IZBRANI PRIMERI DOBRE PRAKSE

1.2. Univerza politehniškega inštituta v Setúbalu - Študija 2:1. Naslov dobre prakse Univerza politehniškega inštituta v Setúbalu2. Kraj nastanka DP Setúbal, Portugalska3. Področje uporabe DP Javna stavba4. Opis delovanja DP EST Setúbal je fakulteta za strojništvo znotraj Politehniškega inštituta vSetúbalu. Stavba je bila zgrajena l. 1979. S sistemom GSHP (ground sourceheat pump=geotermalna toplotna črpalka) v kombinaciji s talnim gretjemje v pritličju oskrbovano 11 pisarn, 5 predavalnic in en termodinamičnilaboratorij v katerem so nameščene tudi glavne komponente sistemaGSHP. Površina ogrevanega in hlajenega prostora z GSHP sistemom je 220m 2 (103 m 2 pisarn in 117 m 2 predavalnic). Sistem je projektiran na zunanjo/ notranjo temperaturo 3.5 °C / 20 °C pozimi in 32 °C / 25 °C poleti. Zapritličje stavbe EST Setubal znaša poraba energije 10,560 kWh / leto zaogrevanje in 7,040 kWh / leto za hlajenje. Konične obremenitve pri oskrbiteh površin znašajo pri ogrevanju 15.8 kW in pri hlajenju 11.4 kW.Distribucijski sistem je sestavljen iz ventilacijskih tuljav in dveh cevi zadovod in vračanje medija s temperaturo 7 / 12 °C poleti in 45 / 40 °Cpozimi (http://www.est.ips.pt). Geotermalne toplotne črpalkepredstavljajo uveljavljeno in zanesljivo tehnologijo, ki zagotavlja visokokvaliteto bivanja. V primerjavi z enotami zračnega hlajenja so prihrankienergije 30 %. Nizke emisije CO 2 pozitivno prispevajo k varovanju okolja,trajnostni rabi energije in korak naprej v boju proti podnebnimspremembam. Glavni akterji, ki so sodelovali pri razvoju dobre prakse soARVESTE, Grupo Assistecnica (monter), EST Setubal (stranka) inGeoMinho, Perfuraçőes Geológicas (podjetje za vrtanje). Glavni deležniki,ki imajo korist od uporabe GSHP sistema so energetski svetovalci, inženirji,tehniki, arhitekti, izdelovalci opreme, monterji in geotehniki. Projekt je bilfinanciran iz EU sredstev.5. Opis inovativnosti,dodane vrednosti primera inkazalci delovanjaZ uporabo geotermalnih toplotnih črpalk so v primerjavi skonvencionalnimi sistemi ogrevanja / hlajenja / priprave sanitarne toplevode doseženi bistveni prihranki energije (večji od 50 %). Prihranki vporabi primarne energije v primerjavi z konvencionalnimi tipi energentov(npr. zemeljski plin) so med 30 – 40 %, podoben je tudi prihranek emisij3