13.07.2015 Views

April 2011 - Revija Energetik

April 2011 - Revija Energetik

April 2011 - Revija Energetik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

66<strong>April</strong> <strong>2011</strong>RIWEGA –PRAVA IZBIRA ZA VAŠOSTREHO !Podjetje Riwega je že več kot10 let eno izmed vodilnih podjetijna področju lesne gradnje, kjerponuja veliko izbiro paropropustnihfolij, parnih ovir in zapor, dodatnihelementov za ventilacijostreh in več vrst varnostnih sistemovza delo na strehi. Vsi izdelki, kijih podjetje trži, stremijo k najvišjikakovosti, saj je le to ključni uspehk trajnosti vašega ostrešja. Vendarsami materiali ne prinesejo pravegaučinka, če pri izdelavi strehe neupoštevamo treh, zelo pomembnihdejavnikov : paropropustnostistrehe, difuzijo vodne pare inzrakonepropustnost.PAROPROPUSTNA STEHAIzdelava strehe, ki onemogočaprehajanje vode v notranjost, za izvajalcani pretežko delo. To pa ne veljaza vodno paro. Še vedno ne obstajavaren, zajamčen in cenovno ugodennačin gradnje povsem zatesnjenihstreh. Zato skušajo najti najugodnejšiin najustreznejši način za zagotavljanjeparoprepustnosti. Za ustrezennadzor se je treba prepričati, da strukturane vsebuje toplotnih mostov inizgub, saj bi ti dejavniki pretirano povečalinastajanje kondenza in posledičnorosenje.Da preprečimo nastanek toplotnihmostov, se moramo izogibati elementom,npr. kovinam, z visoko toplotnoprevodnostjo skozi plasti v strukturi.Že sami leseni tramovi ustvarjajo majhentoplotni most, saj je pri njih toplotnaprevodnost višja (λ > 0,13 W/mK),kot pri materialih za toplotno izolacijo(λ < 0,045 W/mK).Da bi se izognili izgubam, uporabljamomateriale in folije za zaščitopred zračno in vetrno prepustnostjoter zatesnimo prekrite dele materialovin prekinitve navedenih elementovz lepili, trakovi oziroma ustreznimitesnili.Če se želimo, kolikor je možno, izognititoplotnim mostovom in izgubam,moramo slediti zelo enostavnemupravilu: kondenz, ki se proizvede venem letu, mora izhlapeti v enem letu,da sčasoma ne pride do povečane vlažnostiv stavbi. Vlažnost sčasoma povzročinastanek plesni, dokler se ne uničicela streha in materiali ne izgubijosvoje toplotne odpornosti.V hladnih predelih rosa, ki je nastalapozimi, izhlapi v poletnem času. Vzelo toplih krajih vlaga, ki nastane pozimi,izhlapi spomladi in tista, ki nastanepoleti, izhlapi jeseni. Tako smo prešliz navadne uporabe grafa Glaser naizvajanje standarda EN 13788 za izračunravnovesja med skupno vlago inostankom vlage v strukturi.DIFUZIJA PAREZa suho streho morajo biti uporabljenimateriali dobro paroprepustni.Zelo pomembna je tudi majhna količinakondenza, saj prevelika količinavlage predstavlja nevarnost nastankaplesni in alg ter poveča toplotno prevodnostmaterialov. Za les je največja,še dovoljena količina vlage v skladus predpisi 0,5 kg vode na m 2 . Za krajšačasovna obdobja je še sprejemljivavrednost do 1,0 kg/m 2 . Zato je zaohranjanje optimalne vlažnosti potrebnoznotraj objekta omejiti vdorpare. (Pozor: ne z zaporo, temveč sparno oviro, ki uravnava prehajanjepare in ohranja količino, ki je potrebnaza sušenje). Na zunanji strani stre-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!