13.07.2015 Views

poletje, Å¡tevilka 18 - Helios

poletje, Å¡tevilka 18 - Helios

poletje, Å¡tevilka 18 - Helios

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>poletje</strong> 2006w w w . h e l i o s . s iAVTOLI^ARSTVONovostiMOBIHEL HYDRO Base MIXIrena TavčarO novi evropski zakonodajiglede omejevanja vsebnosti organskihtopil (VOC) v premazih, ki bozačela veljati 1. januarja 2007, smona teh straneh že veliko govorili.Ekipa avtoreparatur MOBIHELse na to prelomnico že dalj časaintenzivno pripravlja – z razvojemnovih izdelkov oziroma adaptacijodosedanjih. V mesecu juliju takoprihajamo na trg z naslednjimi izdelki:MOBIHEL HYDRO Base MIX(63 osnovnih nians)MOBIHEL HYDRO redčiloMOBIHEL HYDRO brezbarvnabazaMOBIHEL HYDRO razmaščevalecMOBIHEL HYDRO čistiloMOBIHEL 2K HS 2:1 brezbarvnilak (low VOC)MOBIHEL HYDRO Base MIXje mešalni sistem na vodni osnovi.Sestavlja ga 63 mešalnih emajlovin sicer: 30 barvnih, devet aluminijevih,15 perl in dva flop aditiva, kiso pakirani v embalažni enoti 0,5 Loziroma 1 L, odvisno od mešalnegaemajla (29 × 1 L in 34 × 0,5 L).Mešajo se lahko na obstoječi mešalniciza topilno bazo, mogoče paje kupiti tudi novo mešalnico. Taima 66 mest, od katerih so štiri namenjenaza embalažne enote 3,5 Lin predvidena za mešanje vseh trehnians Mobihela 2K HS 4:1kompaktprimerja.:Označevanje mešalnih emajlov:– 71A-79A→ mešalni emajli naosnovi aluminija– 50P-64P → mešalni emajli naosnovi perl pigmentov– 65X-70X→ xirallic briljantneperle– 00C-30T→ barvasti (colored) intransparentni pigmenti– 90F-91F → flop aditiviTehnične informacije:MOBIHEL HYDRO BaseMIX se nanaša v enem alidveh slojih (15–20 μm)Redčenje: okrog 10 odstotkovz redčilom MOBIHELHYDRODelovna viskoznost pri 20˚ CDIN4: 25–28 sČas sušenja pred nanosombrezbarvnega laka: pri 20° C20 min., pri 60° C 7 min., zIR-grelcem 2 min., z ličarskimsušilnikom 15 min.Ne sme zmzniti!Tehnične značilnosti:• Čas sušenja se skrajša z uporabogrelca IR ali ličarskega sušilnika• Odzračevanje med sloji ni potrebno• Zelo dobra pokrivna moč, višjasuha snov• Poraba barve bo od 20 do 30odstotkov manjša (na večjih površinah)v primerjavi s topilnimsistemom• Maksimalna vrednost VOC = 410g/lit• Kot zaključni sloj priporočamouporabo (»low VOC«) brezbarvnegalaka MOBIHEL 2K HS2:1Recepture:V mesecu juliju bo v novi, izboljšaniverziji tehtalnega programana voljo okrog 10 tisoč recepturza nianse različnih avtomobilskihznamk. V enem letu načrtujemo šedodatnih 10 tisoč receptur.Spremljajoči izdelki:MOBIHEL HYDRO redčilo –uporablja se za redčenje HYDROBaze MIX. Pakiranje: plastenka,1 LMOBIHEL HYDRO razmaščevac– uporablja se za čiščenje kovinskihpovršin. Pakiranje: plastenka, 1 L.MOBIHEL HYDRO čistilo – uporabljase za medslojno čiščenje.Pakiranje: plastenka, 1 L.MOBIHEL HYDRO brezbarvnabaza – uporablja se pri sistemulakiranja na prehod. Pakiranje: plastenka,0,5 L.MOBIHEL 2K HS 2:1 – »lowVOC« brezbarvni lakUporablja se kot zaključni slojMOBIHEL HYDRO Baze MIX.Je sicer na topilni osnovi, vendarje vsebnost topil v mejah direktiveEU. Ker je suha snov višja, zadostuježe 1,5 nanosa, da dosežemozahtevane debeline filma. Odlikujega polnost filma in visok sijaj. Redčenjeni potrebno.Tehnična informacija:Razmerje mešanja: 2:1 MO-BIHEL 2K trdilec 4100Nanašanje: 1× prašenje (0,5nanosa), 1× polni nanosSušenje: 30 min/60˚CVOC (g/L): 410 g/LPakiranje:Brezbarvni lak: 1 L in 5 LTrdilec 4100: 0,5 L in 2,5 LAleš JanežičPogoji pri lakiranjupremazov na vodni osnoviOkolju prijaznejši materializahtevajo boljše pogoje dela in večenergije za doseganje optimalnekakovosti premaza in »normalnih«časov sušenja.Znano je, da se vodne baze – neglede na proizvajalca – sušijo dlječasa od konvencionalnih na topilniosnovi, zato se je na trgu pojaviloveliko proizvajalcev lakirnih kabin,opremljenih s sistemi za pospeševanjesušenja.Osnovni pripomoček pri lakiranjuvodne baze je tako lahko SATAdry jet (nekakšen ličarski sušilnik),ki deluje neposredno iz kabine spomočjo pritiska in zraka. Z njegovouporabo sušenje pospešimo zaokrog 30 odstotkov, vendar pa ga jetreba upravljati ročno, namenjen paje le za delna, manjša popravila.V pomoč so nam lahko tudi IRgrelci,ki pa morajo biti enakomernorazporejeni okoli objekta. Boljprofesionalen pristop pa omogočalakirna kabina z vgrajenimi šobami(stropne, stranske, talne) za vpihovanjezraka, po potrebi tudi toplega.Ta naložba se giblje v razponu od15 do 100 tisoč evrov, odvisno odopreme in velikosti.Parametri, ki jih priporočajo vsiproizvajalci, se gibljejo v približnoistih okvirih:– temperatura aplikacije: 20–25stopinj Celzija– relativna vlaga: 40–60 odstotkov– pretok zraka: 0,3 metra na sekundoZa doseganje teh potrebujemo kabinez dovolj močnimi grelci, ki jihnapajajo plin, olje ali topla voda, inventilatorje za doseganje optimalnegapretoka zraka (20–35 tisočmetrov na uro), kar je odvisno odvelikosti kabine.Da je težava velika, dokazuje tudipatentirani sitem Nexa avtocolorza sušenje baze, ki s pomočjo avtomatikeuravnava vse parametre prilakiranju in sušenju vodne baze. Prislabih zunanjih pogojih to pomenizelo veliko porabo energije za dosegooptimalnega rezultata.


<strong>poletje</strong> 2006w w w . h e l i o s . s iPARKETARSTVOAktualnoLakiranjeBarbara JagodičZaščita parketa in ostalih lesenih talnih oblog zahteva posebno pozornost, saj imamo opravkaz živim darom narave, ki nas vsakič znova preseneča s svojo edinstvenostjo in toplino.Priprava površineVlažnost parketa mora biti od osemdo10-odstotna.Na trgu je veliko kakovostnih brusilnihstrojev in ustreznih brusilnihsredstev, ki so namenjena za strokovnobrušenje lesenih tal. Končniizgled položenega parketa je odvisenod brušenja, zato je to pomembnastopnja obdelave parketa.Če so bila tla slabo obrušena, tega zlakiranjem ni mogoče skriti.Priprava površine vključuje grobo,vmesno in fino brušenje ter pravilenizbor brusilnih sredstev (ustreznazrnatost brusilnega sredstva). Zakakovostno brušenje uporabljamovaljčni, tračni ali rotacijski brusilnistroj, za vogale in robove pa manjšestroje. Pravilen izbor zrnatosti brusnegapapirja je odvisen od vrstelesa, kakovostnega razreda parketa,načina polaganja, pri obnovi pa odstanja lakirane površine.Grobo brušenje je namenjeno izravnavinajopaznejših nepravilnosti ingrobemu izglajevanju. Uporabljamobrusni papir zrnatosti od 24 do40. Brusimo pod kotom, ki meripribližno od 30 do 45 stopinj odpoteka lesnih vlaken v vzporednihpasovih. Ko obrusimo vso površinov eni smeri, začnemo drugo brušenjepod kotom 60 do 90 stopinjglede na prejšnje brušenje – torejše vedno pod kotom 30 do 45 stopinjglede na potek lesnih vlaken,vendar v nasprotni smeri. Delo končamoz brušenjem vogalov, robovin vseh manj dostopnih predelov zustreznimi stroji. Pri tej stopnji jepotrebna izjemna natančnost, kernapak pri naslednjih dveh stopnjah,kjer uporabimo finejši brusni papir,ni mogoče popolnoma popraviti.Z vmesnim (drugim) brušenjemparket že zelo dobro izgladimo,izravnamo in pripravimo podlagoza kitanje in zadnje (končno) izglajevanje.Uporabimo brusni papirzrnatosti od 60 do 80. Brusimodvakrat križno kot pri prejšnji stopnjiin upoštevamo ista navodilaglede smeri brušenja. Pri tej stopnjiprav tako obrusimo tudi robove invogale.bela – smer lesnih vlakenmodra – smer brušenjaFino (zadnje) brušenje popolnomazgladi parket in odstrani morebitnadvignjena lesna vlakna, ki so nastalazaradi neizogibnega brušenjav nepravi smeri. Po kitanju parketa(opisano je v naslednjem poglavju)opravimo eno ali dve križni brušenji(odvisno od presoje polagalca)z brusnim papirjem zrnatosti od100 do 120. Za to brušenje lahkouporabljamo valjčni, tračni ali rotacijskibrusilni stroj. Po mnenjustrokovnjakov je za zadnje izglajevanjenajprimernejši rotacijski brusilnistroj. Za trše vrste lesa naj biuporabili brusilne mrežice zrnatosti100, za mehkejše pa zrnatosti 120.Brusilne mrežice uporabljamo samoza fino brušenje in brušenje medposameznimi sloji laka. Brusimo vsmeri lesnih vlaken, pozorni pa moramobiti tudi na zunanjo svetlobo.Brusimo v smeri proti svetlobi.rumena – smer svetlobebela – smer lesnih vlakenmodra – smer brušenja po kitanjuPri starih podih pomeni brušenjetudi odstranjevanje stare površine,na primer laka, olja, voskov aliostankov lepil, če je bil les prekritz drugo talno oblogo (tekstilno).V teh primerih moramo brušenjezačeti z grobim brusilnim sredstvom,denimo 24. Brusimo, doklerpovršina ni povsem čista. Vmesnoin fino brušenje izvajamo tako kotpri novih lesenih podih.Po končanem brušenju je zelo pomembnonatančno čiščenje in odpraševanjepovršine.Kitanje – zapolnjevanje režKitanje rež izvedemo po vmesnem(drugem) brušenju. Kit pripravimos fugirno tekočino IDEAL: lesniprah, ki nastane pri brušenju lesenepodlage, zmešamo s fugirno tekočinoIDEAL.Lastnosti kita za fugiranje so odvisneod:• viskoznosti mešanice• velikosti delcev prahu, ki ga dobimopri brušenju• razmerja med fugirno tekočino inprahom v mešaniciNajpomembnejše lastnosti kita so:• sposobnost zapiranja por, ne da bise kit preveč pogrezal• hitro sušenje• elastičnost• dobra oprijemljivost na les• sposobnost, da ne obarva lesaČe so razpoke velike, je potrebnodvakratno kitanje:– prvič z gostejšim kitom, ki jemešanica prahu z večjimi delci,ki ostane pri brušenju z grobimbrusnim papirjem,– drugič po popolni osušitvi z redkejšimkitom, ki je mešanica prahuz manjšimi delci, ki ostane pribrušenju s finim brusnim papirjem.Pomembno: zadnja faza brušenja(fino brušenje) in lakiranje jemogoče po popolni osušitvi. Čassušenja je odvisen od delovnih pogojev,debeline nanosa in širine terglobine rež, ki smo jih zapolnili. Privečjih nepravilnostih in širših režahne zadošča le uporaba kita, ampakmoramo odprtino najprej zapolniti zustreznimi lesnimi vstavki.Osnovni lakiGlavna naloga osnovnih lakov zaparket je ustrezna priprava lesenepovršine za nanos zaključnih lakov.Najvažnejše naloge, ki jih izpolnidober osnovni lak:• ustrezno zapolni pore in odpravimanjše napake v lesu, omogočienakomerno vpijanje lesa in zagotovienakomeren izgled lesenepovršine,• dobro prodira v les in površinskoutrdi lesna vlakna, kar omogočapripravo trdne in elastične podlageza nanos zaključnega laka,• izolira površino lesa pred prehajanjemposebno aktivnih snovi vsloj zaključnega laka, s tem preprečirazna neželena obarvanja,nastanek neustreznega izgleda inslabe odpornostne lastnosti lakirnegasestava,• zagotavlja optimalno adhezijomed lesom in naslednjimi nanosizakjučnega laka,• ima dobre aplikacijske lastnosti(preprosto nanašanje, hitro sušenje,dobra brusnost),• ekonomika.Vrsto osnovnega laka izberemoglede na vrsto lesa:• Za bolj porozne lesne vrste – venčastoporozne (hrast, iroko, doussie)– priporočamo nanos osnovnegapoliuretanskega laka zaparket IDEAL 2K ali osnove zakislinske lake IDEAL.• Pri manj poroznih lesnih vrstah– difuzno poroznih (bukev, oljka)– lahko kot osnovni premaz uporabimookrog petodstotno razredčenzaključni poliuretanski lakza parket IDEAL 2K (redčenjez IDEAL PU zadrževalcem) alipa uporabimo osnovni poliuretanskilak za parket IDEAL 2K(pri bukvi je obvezen nanos zvaljčkom).• Za mastne in smolnate lesne vrste(tik, bor, oljka, macesen) priporočamouporabo osnovnega poliuretanskegalaka IDEAL 2K alipa okrog petodstotno razredčenegazaključnega poliuretanskegalaka za parket IDEAL 2K (redčenjez IDEAL PU zadrževalcem).• Pri lesnih vrstah z veliko barvili,čreslovine (ipe, lapacho, padaouk,merbau …) lesne snovi zlahkoto penetrirajo v lak in napovršini povzročajo barvne lise.Temu se izognemo z uporaboosnovnega poliuretanskega lakaIDEAL 2K.Nanašanje osnovnega lakaOsnovne lake nanesemo enkrat alidvakrat neposredno na obrušenoin čisto leseno podlago, ki je lahkopred tem tudi lužena. Izbira vrsteosnovnega laka in odločitev za številonanosov sta odvisni predvsemod kakovosti priprave in vrste lesenepovršine. Pri lakiranju staregaparketa je treba najprej obrusiti vseostanke starega laka in voska.Po utrditvi osnovnega nanosa priporočamobrušenje in temeljitoodstranjevanje prahu, ker s temdosežemo enakomerno izravnanopovršino in izboljšamo adhezijo naslednjihnanosov na osnovni sloj.Odtenek in luženje parketaParketna površina ima naravno barvolesa. Les kot naravni organskimaterial zaradi različnih procesov(kemičnih in fizikalnih) spremenibarvo. Pod vplivom sonca površinapotemni. Te spremembe se dogajajotudi na lakiranih površinah. Takona primer hrastovi parketi po lakiranjuporumenijo, bukovi pa dobijordečkast ton. Sprememba barve jenajbolj vidna na svetlem jesenovemparketu.Sprememba odtenka je manjša priuporabi vodnih lakov za parket.V praksi se velikokrat srečamo z željopo spremembi barvnega odtenkaparketa. Z luženjem lesu spremenimonaravni barvni ton, ki ga prosojnoobarvamo v želenem odtenku.Obrušen parket lahko toniramo stankoslojno lazuro BORI, če lakiramos kislinskim lakom za parketIDEAL 2K ali s poliuretanskimlakom za parket IDEAL 2K. Lazurenanašamo s spužvo v enemsloju pred lakiranjem. Enakomernojih porazdelimo po površini, da jihles vpije in presežek barve obrišemoz bombažno krpo, ki ne puščadlačic. Luženje zahteva natančnost,zato ga prepuščamo le strokovnjakom.Čas med barvanjem in brisanjemje odvisen od vrste lazure inintenzivnosti barvnega tona, ki gaželimo doseči. Priporočljivo je, dapo barvanju s tankoslojno lazuroBORI počakamo od 24 do 48 ur,da se ta popolnoma posuši.Z uporabo tankoslojne lazureBORI (10 standardnih odtenkovdomačih in tropskih vrst lesa in 75barvnih tonov na mešalnem sistemuHELIOMIX) dosežemo zelozanimive in učinkovite barvne tone,ki dajo prostoru nov videz. Na toniranparket nanesemo enako številoslojev laka, kot jih priporočamo zanepobarvan les.Pomembno: končni odtenek luženegaparketa je odvisen od lesnevrste, zato priporočamo predhodnitest odtenka na vzorcu želenega parketa.


skupina HELIOSMAVRICA d.d. DomžaleMavrično v Murski Sobotiw w w . h e l i o s . s iMavrica d.d. kotnajstarejša verigaspecializiranih trgovin zabarve in lake v Slovenijise že nekaj let posvečauresničevanju svojevizije, postati vodilnospecializirano trgovskopodjetje na področjubarv, lakov in premazovv Sloveniji.V zasledovanju te vizije smo v maju leta2003 odprli novo trgovino v Murski Sobotina Lendavski cesti 57a, kjer smo bili do tedajprisotni le preko grosistične prodaje. Trgovinase nahaja na dostopni lokaciji, kjer se lahko vmiru vstavite in izberete izdelke, ki jih potrebujete.Nudimo vam širok prodajni program,ki zajema:• Barve, lake in premaze• Lepila, kite• Pleskarske pribore, orodja• Avtolake• Lake za mizarje• SuhomontažoRazlični barvni toniPovpraševanju kupcev po različnih barvnihtonih, ki sledi želji poživiti okolico, v kateribivamo, skušamo ustreči s ponudbo zeloširoke palete barvnih tonov. V naših trgovinahvam lahko ponudimo želeni barvni tons pomočjo mešalnih sistemov za avtolake,premaze za les, premaze za kovine in barve zanotranje ter zunanje zidne površine.Privlačne akcijeV naših trgovinah vsak mesec pripravljamoprivlačne akcije, poleg tega pa se lahko poslužujetetudi dodatnih ugodnosti, med katerimipostaja vedno bolj priljubljena »KARTICAUGODNOSTI«, ki je namenjena našim zvestimkupcem. Za profesionalne kupce pa smoustanovili Klub MOJSTER, v katerega selahko vključijo samostojni podjetniki oziromapravne osebe, ki na trgu opravljajo naslednjadela: slikopleskarska, črkoslikarska, fasaderska,parketarska, mizarska, kovinarska inavtoličarska.Odpiralni časTrgovino, ki je bila tokrat predstavljena lahkoobiščete vsak delavnik od 7:00 do 19:00, vsoboto pa od 7:00 do 13:00.Obiščite nas v trgovini Mavrica v Murski Sobotiin se sami prepričajte o širini in kvalitetiponudbe. Prijazno in profesionalno osebje bougodilo vašim željam in potrebam.Dodatne informacije o podjetju Mavricasi lahko ogledate na naši spletni straniwww.mavrica.si.Vaše želje, pripombe in vprašanja pa pričakujemona naslovu: info@mavrica.si.Otvoritev obnovljenih vodnjakovOtvoritev vodnjaka v vasi Dvorje v moravški občiniOtvoritev Kraljevega vrelca v Spodnji Kostrivnici v občini Rogaška Slatina


<strong>poletje</strong> 2006w w w . h e l i o s . s iZANIMIVOSTIPrvo slovensko tekmovanjev polaganju parketaV mesecu marcu smo se s Srednje lesarske šole Ljubljana odpravili na prvo tekmovanje v polaganju parketa. Odvijalo se jev hotelu Golf na Bledu. Na tekmovanje sva se v spremstvu učitelja praktičnega pouka Viktorja Piršiča odpravila tudi dijakatretjega letnika Davor Rovanšek in avtor tega zapisa. Zanimiva tekmovalna izkušnja – vsem, ki so jo zamudili, je lahko žal.Začetni pozdravni nagovor je imel predsednikobrtne zbornice Slovenije gospodMiroslav Klun. Za njim nas je pozdravila šeodgovorna urednica revije Korak gospa IrenaHribar, ki je tudi predstavila tekmovalce. Pouvodni predstavitvi v dvorani smo se napotiliv peto nadstropje, kjer je bil pripravljen posebenprostor za tekmovanje.Najprej se nam je predstavila strokovna žirija,ki so jo sestavljali: predavatelj iz biotehničnefakultete v Ljubljani, ki je bil obenem predsednikžirije, predsednik žirije evropskegatekmovanja v polaganju parketa, ki je prišeliz Nemčije, predsednik odbora polagalcev podovpri Obrtni zbornici Slovenije ter trije zastopnikiSlovenije na evropskem tekmovanjuv polaganju parketa v letih 2002 in 2004.Tekmovanje se je začelo točno ob desetih.Imeli smo kvadratno podlago, ki je merilameter krat meter z robom, nanjo smo poznejepoložili parket. Parket je bil posebej pripravljenza tekmovanje – bil je brez peresa inutora. Pripravljeni sta bili dve vrsti parketa, insicer merbau ter kanadski javor. Na voljo smoga imeli toliko, kot smo ga potrebovali, in ničveč, zato smo morali biti zelo previdni, da seje vse izšlo. Če je komu po nesreči zmanjkalodeščic, je lahko zaprosil še za eno, vendar muje žirija pri tem odbila pet točk. Vseh točk jebilo sto. Žirija je bila zelo stroga in pozornana vsako našo napako in tudi na prednosti.Imeli smo tri zelo kakovostne in natančne namiznedewaltove krožne žage. Žirija je v prvemdnevu tekmovanja ocenjevala predvsemvarnost pri delu. Seveda pa so bili pozornitudi na natančnost tekmovalcev pri izdelavivzorca in na urejenost delovnih mest. Pri žaganjuparketa na končne dimenzije smo moralibiti zelo natančni. Nekatere deščice smomorali odžagati večkrat, včasih tudi samo zamilimeter ali še manj. Časa smo imeli več kotdovolj, zato smo delali počasi in previdno. Podveh urah in pol smo dobili zasluženo malico,potem pa smo delali naprej. Med našim delomso si prišli tekmovanje ogledati tudi vsiudeleženci predavanj. Okrog 15. ure je imelavečina tekmovalcev vzorec iz parketa narejen– nekateri so končali nekaj prej, drugi nekajpozneje. Ko smo vzorec naredili vsi, je vsakmed nami svojo površino namazal z lepilom.Nato smo dobro položili parket. Pri tem smomorali paziti, da je bil – zaradi dihanja – centimeterodmaknjen od roba. S tem se je končalprvi dan, nekateri tekmovalci so odšli domov,drugi pa smo ostali in prespali na Bledu.Naslednjega dne smo se znova zbrali v dvorani,kjer smo prisluhnili predstavniku Obrtnezbornice Slovenije. Tekmovanje se je začeloob 10.30. Razdelili so nas na dve skupini,desna je začela brusiti parket, leva pa je odšlaodgovarjat na vprašanja.Časa za brušenje smo imeli dve uri, zato smomorali hiteti. Imeli smo štiri različne granulacijepapirja. Brusili smo z ročno brusilko,ki se je vrtela in vibrirala. Brusilke smo imelipriklopljene na sesalnike, da se ni prašilo.Sami smo imeli zaščitne maske, da nismovdihavali prahu.Parket smo najprej dobro pobrusili, tako dana njem ni bilo več robov in lukenj, potempa smo ga morali še pokitati. Za kitanje smouporabili prah, ki je nastal pri brušenju. Najboljšinastane pri uporabi brusnega papirjagranulacije 100 ali 120. Ko smo kitali, smomorali imeti zaščitne rokavice. Ko smo vsepokitali, smo morali parket še enkrat pobrusitiz brusnim papirjem granulacije 120. Če je kitprilezel iz rež, smo morali postopek ponovititolikokrat, da so reže popolnoma izginile.Za teorijo smo imeli prav tako na voljo dveuri. Najprej je vsak med nami dobil A4 sliko,na kateri so bila tla v slabem stanju. Nato smomorali povedati, kako bi pripravili taka tla, dabi lahko nanja brezhibno položili parket. Kosmo na vprašanje odgovorili vsi, smo moralirešiti še test. Večino vprašanj je bilo trebapovezati ali obkrožiti. Test je bil razmeromatežak, saj večina tekmovalcev ni poznala vsehvrst lesov, ki so bili v testu omenjeni.Po testu oziroma brušenju smo morali opravitiše zadnjo fazo pri polaganju parketa. Parketsmo morali zaščititi. Zaščitili pa ga nismo zobičajnimi laki, ampak smo ga oljili. Za oljenjeso se odločili iz ekoloških razlogov, sajje okolju in ljudem bolj prijazno. Pri oljenjusmo morali upoštevati posebna pravila. Zoljem moramo biti zelo previdni, potem kosmo ga vtrli z bombažno krpo, moramo krpoobvezno prepojiti z vodo – olje in bombaž namrečreagirata med seboj, kar lahko povzročisamovžig. Za oljenje smo imeli na voljo enouro. Najprej smo olje v majhnih količinah polilipo parketu. Nato smo ga z ravno lopaticorazmazali. To smo delali toliko časa, da je lesprenehal olje vpijati in je to začelo ostajatina površini. Ko smo olje nanesli na površino,smo dobili zelo grobo polirno peno. Nato smozačeli naoljeni parket polirati z bombažnokrpo. Polirali smo ga toliko časa, da se je oljezačelo svetiti in je postalo gladko. Ko smo zdelom končali vsi, smo pospravili, žiriji paje ostalo samo 15 minut, da je vse dobro inskrbno pregledala. Nato smo svoje izdelkeodnesli iz petega nadstropja v recepcijo predveliko dvorano na ogled.Ko je bil ogled končan, je lahko vsak vzelsvoj izdelek za domov. Nato smo se preseliliv gostišče Blegaš na Bledu, kjer so nas pogostili.Razglasitev je bila zelo presenetljiva,saj ni nihče vedel, kdo bo zmagal. Tudi žirijaje priznala, da so se zelo težko odločili, šeposebej za tretje mesto, ki je bilo rezerva zamorebitno odpoved zmagovalnih dveh za vNemčijo. Na koncu sva zmagala Žiga Kušarin jaz. Vsak od naju je dobil priznanje, pokalin torbo, v kateri so bile zelo kakovostne hlačein majica. Od gospoda Heinza Brehma svadobila njegovo knjigo o polaganju parketa,seveda v nemščini, s podpisom jo je posvetilvsakemu od naju posebej. Vsi ostali pa sodobili tolažilne nagrade. Po podelitvi so nasše pogostili.Domov smo se odpravili z velikim veseljemin s še večjim zanimanjem, kako se bodoodzvali drugi, ko bodo izvedeli, kaj vse smodoživeli.Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno. Imeliso zelo dobre naprave in orodje. Vse je bilodobro zaščiteno in ni bilo bojazni, da bi sekomu kaj zgodilo, seveda previdnost ni bilaodveč. Poudarjali so varnost pri delu, kar jebilo zelo dobro, saj smo se veliko naučili.Edina slaba lastnost tekmovanja je bila ta,da je bilo v prostoru, kjer smo tekmovali,peklensko vroče. Vsekakor pa je bilo tekmovanjezanimivo in nepozabno. Vsak je nanjem pridobil kaj lepega in se naučil marsikajnovega. Vsem, ki ste tekmovanje zamudili, jelahko žal.Boštjan Kokalj, dijak ŠC Ljubljana,Srednja lesarska šolaNagradno vprašanje:Koliko vodnjakov je <strong>Helios</strong>ov sklad za ohranjanje čistihslovenskih voda pomagal obnoviti od njegove ustanovitveleta 1998 do danes?Ime in priimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Pošta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Nagrajenci križanke – časopis Barve št. 17Peter ŠETINA, Rakitna 55, 1352 PRESERJE; Milan NATEK, Bezenškova 31,1000 LJUBLJANA; Mija ŠEGA, Goriška 4, 3000 CELJE; Marija RADETIČ,Slogonsko 6, 8258 KAPELE; Valerija BIŽIČ, Na hribu 23, 5271 VIPAVAOdgovor na nagradno vprašanje pošljite na naslov:<strong>Helios</strong> d.d., Količevo 2, Marketing, 1230 Domžale,najkasneje do 30. 7. 2006.Pet izžrebanih nagrajencev bo prejelo praktične nagrade.Osemnajstkrat o barvah > <strong>Helios</strong>u posebna listina > Bili smo na otvoritvi vodnjakov > Zanimivo tekmovanje > Nagradno vprašanjeGlavna in odgovorna urednica: Nataša Hajdinjak, produkcija: Katedra HIT, oblikovanje: DC studio, grafična priprava: Grafični atelje Visočnik, tisk: SET d.d.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!