza, in njihovi vplivi na telo pri različnih časih izpostavljenosti.SNOVDel varnostnega lista za ksilenStarooznačevanjeXnNovo označevanjeAKUTNA (TAKOJŠNJA) STRUPENOST, DRAŽENJE kože in oči,ZDRAVJUPROBČUTLJIVOST kože, SPECIFIČNA STRUPENOST,ŠKODLJIVODRAŽENJE DIHAL, NARKOTIČNI UČINKIObrazložitev: Novi znaki združujejo več starih, zato ima en znak opisanih več tveganj.R in S stavkiR 10R 20/21R 38S 7/9S 16S 36/37/39S 51UkrepiPo vdihavanju:Po stiku z kožo:Po stiku z očmi:Po zaužitju:VnetljivoŠkodljivo pri vdihavanju in v stiku s kožoDraži kožoAKUTNO(kratkotrajna izpostava)Hraniti v tesno zaprti posodi na dobro prezračevanem mestu.Hraniti ločeno od virov vžiga - ne kaditi.Nositi primerno zaščitno obleko, zaščitne rokavice in zaščitoza oči/obraz.Uporabljati le v dobro prezračevanih prostorih.Ponesrečenca odpeljati na čist zrak, postaviti v polležečipoložaj in ga umiriti. V primeru zastoja dihanja izvajati umetnodihanje. Če se pojavijo vrtoglavica, glavobol, slabost,poiskati nasvet zdravnika, v primeru nezavesti pa prepeljatiponesrečenca v bolnišnico v bočnem položaju ter vzdrževatiprehodnost dihalnih poti.Odstraniti polito/kontaminirano obleko. Izmiti kožo z vodo inmilom. Ne uporabljati organskih topil ali redčil.Izprati oči z vodo, tako da voda odstrani ostanke izdelka.Ne jesti. Usta izprati z vodo. Ne povzročati bruhanja.KRONIČNO(dolgotrajna izpostava)TOPILA omotica, glavobol, nezavest, nemoč, razdražena koža in oči trajna poškodba možganovEPOKSI (nizkomolekularne smole –visoka viskoznost, manj topil)razdražena koža in srbečicaepoksi alergijaIZOCIANAT(PUR – poliuretanski trdilec)zamašen nos, dražeč kašelj, glavobol, krvavitev iz nosu alergična astma, zmanjšana pljučna kapacitetaPodrobnejše informacije o vsebnosti nevarnih snovi v izdelku in o preventivi so opisane v varnostnem listu izdelka – MSDS ali SDS (poglavje št. 8) ter naembalaži v obliki piktograma ter z R – (Risk ali tveganje) in S – (Safety ali varorovanje) stavki.Osebna zaščitna oprema1. stik s kožo: - rokavice- oblačila – kombinezoni2. vdihavanje: - maskepreko poloviceobrazapreko celegaobrazamaska s svežimzrakom4. ostalo:• hrup (pri peskanju, visokotlačnem vodnemodstranjevanju barve)• slaba razsvetljava• vibracije (pri peskanju, visokotlačnemvodnem odstranjevanju barve, brušenjuin drugih okoliščinah)• visoki tlaki (pri peskanju, visokotlačnemvodnem odstranjevanju barve invisokotlačnem nanašanju barve - airlessbrizganje)Jure JugFiltri na maskah so označeni glede na snovi, pred katerimi ščitijo, tudi sštevilko, ki podaja stopnjo zaščite.Oznaka filtra Barva filtra ali traku Ščiti predA RJAVA Hlapi TOPILAx RJAVA Hlapi TOPIL z vreliščem pod 65°CPx BELA PRAHOMB SIVA KISLINSKIMI HLAPIE RUMENA ŽVEPLOVIM DIOKSIDOMK ZELENA AMONIAKOM / AMINIStopnjazaščiteA1A2A3P1P2P3Učinkovitost filtranizkasrednjavisokanizkasrednjavisokaŠčiti predKoncentracijo hlapov pod 0,1 %(1000 ppm)Koncentracijo hlapov do 0,5 %(5000 ppm)Koncentracijo hlapov do 1,0 %(1000 ppm)Trdimi delci, uporaba le v primeruneškodljivega prahuTrdimi in tekočimi delci, ščiti pred nizkostrupenim prahomŠčiti pred strupenim in zelo strupenimprahomFilter Slika Filter SlikaA2B in EPrimeri dobre prakse uporabe zaščitnih sredstevKKombinacija

avtoličarji4barve govorijozima 2012www.helios.siGospodarstvo inšolstvo z roko v rokiPred kratkim, 12. in 13. novembra 2012, smo v učnemcentru na Količevem gostili skupino najperspektivnejšihdijakov drugega letnika na programu avto karoseristiz SSŠC Ptuj. Spremljal jih je učitelj praktičnega poukaRoman Petrovič. Glavni cilj srečanja je bilo neformalnopreverjanje doslej obvladanega znanja dijakov, s poudarkomna samostojnem ličanju vozil.Dober gospodar še kako dobro ve, da je investiranje v znanjenaložba, ki se slej ko prej bogato povrne. Med dobre gospodarjenedvomno lahko štejemo tudi Skupino Helios, saj se je že vpreteklosti aktivno povezovala, tako z izobraževalnimi kakortudi z raziskovalnimi ustanovami. Taka povezovanja sovedno pripomogla k boljši prepoznavnosti Skupine Helios kotproizvajalca, kakor tudi k prepoznavnosti izdelkov na trgu.Delavnico smo si zamislili kot dvodnevno spoznavanjez vsemi fazami priprave in lakiranja avtomobilske karoserije,na katerem dijaki tudi izdelajo vsak svoj izdelek.Dijaki so se s praktičnim delom na avtomobilskih delihob inštrukcijah Mitje Vrbovška in moje malenkosti spoznavaliz materiali programa Mobihel, obvladovali tehnikenanašanja in in spoznavali pravilne delovne postopke,vse do zaključnega lakiranja. Ob zaključku drugega dneso lahko vsak zase, nato pa tudi primerjalno z drugimi,preverjali kakovost, ugotavljali posamezne napake, ki sose morda pojavile pri njihovih izdelkih. Prav lepo je biloopazovati, koliko tekmovalnega naboja je bilo med dijakiin s kakšno resnostjo so se lotili nalog. Oba dneva staminila prehitro. V kratki zaključni anketi so udeležencizapisali: »Komaj čakamo, da se na podobni delavnici vHeliosu srečamo znova, saj je bilo zelo zanimivo in poučno«.Moram priznati, da je bilo zadovoljstvo obojestransko,zato bomo takšne oblike sodelovanja izvajali tudi vprihodnje.Miran MihaličSodelovanje z izobraževalnimi ustanovami je stalnica tudi pri programu avtoreparaturnihpremazov. Organizirali smo že vrsto teoretičnih in praktičnih predstavitevizdelkov programa Mobihel dijakom na programih izobraževanja zapoklice avtoservisnih dejavnosti. Pri tem nam je bilo glavno vodilo dejstvo, da so tonaši potencialni bodoči kupci. Dokazano je, da si materiale, s katerimi si znanje pridobivamov ranem obdobju usposabljanja za določen poklic, najbolje zapomnimo injih iščemo tudi pozneje v času opravljanja poklica. To lahko trdim iz lastnih izkušenj.Povedano drugače, materiali, s katerimi se dijaki srečujejo že v času šolanja, so meriloza vse ostale materiale, s katerimi se nato srečujejo na delovnem mestu.Zaradi navedenega v programu avtoreparaturnih premazov veliko pozornosti posvečamoprav predstavljanju naših izdelkov dijakom že v času njihovega šolanja. V preteklostismo po vsej Sloveniji izvedli več enodnevnih predstavitev in delavnic na srednjihšolah s programom avto karoserist. Tako nam je uspelo prepričati vodstva šol, pa tudiučitelje, da je program izdelkov Mobihel idealna izbira za izvajanje praktičnega pouka.Še več, z nekaterimi šolskimi centri, ki imajo učne programe s področja avtoservisnedejavnosti, smo podpisali pisma o sodelovanju, kar nam zagotavlja obojestranske koristi.Na podlagi takega sodelovanja se v določeni meri bogati kakovost praktičnega poukaza dijake, k čemur pripomore tudi sponzoriranje z našimi materiali. Navsezadnje,vsi dobro vemo, da se v učnih procesih varčuje prav pri materialnih stroških izobraževanja.V drugi fazi pa sodelovanje temelji na izvajanju praktičnih delavnic, kjer dijakeučimo predvsem pravilnih tehnik uporabe izdelkov programa Mobihel.Dijaki pri praktičnem delu

slikopleskarstvo5barve govorijozima 2012www.helios.siVpliv vremenskih razmer na izvedbotoplotnih izolacijskih sistemov vjesensko-zimskem obdobjuFasade in z njimi povezane izvedbe so v prehodnih obdobjih občutljive na vremenskerazmere in izvajalcem narekujejo tempo ter način dela.Vsi vemo, da investitorji še pred kurilnosezono želimo dokončati izvedboin obnovo toplotno izolacijskih sistemov.Z uspešno izvedenim toplotnim izolacijskimsistemom se zmanjša poraba energijeza ogrevanje in izboljša kakovost bivanja.V večini primerov pa se investitorji in tudiizvajalci premalo zavedamo, da so dela v poznemjesenskem in tudi zimskem času povezanas slabim sušenjem, z močnim deževjem,meglo, roso, nižjimi temperaturami, ssnegom in z drugimi razmerami, ki vplivajona fasadno površino.Fasadne sisteme sestavlja kopica komponent,ki narekujejo določene pogoje pri vgradnji, ajih mnogokrat ne spoštujemo. Pri fasadnihsistemih so vremensko najbolj občutljivekomponente lepila, osnovni premazi in dekorativnizaključni ometi. Vse tri komponentelahko zelo dobro funkcionirajo tudipri temperaturah okoli 5 stopinj in generalnone vplivajo na slabšo kakovost toplotnoizolacijskega sistema in izvedenih del.Kakovost fasadnega sistema pa se lahko občutnoposlabša, če se z nižjimi temperaturamiin morebitno visoko vlago, ki je v temčasu lahko prisotna tudi več tednov, ne podaljšačas sušenja vsake faze. Samo sušenjese pri eni fazi sistema, ki je pri idealnih razmerahv 24 urah dovolj suha za naslednji nanos,lahko podaljša tudi do sedem dni.Sušenje materialov je zelo povezano z visokovlago v zraku in s temperaturo. Zračna vlagalahko na določeni lokaciji izvedbe objektadnevno niha med 75 in 95 %. Pri nizki tem-dneh. Hitra izvedba fasade, brez potrebnegasušenja posameznih faz, nemalokrat privededo dodatnih stroškov, tako za izvajalca kotza investitorja. Težave, ki so vidne takoj, senajvečkrat kažejo kot izpiranje neposušenegaometa, ki ga lahko že po nekaj dnehslabega in vlažnega vremena spere nevihtaz dežjem in vetrom. Prav tako lahko zaradineprimernega sušenja pride do neenotnegabarvnega tona fasade.Dnevi so lahko zelo različni tudi v nihanjutemperature, v nekaj dneh nas lahko presenetimraz s temperaturo več stopinj podničlo, in v takih primerih nam prehitro zaključenain neposušena fasada pokaže napakepo nekaj letih. Prihaja do razslojevanjaposameznih komponent, ki so zaradi zmrzaliob sušenju propadle do te mere, da sozdržale bistveno manj, kot bi lahko.Da bi se izognili težavam in da bi imeli naobjektu kakovostno izveden toplotno izolacijskisistem, kakršnega pričakujemo, je priizvedbi treba upoštevati trenutne in napovedanevremenske razmere in se jim prilagajati.ModernasvetDušan Jagodič,tehničnisvetovalecČe se med izvedbo delvreme poslabša in jeizvedba vprašljiva, je boljepočakati, pa četudi dopomladi, saj je lahko strošekpopravila fasade zaradikasnejših poškodb toplotnoizolacijskega sistemavečkratnik prihranka enesezone ogrevanja.peraturi cca. 5-10º C in megli je zračna vlagalahko 80 – 90 % in je sušenje toliko upočasnjeno,da večerna in nočna rosa ter meglaizničijo dnevno minimalno sušenje in nanosefasade zopet navlažijo.Ker v obdobju nestabilnega vremena večinomapogledujemo v nebo in pri izvedbilovimo vsak dober oziroma sončen dan, pozabljamona sušenje. Zato so včasih fasadev slabem vremenu narejene v samo nekajFasadno površino je kljub nizkim temperaturamtreba zaščititi s fasadnimi senčili.Senčila bodo do neke mere zavirala dodatnovlaženje zaradi rose in ščitila pred izpiranjemzaradi padavin.Dušan Jagodič

parketarstvo6barve govorijozima 2012www.helios.siVzdrževanjelakiranihparketnih površinLes je naraven material, ki se vgradbeništvu in opremi notranjihprostorov uporablja že odnekdaj in kot tak bolj ali manjuspešno kljubuje novodobnimnadomestnim materialom.V stanovanjskih objektih ganajvečkrat zasledimo kot talnooblogo v različnih vrstah inoblikah parketov. Kot lesenatalna površina je les skupajs pripadajočim premaznimsistemom z vsakodnevno uporabozelo obremenjen. Da bi parketpred redno obnovo čim dlje služilsvojemu namenu, je treba nekajvedeti o osnovnih lastnosti lesa inpoznati napotke o vzdrževanju.ModernasvetDušan Jagodič,tehničnisvetovalecOdprimo vratakopalniceVsakodnevno tuširanje v kopalnicizvišuje zračno vlago, ki jo lahkodrugi prostori v zimskem času inob nizki vlagi v stanovanju priodprtih kopalničnih vratih koristnouporabijo za zagotavljanjenormalne vlage.Les se kot naravni material v vsemsvojem življenjskem ciklu krči, razteza,nabreka, poka, krivi... Vse dimenzijskespremembe, povezane z lesom,so posledica temperaturnih nihanj insprememb vlage, ki jo les lahko prejme izzraka ali iz podlage. Zima je čas, ko v bivalnihprostorih pri 20 – 22 ºC zračnavlaga pade na 20 – 30 %. Nižanje vlage vprostoru povzroči izsuševanje lesa in posledičnokrčenje. Rezultat krčenja je povečanjezračnosti med stiki parketnihelementov. Les se s koncem grelne sezonein s povečanjem vlage ponavadi povrne vprvotno stanje.Pri vzdrževanju ne smemo pozabiti, da jekrčenje, nastalo zaradi razmer v prostoru,prekinilo vodotesnost spojev parketnihelementov. Tako je ob morebitnem mokremčiščenju možno zatekanje vode medlasaste razpoke stikov. Če voda med spojipronica v les, lahko na spojih nastanejospremembe v barvi lesa, ki so pri različnihvrstah lesa različno izrazite. Pri vzdrževanjuparketa v dobri »kondiciji« priporočamosesanje prahu in občasno brisanjez rahlo navlaženo mehko krpo in nikakorz mokro krpo.Dimenzijsko stabilnost lahko zagotavljamona več načinov. Ker je les občutljivna vlago, je priporočljiva zračna vlaga od50 – 60 %, ki jo lahko uravnavamo s klimatskiminapravami ali z vlažilci zraka.Povečanje zračnosti med stiki parketnih elementovOksidiranje parketa zaradi svetlobeVlaga se lahko uravnava tudi z zračenjemin s temperaturo v prostoru. Čenaprave za uravnavanje vlage niso avtomatske,vlago nadziramo z merilcemvlažnosti. Visoka vlaga v prostoru pravtako lahko privede do poškodb parketa.Če so aparati za vlaženje neprimerni inokoli vlažilca na parketu nastajajo vlažno-rosnaobmočja, se parket navlaži innastane valovita površina.V praksi se vzdrževanje prične že s prvimdnem novega parketa, saj je obremenjevanjepovršin del vzdrževanja – ohranjanjapovršin. Na novo lakiranapovršina običajno drugi dan še nimapovsem utrjene površine, ki bi bila pripravljenaza uporabo. Če površine še nisodovolj utrjene (do 10 dni) moramo bitipri nameščanju večjih kosov opreme zeloprevidni. Na vse tačke pohištva in stolovpritrdimo klobučevino. Pri pisarniškihstolih je treba trda kolesca zamenjatiz mehkejšimi gumijastimi. Preprogepoložimo na površino nekoliko kasnejekot ostalo opremo, in sicer do 30 dni polakiranju. Vrste lesa so različno občutljivena oksidiranje zaradi svetlobe,zato so mesta, kjer na parketu leži preproga,vedno vidna in tega ni možno odpraviti.Ravno tako so mesta, na katerihleta stoji omara ali so osenčena, vednosvetlejša in so vidna, če omare več let nepremestimo.Dušan Jagodič

azvedrilo in novice8barve govorijozima 2012www.helios.siNagradna križankaAVTORJOŽEPAUMANSHAKES-PEAROVAROMANCAJUTRANJAZARJA,ZORA,SVITDRUGOIME ZAPIRINEJSKIPOLOTOKOTOKJUŽNO ODPOLOTOKAPELJEŠACREKA NAPOLJSKEM,DESNI PRI-TOK VISLELESNI SLAD-KOR, DOB-LJEN SHIDROLIZOLESAKRAJ OBREKIGLOMMA NANORVEŠKEMIGRALKAZEMLJIČKULTURNARASTLINA,VRSTA ŽITAGRAFIČNAINDUSTRIJAV CELJUORGAN, KIIMA VRHOV-NO OBLASTV DRŽAVI16 21PESNICAŠORLIJACKNICHOLSONGRŠKIOTOKV JUŽNIHCIKLADIHMESTO NAMADŽAR-SKEM, OBREKI TISIMESTO VITALIJISZ ODPESCAREsufler:ARBRA,EASTON,IKUTA,OBOLTOVARNIŠKIZAŠČITNIZNAK(ANGL.)KARTA,NAREJENAZ RAČUNAL-NIKOMALEKSAN-DARREDKEJŠINAZIV ZASMRKLJOREKA NAPIRINEJ-SKEMPOLOTOKUIMENEKDANJEIGRALKEBEGOVIĆVINKOJELOVACMESTO VPENSILVANIJIOB REKIDELAWAREHLOD ZAPREDELAVONA ŽAGIAM. ARHIT.IN OBLIKO-VALEC(CHARLES(1907-1978)DEL RIMA,ZA REKOTIBERO,ZATIBERJE31022RACAKVRISANKAHPOIMENO-VANJEMODRECA VINDIJIDUBROVNIKFIGURA PRIČETVORKIKRSTOODAKNORVEŠKISMUČARSKAARDAL17IT. BAKRO-REZEC(VICO)LASTNOSTOBLASTI-ŽELJNEGAČLOVEKAPLAČILO ZAOSKRBOTUJEGAOTROKAREKA V JUŽ.AFRIKI, DESNIPRITOKORANJAKUB. POLI-TIK (FIDEL)KONEC ŠAH.PARTIJERENIJREKAV JUŽNIFRANCIJINEPARNAVENA OBHRBTENICIGORIVO ZBARJALOSANGELESKOL,FIŽOLOVKA15OKAYJAP. GRAFIK(KOJI, ROJ.1953)11NEM. POLI-TIK (JOHAN-NES)IZID IGRESODNI IZREKPOKVARJENČLOVEK,OSTUDNEŽKIT. GORAV POGORJUKUNLUNZOBO-ZDRAVNIKŠVEDSKO M.V OKROŽJUGÄVLEBORGFIN. SKAKA-LEC (JANNE)19 POLJSKISMUČ.SKAKALECMALYSZOTTOVMOTORANGL. GLE-DALIŠKI IG.(CHARLES)MEDVEDUPODOBENAVSTRALSKISESALECJAP. TELOVA-DEC (JUKIO)SL. KRITIK(RUDI)NAPLAČILOPRAOČETOLAŽBASEMITOVSLIK. (IVAN,21926-1995)ZLATKOŠUGMANTEČAJPREBIVALECVADUZALEVIPRITOKKOLUBAREKILOGRAMOSKARHUDALESNAŠA FILM-SKA DIVAMODAŽIVOTCA,TEDDYTOKATA (IT.)20SPRH VUSTIHREKA VKOLUMBIJINIKELJSTAROGR.MESTO, GR.BUTALE8 STAREJŠI TIPCITROENO-VEGA AVTO-MOBILA4 12 SLOVENSKIPEVEC(ZORAN)5 OPERNISKLA-DATELJDONIZZETI13 REKA VŠPANIJI(ZGODOVIN-SKO IBERUS)KRAJ PRICERKNICIŠTEFANNEMANJANIZOZEM.KRALJE-VSKA PRE-STOLNICAIGRALKATKAČEVA(1934-1991)SREDIŠČEHMELJAR-STVA NAČEŠKEMROJSTNI KRAJ SKLADATE-1LJA VERDIJA V ITALIJITENIŠKA IGRALKASHRIVIERJAPONSKALUKA NASEVERUHONŠUJA24SLOVEN-SKA MLA-DINSKAREVIJAKAMNINA,GABRSKAGLOBOČ-NINALAHKOŽIVAŽENSKA23AVSTRIJ-SKA PORO-ČEVALNAAGENCIJAATIŠKAUTEŽNAMERA18ROD STEIGERKRAJ VZH.OD LJU-BLJANE6 9VRSTA14PERZIJSKEPREPROGEROALD DAHL7MOČNAIGRALNAKARTAOČE1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24Ime in priimekNaslovPoštaSlikopleskarji in parketarjina izletu po GorenjskiNaše zveste kupce smo tudi letos povabilina izlet. Odzvali so se v velikemštevilu in tako smo se v petek, 5. oktobra2012 s slikopleskarji in parketarji odpravilina Gorenjsko. Obiskali smo Kropo, nekdanježelezarsko naselje, občudovali skakalnicev Planici, kolesarili in preizkusilinaš pogum na adrenalinskem sankanju vKranjski gori. Bil je lep dan, v katerem nimanjkalo dobre volje in priložnosti za prijetnodruženje.Jerca MarnIzpolnjeno geslo križanke pošljite na naslov:Helios Domžale, d. d., Količevo 2, Služba za marketing,1230 Domžale, najpozneje do 31. januarja 2013.Pet izžrebanih nagrajencev bo prejelo praktične nagrade.Nagrajenci križanke časopisaBarve govorijo 2011, št. 41, so:• Branko KOBAL, Ločica priVranskem 55, 3305 Vransko• Marjeta JAMŠEK, Vinje priMoravčah 14, 1251 Moravče• Miran NOVAK, Gomila priKogu 3, 2276 Kog• Majda Bizjak, Golovec 40,1420 Trbovlje• Helena Hribar, Župančičeva2, 1240 KamnikGlavna urednica: Nataša HajdinjakOdgovorna urednica: Polona StareUredniški odbor: Brane Knehtl, SonjaKovač, Jolanda Pokorn, Irena TavčarProdukcija: Helios Domžale, d. d.Oblikovalska zasnova: DC StudioTisk: SET d. d.Če glasila ne želite prejemati, nam to pisno sporočitena naslov Helios Domžale, d. d., Količevo 2,Služba za marketing, 1230 Domžale.