Informator - Kolektor

IntervjuČe se ne varam, je Kolektor med prvimi na svetuuvedel linijsko proizvodnjo komutatorjev. Bodržalo?To je res. Po letu 1980 je Kolektor intenzivno uvajalvelikoserijsko linijsko proizvodnjo komutatorjev,pri čemer je težil k visoki stopnji avtomatizacije.Tudi moja prva naloga ob nastopu službe je bilavpeljava prvega pravega robota v proizvodnjo. Toje bil eden prvih, če ne kar prvi robot v Sloveniji, kije resnično deloval v industrijskem okolju celo svojoživljenjsko dobo in bil potem podarjen za delo v“pokoju” na Fakulteto za elektrotehniko. Po letu1990 je Kolektor krepil položaj tehnološkega vodja,v takratnih gospodarskih razmerah na svetu paistočasno tudi položaj stroškovnega vodja. Kolektorje v tistih časih igral glede slednjega podobnovlogo kot jo danes daljnoazijski proizvajalci komutatorjev.Razlika med njimi in nami pa je v tem, dav tehnološkem smislu oni niso prav nič prispevali,medtem ko smo mi aktivni na obeh področjih.“Komutator ima še vedno prihodnost, kajti vsi dobri sistemi vtehniki so v svojem bistvu enostavni in izjemno učinkoviti.Komutator zagotovo sodi mednje.”Okoliščine v bivši državi so nam glede zahodnekonkurence šle na roko.Zakaj je Kolektor tolikšno pozornost namenjal strojegradnji.Dejstvo je namreč, da ni ravno pametno,da se vsi ukvarjajo z vsem. Stroje za proizvodnjokomutatorjev je mogoče kupiti na tržišču ali njihovoizdelavo naročiti v skladu s svojimi potrebami?Je odločala zaščita tehnoloških postopkov?Kolektor je in še danes goji zelo tržno naravnanrazvoj. To pomeni, da želimo na učinkovit načindelati stvari, ki jih v določenem trenutku tržiščepotrebuje. Torej, naši proizvodi morajo ustrezatitehničnim zahtevam kupcev in biti ekonomskozanimivi, se pravi, da čim prej prinašajo zaslužek.Pomemben dejavnik v razvoju nekega proizvodaali tehnologije je čas. Se pravi, da od ideje do uvedbeproizvoda v serijsko proizvodnjo mine čimmanj časa. Zato sami izdelujemo stroje in opremoza testiranje in proizvodnjo. Le na ta način lahkoprehitimo konkurenco in ne izgubljamo energije inčasa za usklajevanje in prenos informacij do izvajalcev,obenem pa ščitimo tudi tehnologijo izdelave.Seveda se z rastjo podjetja in skupine ter spreminjanjaposlovnih modelov tudi ta model delnospreminja in danes ni enak v vseh hčerinskih podjetjihkoncerna Kolektor.Glede na to, da ste bili direktor komutatorskihprojektov, bi veljalo iz prve roke izvedeti, kakšniso Kolektorjevi komutatorji?Kolektorjevi komutatorji so v tehnološkem smislunajboljši na svetu. To z gotovostjo lahko trdim zavse tiste, s katerimi nastopamo na tržiščih, izjemaso le največji komutatorji in mikrokomutatorji, kijih ne izdelujemo. Če govorimo o komutatorjihza pomožne in vse ostale motorje v avtomobilih,o komutatorjih za ročna orodja in komutatorjihv motorjih za belo tehniko, smo tehnološko vsamem vrhu. Kot sem že uvodoma dejal, je bil vpreteklosti naš komutator tudi cenovno ugoden,v novih razmerah tržne ekonomije, posebno še vzadnjih desetih letih, ko je v svetovnem merilu bilključni parameter produkta cena in ko so tržiščapreplavili izdelki iz Azije, pa kupci za posameznedružine komutatorjev iščejo ponudnika, ki jih obše sprejemljivi kakovosti ponudi za najnižjo ceno.Komutatorji naših azijskih konkurentov so po kakovostislabši od naših in temu primerno cenejši.Ker pa cena igra odločujočo vlogo, v ponudbinekaterih vrst izgubljamo tržne deleže. Kolektorse na ta izziv odziva na različne načine; od optimiziranjaizdelkov in postopkov za proizvodnjo doiskanja možnosti proizvodnje z nižjimi stroški.Pravimo, da je komutator zrel produkt. Kaj to pomeni?Ko govorimo o zrelosti produkta, največkrat menimo,da je v razvojnem smislu težko narediti nekaj,da bi ta izdelek bistveno funkcijsko izboljšali.Komutator je že zelo dolgo zrel produkt, saj ga vfunkcijskem smislu poznamo že od samega pojavauniverzalnega motorja na prelomu prejšnjegastoletja. Seveda z razvojnega vidika nikoli nemoremo govoriti o popolni zrelosti produkta.Tudi danes poteka razvoj na komutatorjih inizboljševanju njihovih funkcijskih karakteristik.V zadnjih letih je bilo ogromno truda vloženegav spremembe materialov in postopkov izdelave.Danes pa prihajamo tudi na tem področju vobdobje zrelosti.Torej, na tem področju ni več mogoče odkritiAmerike? Obstajajo že substituti, in tudi Kolektorjuto ni tuje!ČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator3

IntervjuKo govorimo o substitutih, nadomestkih obstoječihkomutatorjev, moramo biti zelo previdni. Direktnegasubstituta za komutator, ki je del univerzalnegamotorja, ni. Fizikalni substitut za univerzalnimotor pa obstaja že več kot 40 let. Gre zaelektronsko komutiran motor. Oba motorja staznana, zato se zastavlja le vprašanje optimalizacijete funkcije in njene izvedbe. Če govorimo o komutatorjukot o zelo zrelem produktu, so možnosti zaspremembe njegove funkcije komutacije zelo majhneoziroma bistveno manjše kot na elektronskokomutiranem motorju.Ko primerjamo univerzalni motor s sodobnim elektronskokomutiranim motorjem, vidimo, da je nadanašnji stopnji potreb prvi še vedno učinkovit odgovorna zahteve, ki se za bolj sprejemljivo cenood takega motorja pričakujejo. Dokler tržišče zanekaj, česar ne potrebuje, ni pripravljeno plačati,tako dolgo ne bo potrebe po zamenjavi. Čeodmislimo to leto gospodarske in finančne krize,je do nje povpraševanje po komutatorjih stalnonaraščalo. Vendar so nam daljnoazijski konkurentiz nižjimi proizvodnimi stroški začeli prevzematiprodajne deleže rasti. Ker smo v družbi ocenili, dase bo ta trend nadaljeval, smo se odločili, da moraKolektor, ki se je levil v sistem, rast uresničevati sponudbo drugih proizvodov, kajti z bazično ponudboto ne bo več mogoče. Zato smo se lotili graditikoncern s prevzemi in notranji razvoj usmerjatitudi na druga področja. Koncern gleda v prihodnostna strategiji, ki je bila zastavljena leta 2007,bo pa potrebna prenove. Takrat smo ocenili, da jestopnja verjetnosti, da nas bo doletela gospodarskakriza 20-odstotna. Čeprav smo upali, da tegamorda pa le ne bo, se je prav to zgodilo. Da poja-snim. Strategijo bo treba malenkostno popraviti včasovnem pogledu, ne pa tudi strategije osnovnihprogramskih usmeritev.Na čem bo torej temeljila koncernova nadaljnjarast?Kolektor, ki je s prodajo blizu 70 % navzoč v avtomobilskiindustriji, si prizadeva, da bi z vpeljavonovih proizvodov v svoj potrfelj ne bil več takoobčutno vezan samo nanjo. Kako močno je lahkoprizadeta posamezna gospodarska panoga v trenutkihgospodarske krize, lahko prav na avtomobilskiindustriji vidimo sedaj. Zato veliko stavimona ponudbo produktov v okviru hišne in industrijsketehnike in na ta način želimo zmanjšatiobčutljivost celotnega sistema. Taki produktiali storitve se proizvajajo/izvajajo v nekaterihhčerinskih podjetjih, kot so Kolektor Liv, KolektorKoling, Kolektor Sinabit, Kolektor Synatec. Sevedapa to ne pomeni, da nekaterih novih produktov, kijih razvijamo, ne bomo plasirali tudi na področjeavtomobilske industrije.V okviru produktov ta hip dajemo velik poudarekizdelkom na osnovi plastomagnetov, hibridnihkomponent, elektronike in specialnih pogonov terdrsnih obročev. To so smeri razvoja, na katerih smozačeli z lastnim razvojem in kjer je bila predvidenapredvsem organska rast. Da bi pospešili ta procesrasti, smo se odločili tudi za prevzeme. (glej prvostran Informatorja, op. ured.)V okviru bazičnih raziskav pa iščemo še ostalepriložnosti predvsem v okviru Kolektor NanoteslaInštituta in Kolektor Magme.Ko se je Kolektor česa lotil, je vedno želel tržišču4InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009

Kadriponuditi tak proizvod, da je z njim osvojil pomembentržni delež v svetovnem merilu? Postaja proizvodnjaplastomagnetnih izdelkov enakovrednakomutatorski ponudbi in ponudbi na področjuhišne in sanitarne tehnike?Mi smo želeli z lastnim razvojem in organsko rastjopostati pomemben igralec tudi na področjuponudbe izdelkov iz plastomagnetov. Ker smougotovili, da je na tržišču premalo prostora za noveponudnike in bi naš prodor nanj trajal predolgoali pa bi z lastnim prodorom morali tudi agresivnoposeči na področje cenovne politike na teh proizvodih,smo iskali možnost prevzema oziroma nakupaže uveljavljenega podjetja s tega področja.Naš cilj je postati v Evropi najpomembnejši ponudnikizdelkov iz plastomagnetov ter s potencialnimipartnerji ponuditi trgu tudi sintrane magnetena osnovi redkih zemelj – predvsem sintraneNdFeB magnete. (Kolektor je podpisal pogodboo nadaljnjem sodelovanju med Kolektor MagnetiGmbH Essen in Zhong Ke San Huan Hi Tech, kerje na Kitajskem kar 95 odstotkov vseh svetovnihzalog omenjenih surovin, op. ured.).Želim še pojasnilo glede tovrstnih proizvodov, dabi bralci vedeli, zakaj se uporabljajo?Najprej je treba razumeti svet magnetike. Ne želimakademsko pojasnjevati, želim pa povedati, dasilo magnetnega polja uporabljamo za različnenamene in potrebe. Široka uporaba magnetov jena področju elektromotorjev, kjer smo mi prisotnitudi s komutatorji in kjer bomo predvsem z vidikakupca iskali sinergije.Z vidika sestave magnetov pa jih lahko razdelimopo eni metodologiji tudi na tiste brez polimernegamateriala in na tiste s polimernim materialom.V prvo sodijo trdi feriti, mehki feriti, AlNiCo magnetiin sintrani magneti iz redkih zemelj. Njihovauporabnost je sila razvejana, izdelava pa prav ničenostavna, če jih želimo ponuditi v bolj zahtevnihgeometrijskih oblikah. Zadnje čase narašča porabaplastomagnetov, pri katerih je magnetnemumaterialu dodan določen odstotek polimera, kiomogoča, da se ta material predeluje z brizganjemali prešanjem v bolj kompleksnih oblikah. Vplastično matrico pa lahko kot nosilce magnetnegapolja dodajamo različne materiale. Lahko so toredke zemlje ali pa drugi materiali z magnetnimilastnosti. Mi bomo tržišču ponudili produkte na osnoviplastomagnetov, ki jih bo mogoče vgrajevativ motorje ali pa iz njih izdelovati različne senzorjeali specialne aplikacije.Kolektor bodo julija obiskali strokovnjaki spodročja kadrovV prvi polovici julija Kolektor oziroma njegovaslužba za kadre in stike z javnostjo pripravljakadrovsko konferenco, na kateri bodo sodelovalividni slovenski strokovnjaki s področjakadrov.tisoč zaposlenih, kar nas vse stane dva odstotkaBDP. Udeležbo na okrogli mizi so že potrdili predstavnikiministrstva za zdravje, ministrstva za delo,družino in socialne zadeve, Gospodarske zborniceSlovenije ter lokalni zdravniki medicine dela.Kadrovsko konferenco bodo organizatorji razdelilina dva dela. Dopoldanski del bo namenjen predvsempregledu vladnih ukrepov, kot odgovor nafinančno in gospodarsko krizo, ki je zajela cel svet.Vsi tisti, ki so znotraj koncerna Kolektor in njegovihdružb zadolženi za področje kadrov, bodo izmenjalimnenja in izkušnje o ukrepih ter zbralipredloge, kaj bi država na tem področju še lahkonaredila.Popoldanski del konference pa bo namenjen okroglimizi, katere osrednja tema bo absentizem. Strokovnjakipravijo, da delodajalce odsotnost z delazaradi bolezni v povprečju stane nekaj manj kotpet odstotkov mase plač na leto. Na ravni državeje vsak dan na bolniškem dopustu v povprečju 35ČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator5

MarketingKljuč do uspeha je inovativnostRok VodnikOsrednja tema letošnje 14. marketinške konferenceso bile spremembe – družbene, gospodarske,spremembe vedenja potrošnikov,spremembe miselnih okvirjev ipd.V Portorožu je bil govor predvsem o novih izzivih,novih pristopih, novih trgih in novih kupcih.Med ekonomisti in strokovnjaki za managment velja,da mora podjetje za uspešno rast in preživetjena vsakih 3–7 let prenoviti ali pa spremeniti svojposlovni model glede na spremenjeno okolje. VKolektorju smo ga od leta 1994, ko smo se podalina samostojno tržno pot, tudi dejansko večkratnadgradili oz. spremenili, ne vedno zavedajoč sezgornjega pravila. V to so nas enostavno prisililespremenjene tržne razmere. V prvih letih samostojnetržne poti je bil poudarek predvsem na vzpostavitvilastne tržne funkcije, lastne tržne mrežein distribucijskih kanalov. Ko je Kolektor zrasel vnajvečjega evropskega proizvajalca komutatorjev,je sledila sprememba poslovnega modela, in sicerodločitev za globalizacijo. Aktivno se je začelo osvajatiameriški in azijski trg ter postavljati oz. prevzematiproizvodnje komutatorjev v ZDA, Koreji inkasneje v Nemčiji, Braziliji in na Kitajskem.Nato pa se Kolektor v obdobju, ki sledi (v letih 2004–2006) začne soočati z novimi tržnimi razmerami:postane največji svetovni proizvajalec komutatorjevs 50-odstotnim evropskim in 20-odstotnim svetovnimtržnim deležem, vedno močneje se začnepojavljati nizkocenovna konkurenca iz Azije.Kolektor izgubi položaj stroškovnega vodje, komutatorpa postane z nekaj izjemami (bencinskačrpalka, stop-start zaganjalnik, 2M komutator) zrelprodukt, ki ne dopušča večjih tehničnih sprememb,preobratov. Jasno nam postane, da na komutatorjuv prihodnosti ne bo več mogoče dosegati rasti,da bo že boj za obrambo našega položaja na trgutežak. Zato pride do ponovne potrebe po spremembiposlovnega modela in logična pot je biladiverzifikacija, kar je pomenilo razširitev produktovin storitev, ki bi jih Kolektor lahko ponudil natrgu. Seveda pa odgovor na vprašanje – kaj, katereprodukte, storitve ponuditi – ni bil niti najmanjenostaven. Sledil je miselni proces, lahko rečemotudi čas učenja, skozi katerega smo določili, katerekompetence imamo in jih želimo nadgraditi predvsemz vidika razvoja, tehnike in trženja. Skozi taproces in postavljeno strategijo imamo tako danesjasno določene panoge, v katerih nastopamo. Toso avtomobilska panoga, hišna tehnika in industrijskatehnika ter produktne in storitvene segmente,ki jih kot skupina Kolektor ponujamo, razvijamoin znotraj katerih želimo v naslednjih letihustvariti rast Kolektorja. Tako skupina Kolektorže danes 50 % prihodkov ustvarja izven programakomutatorjev, na novih produktih pa bosta tudi vprihodnje temeljila nadaljnja rast in razvoj. Zatobo v prihodnosti zelo pomembno izgraditi novoprepoznavnost Kolektorja kot ponudnika rešitevin kot razvojnega partnerja svojim kupcem v panogah,kjer je prisoten.6InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009

IntervjuV Kolektorju nam ni treba fizično hoditi odračunalnika do računalnikaFilip ŠemrlBojan Poženel je na ljubljanski strojni fakultetidiplomiral leta 1975 in se že med študijemukvarjal z informatiko na področju statistike.Zaposlil se je v cerkljanski Eti, kjer je bil v njenilivarni naprej vodja tehnologije, potem pa joje osem let tudi vodil. S položaja pomočnikadirektorja razvoja v Eti je januarja leta 1990prišel na Kolektor. Takoj po prihodu v novkolektiv se je v njem začel ukvarjati z informatiko,s spremljanjem proizvodnje v Kolektorjeviorodjarni, potem na ravni celotnegapodjetja in prek tega do projektov uvajanjaposlovnega informacijskega sistema SAP/R3.Poverili so mu vpeljavo proizvodnega modula(PP) v sklopu vpeljave celotnega SAP/R3, kiso ga leta 1998 uspešno uvedli v uporabo. Doleta 2004 se je stalno ukvarjal z informatiko, sprogramiranjem numerično krmiljenih strojevin izboljševal aplikacijo spremljanja proizvodnje,ki je še vedno v uporabi. S 1. januarjemleta 2004 Bojan Poženel prevzame vodenjeInformatike na ravni Kolektor Group, takoda danes skrbi tako za poslovno informatiko(SAP) kot za vse ostale dele informacijskegasistema (e-pošta, registracija časa, poslovanjes carino, intrastat, intranet, IP telefonija, varnostnekopije …) na ravni koncerna KolektorGroup.1. januarja letos pa je prevzel mesto izvršnegadirektorja za področje informatike za celotnoskupino Kolektor.Kakšno je bilo stanje na področju informatike vpodjetjih, ko ste leta 1990 zamenjali delodajalca?Tistega leta sta bila na tem področju Eta in Kolektorenakovredna, morda je bila Eta celo malopred njim. Kasneje pa je Kolektor zelo hitro napredoval.Vpeljali smo zelo moderne informacijskevsebine, med drugim CAD/CAM sisteme, kot je ProEngineer (3D modeliranje) in druge, tako da smosorodna podjetja in ne samo Eto prehiteli za najmanjpet let. Prepričan sem, da je Kolektor postalreferenčna firma v slovenskem prostoru, tako napodročju poslovnega informacijskega sistema (SAPERP), na področju konstruiranja, modeliranja in NCtehnologij kot na področju Microsoftovih rešitev.Lep primer je nedavna NT konferenca o informatikiv Portorožu (o tem preberite intervjuvančevoporočilo, op. ured.), na kateri sta predavala kardva Kolektorjeva informatika.Kaj je bilo tisto, kar je bilo odločilno, da je Kolektorzagrabil in postal na tem področju med vodilnimi?Vodstvo nas ni omejevalo pri naših idejah. Predlagalismo jim uvedbo Pro Engineerja in dobili zelenoluč, kar je danes standard za celoten koncern.Ko smo se odločali za poslovni informacijski sistem,smo pregledali ogromno programskih rešitev inugotovili, da je SAP/R3 za nas optimalni sistem.Smo naredili in dela. Šele leta za nami so ju uvedlatudi druga podjetja. Kolektor je bilo prvo podjetjev Sloveniji, ki je uvedlo SAP poslovni informacijskisistem. Brez tega sistema si danes ne moremopredstavljati delovanja podjetja. Omogoča namrečČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator7

Intervjuavtomatizacijo proizvodnje, izjemno produktivnodelo, zahteva pa tudi strokovno zelo usposobljeneinformatike in ne nazadnje končne uporabnike.Če vas prav razumem, vam aplikacije posameznihprogramov nudijo več, kot bi potrebovali oziromatežko dohajate ponudeno?Prebral vam bom naslednje: “Inteligenčni koeficientpovprečnega uporabnika se iz generacije vgeneracijo veča, a vseeno z manjšim tempom, kotnapreduje tehnologija.” (glej časopis Finance, 27.5. 2009, op. ured.) Zato ne preseneča, da imamoinformatiki včasih probleme z uporabniki, ker siti često ne vzamejo dovolj časa, da bi pregledalivsa navodila. Mi jih poenostavljena stalno objavljamona hišnem intranetu. Saj ni problem samo prinas, nič boljše ni, če odprete kakšno spletno strandržavne uprave. Kljub navodilom se morate zelopotruditi, da lahko izpolnite najbolj enostavenobrazec. V hiši imamo internet, intranet, IP telefone,delamo na sistemu za video konference skamerami na osebnih računalnikih. Kljub gospodarskikrizi imamo posluh za vse tehnične novosti,ki pa seveda morajo v končni fazi prispevati kpovečanju dodane vrednosti.jo potrebovali. V zadnjem času uporabljamo tudiMicrosoftovo rešitev za upravljanje infrastrukture,ki nam omogoča, da se na daljavo “inštalirajo” ali“odinštalirajo” posamezni programi.Ko govorimo o daljavah, naj spomnim na dejstvo,da ima koncern proizvodna podjetja po vsemsvetu. Kako sledite proizvodnji v njih, saj so ta naKitajskem, v Južni Koreji, ZDA, Braziliji itd.?Drži, nadziramo tisto, kar nas zanima. Proizvodnjov posameznih Kolektorjevih tovarnah po svetuspremljamo že precej časa. Informacijski sistempremošča tudi časovne razlike med posameznimilokacijami. Dogodki se namreč dogajajo v realnemčasu. Vsa strojna oprema je nameščena na matičnilokaciji v Idriji, oddaljene lokacije po svetu pa sopreko interneta povezane na centralno lokacijo vIdriji.Ko ste odpirali tovarno v Laktaših v Republiki srbski(BiH), ste imeli največji problem prav z zagotavljanjempovezave na centralni informacijskisistem, saj do tega kraja ni bila speljana primernatelekomunikacijska infrastruktura. Bila je lokacijaz belo liso?“Prvi v Sloveniji, bilo je leta 1998, smo uvedli Pro Engineerinformacijski sistem, ko je bil ta še neznan.Premalo nas je bilo, da bi tržili licenco.”Se pravi, da posodabljanje informacijskega sistemaza Kolektor ni nikoli bilo samo strošek?Natanko to, in zato lahko zatrdim, da je tudi informatikaprispevala k razvoju koncerna, da danesKolektor je to, kar je. Če bi na tem področju stopicalina mestu, bi nas zagotovo drugi prehiteli.Kolektorjevi informatiki delujemo proaktivno. Topomeni, da pridemo k uporabniku in mu predstavimomožnosti uporabe posamezne aplikacije.Imate možnost sledenja. Uporabljajo vsi tisto, karjim je dano v uporabo?Uporabo vsakega Microsoftovega produkta, ki gauporabljamo preko licenčne pogodbe (npr. projektnisistem), sledimo in izvajamo t. i. meritvelicenc in na osnovi tedenskih poročil izvajamooptimizacijo uporabe. Iz poročil sledi, kdo in kolikočasa je posamično aplikacijo uporabljal, ali paje sploh ni. Na ta način krčimo število potrebnihlicenc. Zgodilo se je, da smo za neko aplikacijodobili 100 zahtevkov o namestitvi, končno se jeizkazalo, da je bilo dejansko samo 20 takih, ki soV BiH so na tem področju razmere še vedno slabe.Zdaj obratuje brezžična povezava do 25 kilometrovoddaljenega hriba nad Laktaši. Sledili smo signaluiz naše tovarne v Laktaših in ugotovili, da potujenajprej na Hrvaško, od tam pod Jadranskim morjemdo Ancone, naprej na Dunaj in prek Celovca doLjubljane, od tu pa do nas v Idrijo. Moram pa povedati,da sedaj povezava dokaj dobro deluje. Hujšiproblem smo imeli s Kitajsko oziroma s povezavo znašima podjetjema v tej daljnoazijski državi. Kitajskanamreč ni dovoljevala uporabe ADSL telefonov.Ko je bilo končno to dovoljeno, problemov ni biloveč. Prednost SAP informacijskega sistema je tudiv tem, da ima tako dober uporabniški vmesnik, dapo internetu prenaša samo podatke, njihova interpretacijapa se izvaja na lokalnem računalnikupreko t. i. GUI-ja (uporabniški grafični vmesnik).Koliko delavcev šteje vaša informacijska služba?V njej delata dve skupini informatikov. Ena skrbiza delovanje SAP centralnega informacijskegasistema, ki šteje pet delavcev, prav toliko jih je8InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009

Intervjuv drugi skupini, ki se ukvarja z Microsoftovimirešitvami (z elektronsko pošto, intranetom, itd.).Tako malo pa jih imamo zato, ker smo prešli napopolno samodejnost sistema. Na osmih fizičnihserverjih (strežnikih) na centralni lokaciji v Idriji tatrenutek deluje preko sto virtualnih serverjev, nakaterih se izvajajo določene aplikacije. Že nekaj letnismo instalirali praktično nobenega klasičnegastrežnika. Pred leti pa je bil za vsako tako aplikacijopotreben fizični strežnik. Strežniki imajo zelo malodiskovnega prostora, saj se vsi podatki zapisujejona t. i. diskovna polja (SAN). Vsi podatki se polegtega kopirajo na trakove, za kar uporabljamo t. itračne knjižnice, vsak dan delamo varnostne kopijez različnimi termini shranjevanja, odvisno odpomembnosti podatkov. Kajti v primeru potresa,požara, udara strele, ne smemo izgubiti nobenegapodatka.Glede na velikost koncerna bi pričakovali več ljudiv vaši službi?Z desetimi ljudmi obvladujemo ogromno družboz več tisoč računalniki. Primerljive družbe, denimoKrka, ima dvakrat več računalnikov kot Kolektor,v Informatiki pa zaposlenih 87 ljudi. V Gorenju jihna tem področju dela 100, banke jih imajo še več.Če hočeš s tako majhno ekipo obvladovati tolikšenobseg dela, potem moraš imeti super orodja. Vanjesmo vložili veliko denarja in energije, zato tudiČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009uspeh ni izostal. Vseskozi smo se obnašali racionalno,na novo smo zaposlili zares šele, ko ni šlodrugače.V času akvizicij (prevzemov) je treba informacijskesisteme kupljenih podjetij prilagoditi hišnemu informacijskemusistemu?Imamo sistem, za katerega lahko rečem, da namomogoča zelo hitro prilagoditev. Imamo zelo visokestandarde, če jih kupljeno podjetje ne izpolnjuje,se moramo potruditi, da ga čim prej spravimona zahtevano raven. Največji problemi so bilitam, kjer so imeli “na kožo” napisane aplikacije.Če je potrebno, napišemo tudi sami kakšen program,da pa bi imeli svoje aplikacije, tega pa ne. Zanas so pomembni SAP/R3, PRO/E, Microsoft Office,MS operacijski sistemi. V uporabi imamo sisteme,ki so mednarodno priznani in pomenijo primerjalnoprednost pred konkurenco.Kaj bo na področju informatike še potrebno nareditiv prihodnje?Bistvo je, da bo naša Informatika še naprej sledilastrategiji koncerna na eni strani in zahtevamuporabnikov na drugi strani. Prav tako mora bitistalno prisotna možnost hitrega prilagajanja novimrazmeram na tržišču – na kratko: v zelo kratkemčasu mora podpreti in realizirati spremembe, ki jihsprejme poslovodstvo.Informator9

ObiskMinistra Gaspari in Golobič sta se srečala s širšimvodstvom koncerna Kolektor in direktorji vsehnjegovih družbPolona ŠemrlMinister za visoko šolstvo, znanost intehnologijo Gregor Golobič ter minister zarazvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gasparista obiskala Kolektor. Predstavnikoma vladesta predsednik koncerna Kolektor StojanPetrič in glavni izvršni direktor Radovan Bolkopredstavila koncern, ambiciozne načrte, ki jihželi Kolektor uresničiti do leta 2017, nove programein novo pridobitev, Razvojno-tržni center,v katerem so – kot že njegovo samo imepove – združili tržno in razvojno funkcijo.Več kot 30 člansko širše vodstvo koncerna, v kateremso koncernovi izvršni direktorji in direktorjikoncernovih družb, s predsednikom koncernaKolektor Stojanom Petričem na čelu, je bilo ssrečanjem z ministroma zelo zadovoljno. Dobiloje namreč konkretne odgovore na vprašanja, kijih je imelo zanju. Ministra Gaspari in Golobič staprva uradna visoka gosta, ki sta obiskala KolektorjevRazvojno-tržni center, v katerega so se prvizaposleni vselili v začetku maja, povsem končanpa bo do konca leta. Razvojno-tržni center je dokaz,da Kolektor namerava uresničiti ambicioznozastavljene cilje. V naslednji letih zato zelo velikopričakuje od svojih zaposlenih, predvsem paod visoko usposobljenih strokovnjakov, ki so žeoziroma še bodo dobili mesto v Razvojno-tržnemcentru. Zastavljene cilje naj bi dosegli predvsem zorgansko rastjo in akvizicijami.Glavni izvršni direktor Radovan Bolko je ministromapredstavil koncern kot izrazito razvojno usmerjenopodjetje, ki gradi na znanju in inovativnosti.Predstavil je nove razvojne projekte, katerih skupnainvesticijska vrednost je od 40 do 50 milijonovevrov. Prinesli pa naj bi od 50 do 100 milijonovevrov prometa. Kolektor je v preteklosti vse projektefinanciral sam, za javnimi sredstvi so se začeliozirati šele pred kratkim. Uspeli so na štirih projektih,za katere bodo v naslednjih treh letih dobili 3milijone evrov.Zadovoljstva z obiskom pa niso izrazili le gostiteljipač pa tudi gosta, ki sta se strinjala, da je smotrnoobiskovati podjetja, kakršno je Kolektor. Ministerza razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gasparije mnenja, da lahko le na ta način vlada v praksipreveri, ali so bili sprejeti ukrepi učinkoviti ali ne.Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoGregor Golobič pa je izrazil zadovoljstvo nadnačinom, s kakršnim se je Kolektor soočil z gospodarskokrizo, predvsem pa je pohvalil koncernovorazvojno naravnanost in zavedanje, da je potrebnokrizo ne samo premagati, pač pa se iz njeizvleči močnejši.Zbranim so spregovorili (od leve proti desni) Radovan Bolko,glavni izvršni direktor, Gregor Golobič, minister za visoko šolstvoznanost in tehnologijo, Stojan Petrič, predsednik koncerna Kolektor,in mag. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadevePred srečanjem sta predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič inminister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari izmenjalanekaj besedČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator11

12InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009

ČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator13

PriznanjaNajboljši inovatorji leta 2008Tomaž MlečnikSlabše gospodarske razmere na trgu nisoodvrnile od dela naših inovatorjev, ki so vpreteklem letu pridno polnili inovacijski portalz novimi idejami z vseh poslovnih področijv podjetjih na idrijski lokaciji. Skupaj se je takonabralo v letu 2008 kar 894 novih idej.Pri iskanju najboljših inovatorjev v letu 2008 smose odločili za malo spremenjen pristop in najboljšeinovatorje izbirali med tistimi, ki so največ svojihidej tudi realizirali.Najboljšim inovatorjem bodo nagrade podeljenev šestih kategorijah. Za področje malih izboljšav,koristnih predlogov in tehničnih izboljšav bodonagrade prejeli najboljši posamezniki, v preostalihtreh katogorijah pa bodo nagrajena poslovnapodročja. Za največ uresničenih timskih idej bo nagradoprejelo poslovno področje Vlek, za največrealiziranih idej v režijskih službah poslovnopodročje Logistika Sikom in za največ uresničenihidej na proizvodnem področju Divizija A.Zadnje tri nagrade so namenjene predvsem spodbujanjutimskega dela pri iskanju novih rešitevznotraj podjetja in prav delež timskih idej se je vletu 2008 glede na leto poprej zelo povečal, karkaže, da se zaposleni vse bolj zavedajo, da je zaskupen uspeh potrebno sodelovanje.Glede na veliko število inovatorjev je bil izbornajboljših inovatorjev tudi letos težek. Odločili smose, da nagradimo najboljše in najbolj prizadevneinovatorje po posameznih poslovnih področjih, tipa so: Jure Gantar, Albert Lapanje, Zdravko Pelhan,Ivan Štucin, Mirko Paurevič, Fatmir Zečiri, BorisKavčič, Aljoša Rupnik in Milan Razpet.Vsem nagrajenim inovatorjem iskreno čestitamo.Nagrada za področje Male izboljšaveBoštjan BrelihV podjetju se je najprej zaposlilv nekdanji Diviziji D,se nato ob selitvi preselil vDivizijo C in kasneje sodelovalpri selitvi proizvodnjevelikih komutatorjevv Laktaše v BiH. Pokončani selitvi je sprejelizziv in delo nadaljevalna oddelku rotorji znotrajDivizije C. Trenutno sesooča z novimi problemiin jih tudi uspešno rešujena lepljenju rotorjev znotrajpodjetja Kolektor KFH. Kot sam pravi, izzivovnikoli ne zmanjka.Ker neprestano nekaj izboljšuje, si je v letu 2008prislužil nagrado za področje malih izboljšav skar osmimi realiziranimi malimi izboljšavami, insicer: Centrirni trn na stroju za insertiranje gredi,Omejilec na zaseku sider, Omejilec za doziranjegredi v primež, Oznaka št. tačke v programu zamerjenje pozicije magnetov, Prešanje rotorjev zaIA z dvema tabletama, Vzmet na obseku, Zaščitalaserja na merjenju pozicij magnetov in Zaščitasond na stroju za insertiranje gredi.Nagrada za področje Koristni predlogiJože KavčičNajbolj prizadeven v letu2008 na področju koristnihpredlogov je bilJože Kavčič, ki je zadnjaleta zaposlen na Ascomu.Ob vprašanju, kje vse naKolektorju je že delal, mije naštel celo vrsto delovnihmest. Kot pravi,pa je največ časa zdržalna štancah, kjer mu jedelo zanimivo in vedno jedovolj problemov, ki jihje potrebno rešiti. Gledena to, da je v podjetju zaposlen že dobrih 33 let,mu vsekakor verjamemo, da ima dovolj izkušenj zareševanje problemov na štancah.V preteklem letu je prijavil in realiziral kar desetkoristnih predlogov, kar vsekakor zasluži posebnopohvalo. Vsem nam je lahko za zgled.Glede na področje dela so vsi prijavljeni koristnipredlogi s področja štanc in naj jih omenim samonekaj: Deljena odrezilna matrica, Izpih odpadastranskih nožev, Vpenjalec nožev z zatičem in še bijih lahko naštevali tja do deset.14InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009

GradnjaNagrada za področje Tehnične izboljšaveMilan ČesnikMilan Česnik je v podjetju zaposlen že od leta 1975. Kot sam pravi, je imelsprejemni izpit na rajbarjih, kmalu zatem pa je začel delati na surovcih, kjer jev okviru Divizije A zaposlen še danes. Je eden tistih ljudi v podjetju, ki vsak problem,na katerega naleti, sprejme z izzivom, da ga reši, kar mu vedno uspe.Kljub temu da je že zelo dolgo zaposlen na istem delovnem mestu, mu ne zmanjkanovih idej in mu tudi vedno znova uspeva rešiti nastale probleme.Kot uspešnega inovatorja sem Milana povprašal za nasvet, kako priti do novihidej. Pravi, da je treba problem poiskati in se soočiti z njim, za konec pa ga šeuspešno rešiti in medtem že poiskati novega, saj pravi, da ko si enkrat v vrtincu,se ne da ven.Nagrada za področje tehničnih izboljšav je tudi letos prišla v prave roke, saj jeMilan prijavil in realiziral kar štiri tehnične izboljšave: Prosto vpeti kovalni čep zaobojestransko kovanje kljukic, Racio izvedba kom. 00251, Sojemalo za struženjegrafita kom. 11374 in Vodilno-omejilna zvezda za spodnji zasek surovcev.Prizidek hale VlekKonec meseca bodo predali v uporabo 350 kvadratnihmetrov prizidka k hali Vlek, ki je bil najprejnačrtovan kot skladišče, kasneje pa bo služil namestitvinove tehnologije za izdelavo bakrenihprofilov. Denar za objekt je prispevala družba FMR,za tehnologijo pa Kolektor Sikom. Kot je povedaldirektor FMR Andrej Kren, kljub gospodarski krizinjihova družba investira v nepremičnine, ki jih potemoddaja v najem. Po besedah direktorja VlekaIgorja Bončine je obstoječa hala za novo tehnologijoiztiskanja bakrenih profilov postala premajhna.Prizidek je tudi v srebrni barvi, kakor RTC in jedrugačne barve od ostalih Kolektorjevih hal, saj seže sklada z novo celostno podobo koncerna in zatoni več opečnate barve oziroma barve bakra.ČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator15

Proizvodno-informacijske rešitveKako obvladovati proizvodne procese innižati stroške?Polonca PagonPodjetje Kolektor Sinabit je maja letos vPostojni organiziralo seminar na temo proizvodno-informacijskih(MES) rešitev v praksi.Enodnevnega seminarja z naslovom Kako obvladovatiproizvodne procese in nižati stroškese je udeležilo kar 34 strokovnjakov iz 19 slovenskihproizvodnih podjetij. Slušatelji so polegpredstavitve proizvodno-informacijskihsistemov in produktov nemškega podjetjaCoscom spoznali tudi podjetje Kolektor Orodjarna,kjer je vpeljan referenčni proizvodnoinformacijskisistem.Naraščanje stroškov in konkurenca na trgu silitapodjetja k optimizaciji organizacije proizvodnje.Podjetja poskušajo narediti proizvodne procesepregledne, kar je osnova za nadzor in optimizacijoproizvodnih procesov. Rezultat preglednihproizvodnih procesov je hitro prepoznavanjeneizkoriščenih in napačnih proizvodnih virov terhitro odločanje. Avtomatizacija in informatizacijaje takorekoč že del vsakega proizvodnega procesa.V podjetju Kolektor Sinabit že več let namenjajov pridobivanje znanja s področja proizvodnoinformacijskihrešitev in iščejo odgovore na potrebeproizvodnih podjetij po informatizaciji tehnološkihprocesov. “S tem enodnevnim dogodkom smonašim (potencialnim) strankam predstavili uspešnoizveden projekt uvedbe proizvodno-informacijskegasistema v podjetju Kolektor Orodjarna. Prav razvojnausmeritev in tesno sodelovanje s podjetjemKolektor Orodjarna nam je omogočilo izvedboene prvih uspešnih vpeljav celovitega proizvodnoinformacijskegasistema s področja orodjarstva,mehanskih obdelav in maloserijske proizvodnjev Sloveniji,” pravi Stojan Kokošar, prokurist podjetjaKolektor Sinabit, “rešitve implementiranev referenčnem podjetju prinašajo za proizvodnapodjetja številne pridobitve, kot so spremljanjein obvladovanje dogajanja v proizvodnji, optimizacijoin razporejanje virov in proizvodnih rokov,povezavo s poslovnim-informacijskim sistemom vrealnem času ter obvladovanje in nižanje stroškovdela, sredstev in zalog.”Na predstavitvi so sodelovali predstavniki podjetijKolektor Sinabit kot integrator sistema, Coscomiz Nemčije kot ponudnik programske opremein Kolektor Orodjarna kot uporabnik sistema.Nemško podjetje Coscom je vodilno podjetje v Evropiza proizvodno-informacijske rešitve celovitegaspremljanja in obvladovanja proizvodnih procesovs področja orodjarstva, mehanskih obdelavin maloserijske proizvodnje. Rešitve Coscom danesv Evropi uporablja več kot 4000 podjetij. Eno odteh je tudi Kolektor Orodjarna.Enodnevnega seminarja na temo obladovanja proizvodnih procesovse je udeležilo več kot 30 slušateljev iz slovenskih podjetijPoleg ustrezne kakovosti orodja je izpolnjevanjeobljubljenih rokov in še prej njihovo potrjevanjenajvečji izziv za Kolektor Orodjarno, saj je edenod osnovnih strateških ciljev podjetja dobava orodjaoziroma orodjarske storitve naročniku v dogovorjenemroku. “Izpolnitev tega cilja otežujejoštevilna dejstva, od pokrivanja celotnega spektranudenja orodjarskih storitev za skupino Kolektor,dnevnega spreminjanja prioritet, predvsem priizdelavi orodij za razvojne projekte, do večanjadeleža izdelave orodij za naročnike izven skupine,pri katerih roki izdelave ne smejo biti odvisni od internihprioritet skupine, če omenimo le nekatere,”pojasnuje Žiga Kogej, direktor podjetja KolektorOrodjarna, “rešitev je samo kakovostno planiranje,ki pa ne pomeni samo iskanja najbolj optimalnegazaporedja delovnih operacij, ampak tudi stalnokomunikacijo z naročniki in drugimi partnerji,predvsem kooperanti. Podprto mora biti s stalnosvežimi informacijami iz proizvodnje o stanju inlokaciji nedokončane proizvodnje ter zasedenostikapacitet. Gre za dnevno iskanje kompromisov ternjihovo usklajevanje z naročniki.16InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009

SkupščinaSebastijan Pelhan, vodja projekta v podjetju Kolektor Sinabit, PeterDolenc, tehnolog, in Patricija Ogrizek, MRP planerka v postojnskipodružnici Kolektor Orodjarne, so udeležencem predstaviliproces planiranja proizvodnje s Coscomovim produktomZa izpolnitev cilja dobave orodja v dogovorjenemroku je bilo potrebno ob ustrezni organizaciji invpeljavi poslovnega sistema skupine Kolektor najtiin vpeljati sistema za mikroplaniranje in spremljanjeproizvodnje, ki sta medsebojno povezanav realnem času in dnevno povezana s poslovnimsistemom SAP R/3 ter planerju, ostalim v orodjarniin naročnikom omogočata stalen dostop do pravihUdeleženci seminarja so si pod vodstvom direktorja Žige Kogejaogledali proizvodnjo v postojnski podružnici Kolektor Orodjarneinformacij, ki so osnova za pravilno odločanje. “Popregledu in testiranju različnih rešitev je bila izbranarešitev COMU nemškega podjetja Coscom.Prepričali so nas z dobrimi referencami, perspektivamiza nadgradnjo, direktno povezljivostjos SAP R/3-jem preko standardnega vmesnika,uporabo prepričljive moderne tehnike, in še bi lahkonaštevali,” zaključuje Kogej.Zasedanje 15. redne skupščine družbe FMR d. d.V prostorih družbe FMR v Idriji je 17. junija2009 potekala skupščina družbe FMR d. d..Udeležili so se je predstavniki 98,33 odstotkovkapitala družbe oziroma njenih delničarjevz glasovalno pravico. Sklepi pri večini točkdnevnega reda so bili sprejeti s tako vsebino,kot sta jih predlagala uprava in nadzorni svetdružbe, razen pri točki 4, ki se je nanašala naspremembo statuta, kjer predlog sklepa ni bilsprejet.Kljub temu da je predsednik uprave družbe FMRAndrej Kren izčrpno odgovoril na veliko večinoprecej podrobnih vprašanj, postavljenih s stranidružbe Hidria Fin, je omenjena delničarka glasovalaproti temu, da se je seznanila z letnim poročilomza leto 2008 in s poročilom nadzornega svetadružbe o preveritvi in potrditvi letnega poročiladružbe za leto 2008.in na spletni strani družbe FMR.Predsednik uprave Andrej Kren je zavrnil konkretneodgovore le na vprašanja v zvezi z strateškim inletnim načrtom družbe, ki bi družbi FMR zaradirazkritja informacij konkurenčni družbi, kar HidriaFin nedvomno je, lahko povzročilo škodo. Omenjenadelničarka je med drugim glasovala tudiproti sklepu o uporabi bilančnega dobička, čepravji bo dividenda, ki jo bo prejela od družbe FMR,prišla prav pri odplačevanju nemajhnih finančnihobveznosti, ki si jih je nakopala z najetjem 15 milijonovevrov bančnega kredita za nakup delnic FMRkonec leta 2007.Letno poročilo in poročilo nadzornega sveta stabili vsem delničarjem na razpolago od dneva sklicaskupščine do dneva skupščine, objavljeni pa sta bilitudi na spletnih straneh Ljubljanske borze SEONetČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator17

Sinergije po IdrijskoAli so banke podpirale tudi “tajkunstvo” naIdrijskem?Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da si jedružba Hidria Fin, ki se je pred letom in polmočno zadolžila za nakup delnic družbe FMR,v mesecu aprilu letos pripojila družbo HidriaIMP Klimat iz Ljubljane.Kaj je razlog za takšno prekladanjedeležev znotraj skupine Hidria(omenjena družba je bila pred pripojitvijov 100 % lasti družbe Hidria d. d., takokot tudi edini družbenik Hidrie Fin - družba HidriaGmbH iz Švice), žal nismo mogli ugotoviti.Eden izmed razlogov pa bi lahko bila kapitalskaneustreznost družbe Hidria Fin, ki imana podlagi izpiska iz sodnega registra samo100.000 evrov osnovnega kapitala.S pripojitvijo družbe Hidria IMP Klimat, ki jeob koncu leta 2008 (na dan obračuna pripojitve)in na dan potrditve pogodbe o pripojitvipri notarju imela 1.475.763 evrov osnovnegakapitala, si je družba Hidria močno izboljšalakapitalsko ustreznost, saj ji bilanco stanja“kvari” 15 milijonsko bančno posojilo, ki ga jenajela za nakup delnic FMR.* Celoten notarski zapis in pogodbo hrani uredništvo Komunitatorja.18InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009

Naši po svetuNogomet, hulahop obroč in meso na žaru …Mojca Zajc… so tri naj stvari, ki so zaznamovale KolektorSinyungove spomladanske športne igre, kiso tudi tokrat potekale v lepem sončnemvremenu na velikem igrišču nedaleč stran odstavbe podjetja.Spomladanske športne igre torej niso zgolj odličnapriložnost tako za rekreacijo kot tudi preizkusšportne sreče, pač pa ponujajo tudi možnost zaprijetno druženje v naravi in hkrati tudi čisto pravipiknik s sodelavci.Za podkrepitev športnega tekmovalnega duhasmo bili tekmovalci razdeljeni v tri skupine, katerihzaščitni znak so bile majice treh različnihbarv, vijolična, rdeča in bela.Kot sem omenila že v samem naslovu, verjetnoni potrebno posebej razlagati, da se je vse skupajzačelo z nogometno tekmo med dvema skupinama.Čeprav smo bili šele sredi aprila, je spomladanskosonce že dodobra ogrelo tekmovalce,ki so se potem vsi razgreti še bolj zagnano posvetilinaslednji igri – korejskemu jongug-u. V bistvu greza različico nogometa, ki pa na prvi pogled boljspominja na kombinacijo nogometa in odbojke.Žogo se namreč brca čez mrežo na sredini igrišča,podobno kot pri odbojki, le da je ta spuščena malonižje, približno meter in pol visoko od tal. Žoga semora po prehodu čez mrežo najprej enkrat odbitiod tal, potem pa jo tekmovalec bodisi brcne ali paz glavo odbije nazaj čez mrežo na nasprotnikovostran.Če se je začelo z disciplinami, v katerih so sodelovaliizključno moški, pa smo ženske prišle na vrstopri odbojki in igrah s štafeto. Za veliki finalepa še najbolj prestižna igra s posebno nagrado zazmagovalca – vrtenje hulahop obroča. V tej igripa so, presenetljivo, blesteli pripadniki moškegaspola, saj so zasedli kar vsa tri prva mesta in zatopobrali vse nagrade. Vdali se niso niti, ko je bilotreba vrteti obroč na eni nogi, se med vrtenjem“sprehoditi” naprej in nazaj. Pohvalno!Seveda pa v Koreji ob taki priložnosti ne gre brezsamgjeobsala. Kot že beseda sama pove (sam – tri,gjeob – plast, sal - meso) gre za mastno svinjskomeso, sestavljeno iz treh plasti, dve od teh sestavljamast. Hudo nezdravo, se morda sprašujete?Anijo (kar v slovenščini pomeni ne), bi vam takojodvrnili Korejci, saj se namreč tista škodljivaplast med pečenjem stopi in odteče stran, tako daostanejo samo “dobre” plasti. Pečeno meso se potempostreže skupaj s pekočimi feferoni in drugozelenjavo ter raznimi omakami, vse skupaj zavito vliste solate ali kopriv.ČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator19

ŠportRekordna udeležba Kolektorjevih kolesarjevna Maratonu FranjaPolona ŠemrlLetošnji, že 28. mednarodni kolesarski maratonMaraton Franja BTC City je zaznamovalarekordna udeležba ljubiteljev kolesarjenja.Rekord glede udeležbe pa je podrla tudiKolektorjeva ekipa.Ekipa kolesarjev, ki na Maratonu Franja zastopabarve Kolektorja, je vsako leto številčnejša. Dveleti zapored je bila ekipa razglašena za drugonajštevilčnejšo ekipo na maratonu, pred njoje bila le ekipa Poleta, letos pa ji je uspel velikimet in se je s 109 kolesarji zavihtela na sam vrh.Poleg stalnih udeležencev maratona so k temupripomogli tudi tisti, ki so se letos prvič odločili,da bodo svojo vztrajnost preizkusili na najboljmnožični kolesarski prireditvi v Sloveniji. Pohvalitigre predvsem dekleta, ki jih je v Kolektorjevi ekipivsako leto več.Sicer pa udeležencev tako malega kot velikegaMaratona Franja niso namučili samo številni kilometri,ki so jih morali prevoziti po razgibanemterenu, pač pa je svoje naredila tudi vročina.Vztrajnost in borbenost sta bili tokrat še kako napreizkušnji, toda uspelo je prav vsem.lll Med moškimi, ki so najhitreje prišli skozi cilj,velikega 156 kilometrov dolgega maratona,so se najbolje odrezali Alen Štucin, FranciKlun in Valter Rupnik. Med ženskami so sprogo najhitreje opravile Martina Primožič,Špela Kokalj in Erna Pavšič. Na malem, 97kilometrov dolgem maratonu, pa so kotnajboljši predstavniki koncerna Kolektormed moškimi skozi cilj prišli Damjan Rupnik,Rajko Bajt in Ladislav Sedej, med ženskamipa Martina Jesenko, Mirjam Frelih in UrškaBizjak.20InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009

ŠportČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009Informator21

KulinarikaIz nebeške kuhinjeBoštjan NovakV današnji številki vam, spoštovane bralke inspoštovani bralci Komunitatorja, s ponosomželim predstaviti našo stalno stranko, ki ji žeod oktobra 2006 vsak delovni dan dostavljamohrano. Govorim o Varstveno-delovnem centruVrhnika–Idrija (VDC VI), kjer se ekipa tam zaposlenihneumorno trudi, da bi odraslim osebamz motnjo v duševnem razvoju zagotovilakakovostno oskrbo, zaposlitev pod posebnimipogoji in dnevno varstvo. Dokler ne vstopišv njihov svet, se ti zdi tako drugačen in oddaljen.Lahko bi rekli, da za nas, običajne smrtnike,ki nam že čisto običajen prehlad sesujevso rutino, čuden. Poudarjam, samo doklerse tem ljudem ne približaš in z njimi ne delaš.Kot mi vsi, imajo tudi oni svoje lepe trenutke,težave in “kaprice”, ki so del vsakdana.Ker želijo v VDC VI svoje uporabnike čim boljusposobiti za samostojnost v življenju, jih učijovsega mogočega. Odkar so se iz vse prej kot primernihprostorov Dijaškega doma v Idriji preseliliv na novo zgrajeno stavbo, ki je v samem centruIdrije, v Rožni ulici 16, so se njihovi bivalni pogojineprimerno izboljšali in program vsebinsko zeloobogatil. Z novo, svetlo stavbo so dobili človekavredne pogoje za delo in učenje. V spodnjih prostorih,tam, kjer se sodelavci NEBES vsakodnevnosrečujejo z odraslimi osebami z motnjo v duševnemrazvoju in zaposlenimi VDC VI-ja, imajo lepo svetlojedilnico in v sklopu le-te tudi kuhinjo. In prav vtej kuhinji sem se z uporabniki VDC VI-ja osebnopobližje spoznal.Padla je odločitev, da si bodo zadnje tri delovnedneve v mesecu aprilu kosilo skuhali sami. Kot našidobri stranki smo jim ponudili, da jim lahko en danmi priskočimo na pomoč. In res. V sredo, 29. aprila,smo se zbrali v jedilnici, se malo pogovorili in pričeliz delom. Ker nas je bilo veliko, nam je delo hitrosteklo izpod rok. Vsak je dobil svojo zadolžitev inprav vsak, ki je bil ta dan v kuhinji, se je potrudil,da je svoje delo opravil, kar se da najbolje. In rezultat?Čemaževa juha s kruhovimi kockami, puranjiragu s šparglji, njoki s sušenimi paradižniki in baziliko,spomladanska solata, čemažev kruh in zaposladek jagode s smetano so prav vsem teknili.Upam si na glas pripomniti, da marsikatera gospodinjatakega kosila ne zna skuhati.Z direktorico VDC VI Vesno Zorc sva se strinjala,da mora tovrstno druženje postati tradicionalnoin tako se bomo, če bo vse po sreči, jeseni z zaposlenimiin uporabniki VDC VI-ja zopet srečali zaštedilnikom.Informator• Uredništvo: Polona Šemrl • Grafični oblikovalec: Andrej Potočnik • Sodelavci: Andrej Kren, Tomaž Mlečnik, Boštjan Novak, Polonca Pagon, Bojan Poženel, Filip Šemrl, Polona Šemrl, Rok Vodnik,Mojca Zajc • Foto: Boštjan Novak, Polonca Pagon, Filip Šemrl, Polona Šemrl, Gorazd Šemrov, Borut Šorli, Mojca Zajc • Časopis si lahko ogledate na spletni strani: www.kolektor.si22InformatorČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • junij 2009