13.07.2015 Views

April 2011 - Revija Energetik

April 2011 - Revija Energetik

April 2011 - Revija Energetik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

4<strong>April</strong> <strong>2011</strong>15 pravil za izvedbovarčnega ogrevalnegasistema s toplotnimičrpalkamiZakaj naj izberemza ogrevanje toplotnočrpalko ?Predvsem iz razloga, ker je to dolgoročnonajcenejši vir ogrevanja.Toplotna črpalka pridobi od 50 oziromacelo do 80% vse potrebne energijeza ogrevanje iz okolice (brezplačno),preostali del pa je električna energija,ki jo moramo plačati.Poleg tega pa na tak način odločilnovplivamo na zmanjšanje emisijCO 2(do 60 % manjše emisije), s čimerbomo mi in naši otroci lahko živeli včistejšem okolju.Katero toplotno črpalkonaj izberem ?Pri tem najprej pomislimo, kateritoplotni vir je najbolj ekonomično izkoriščati.Seveda je tu odgovor jasen.Tistega, kateri je na voljo in imahkrati najvišjo povprečno temperaturov ogrevalni sezoni.To je v prvi vrsti podtalna voda,katera ima povprečno temperaturookrog + 10 °C. Pri tem pa mora biti letana voljo v minimalni količini 0,2m 3 /hza vsak kW grelne moči TČ, imeti moraustrezno kvaliteto in mora biti vsaj naglobini do 20 m (pri stanovanjskih hišahdo ca. 250 m 2 ).Če vsi navedeni pogoji niso izpolnjeni,potem pogledamo naslednjomožnost, katera je izkoriščanje akumuliranetoplote zemlje, v obliki vgradnjehorizontalnega kolektorja ali pavertikalne zemeljske sonde. V 1. primerupotrebujemo ustrezno prostozemeljsko površino – vsaj 40 m 2 zavsak kW grelne moči TČ (odvisno odkvalitete zemlje). V 2. primeru pa morabiti omogočen dostop za vrtalni stroj.Če navedeno ni na voljo, potem jenajboljša možna izbira toplota okoliškegazraka in TČ zrak/voda. Zrak je sevedana voljo povsod, ima pa od prejnavedenih toplotnih virov najnižjopovprečno temperaturo (razen na primorskem)in je iz tega razloga lahko tavir nekoliko manj učinkovit.Ko smo ugotovili razpoložljivosttoplotnih virov in imamo na voljo večmožnosti, potem naredimo primerjavoinvesticij in stroškov ogrevanja zaposamezne toplotne vire. Izračun vračilnedobe investicije pa nam sevedanakazuje pravo usmeritev o izbiri TČ.Kakšen ogrevalni sistemnaj izberem ?Velikokrat se pri načrtovanju ogrevalnihsistemov s toplotnimi črpalkamiizhaja iz enakih predpostavk kotveljajo pri konvencionalnih ogrevalnihsistemih (kotli na olje, plin,drva,…). Takšen sistem sicer lahko deluje,vendar ne prinese najbolj ekonomičnihrezultatov.Pri ogrevalnih sistemih s toplotnočrpalko moramo izbrati nizkotemperaturneogrevalne sisteme,kot so talno in stensko ogrevanje,medtem, ko naj konvektorji inradiatorji služijo zgolj kot dopolnilo.Dimenzionirani pa naj bodo tako,da bodo lahko delovali na podobnihtemperaturah ogrevalne vode, kot talnoogrevanje. Za samo hlajenje pa soseveda najučinkovitejši konvektorji inkanalski prezračevalni sistemi z vključenimihladilnimi moduli.Z večanjem potrebne temperatureogrevalne vode, se namreč zmanjšujegrelno število ogrevalnega sistemain s tem tudi prihranek pri stroškihogrevanja.Dejstvo je namreč, da pomeni 1°C višja temperatura ogrevalne vodeza 2,5 % nižje grelno število. To v praksipomeni, da je grelno število pri sistemihs temperaturo predtoka 55 °C(radiatorsko ogrevanje), za 50 % nižje,kot pa pri ogrevalnih sistemih stemperaturo predtoka do 35 °C (talnoogrevanje).Kar pa se tiče ogrevanja sanitarnevode (katera mora biti seveda ogretana višjo temperaturo), so seveda primernezgolj tiste izvedbe toplotnih črpalk,ki že z osnovno regulacijo omogočajokrmiljenje 2 temperaturnihnivojev. Torej, da lahko TČ prioritetnosegreje sanitarno vodo na višjo temperaturo,se po potrebi takoj preklopina nižji temperaturni nivo – npr. na 35°C pri talnem ogrevanju. Poleg tega pamora regulacija omogočati tudi ogrevanjev odvisnosti od zunanje temperature.Na tak način se učinkovitostogrevalnega sistema lahko povečatudi do 10 %.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!