spletnih straneh komi - Komisija za preprečevanje korupcije

trajalo več 10 let. Ker je smisel urejanja prostora tudi v varovanju prostora kot dobrine, je sedanje stanjenedopustno, še posebej ob dejstvu, da je ozemlje kot dobrina v Sloveniji na razpolago v zelo omejenemobsegu. Glede na navedbe, ki jih je pridobila komisija, se nekateri investitorji odločajo za gradnje brezustreznih dovoljenj, računajoč, da se bodo postopki za rušenje zavlekli do naslednje množične legalizacije (t.i. amnestije). Kot omenjeno zgoraj, komisija predlaga iskanje dodatnih rešitev (po zgledih iz tujine) zaizvrševanje odločb, saj bo s tem povečano zaupanje v institucije pravne države (inšpektorat), okrepljenonačelo pravne varnosti na tem področju, prostor kot varovana dobrina pa bo aktivneje in uspešnejezaščiten.16 Ni nepomembno tudi poročanje medijev, ki izražajo dvom v nepristranskost in objektivnost pri vodenjuinšpekcijskih postopkov v gradbenih zadevah. Iz medijev je razviden podatek, da npr. v Triglavskemnarodnem parku stoji več kot 400 nelegalnih objektov (ta podatek je razviden iz letnega poročila za 2011 inga je predstojnica navedla v enem izmed člankov) – govorimo torej o prioritetah, saj ležijo v naravnemzaščitenem območju. Samo za rušitev slednjih bi, ob isti predpostavki kot zgoraj, da jih investitorji ne biporušili sami, glede na današnje razmere potrebovali osem let.17 Poleg vsega, kar potrjuje ugotovljena korupcijska tveganja, komisija opozarja tudi na navedbe predstojniceMZIP IRSPEP pred senatom komisije, da po njenem mnenju težava ni v tem, ali bo nekomu prej ali kasnejerušena nelegalna gradnja, pač pa v tem, da se sploh ne naredi nič v samem inšpekcijskem postopku. Pričemer je potrebno ponoviti dejstva, da ne obstajajo evidence oziroma seznami postopkov, da sistem za»identifikacijo prioritet v postopkih« ni idealen oziroma zadovoljiv do te mere, da bi onemogočal zlorabeoziroma enakopravno obravnavo in da nad inšpektorji ni posebne kontrole. To potrjujejo tudi že navedeneugotovitve Varuha, ki je opozoril, da na MZIP IRSPEP ne obstajajo transparentna navodila oziromapravilnik glede reševanja in uresničevanja izvršb v gradbenih postopkih, ni narejenega seznama vsehizvršb oziroma izvršljivih postopkov ter ni evidentiranih oziroma označenih prioritetnih zadev, s čemer nizagotovljena transparentnost in preglednost samega inšpekcijskega organa oziroma inšpekcijskihpostopkov.18 Pri vsem povedanem se je potrebno zavedati, tako kot so v odgovoru komisiji navajale uradne osebe MZIPIRSPEP, da je inšpekcijski organ pri vodenju in obravnavanju postopkov popolnoma samostojen (načelosamostojnosti inšpektorjev, 4. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN). Komisija v zvezi s tem opozarja,da ta samostojnost ni absolutna, saj je inšpekcijski organ, tako kot vsak drug državni organ, pri svojem deluvezan na ustavo in zakone (načelo ustavnosti in zakonitosti, drugi odstavek 120. člena Ustave RepublikeSlovenije), pri tem pa mora upoštevati tudi zakonodajalčev namen varovanja javnih in zasebnih interesov(5. člen ZIN). Ravno iz načela ustavnosti in zakonitosti pa izhaja dolžnost organov javnega sektorja inuradnih oseb, da pri opravljanju uradnih nalog spoštujejo tako konkretne zakonske določbe kot splošnapravna načela. V 3. členu ZIN je določeno, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s temzakonom ali s posebnim zakonom, uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št.24/06 UPB, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10 – dalje ZUP). Po 6. členu ZUP so državni organi vezani tako naformalno kot na materialno zakonitost, pri čemer formalna zakonitost izraža splošno zahtevo enakosti predzakonom (14. člen Ustave RS) in prepoveduje diskriminacijo. Načelo zakonitosti torej zagotavlja enakost inpravno varnost strank, kar pomeni, da izključuje neenako, samovoljno in pristransko odločanje organa.KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljanatel.: 01 400 5710 / fax:. 01 478 84 72anti.korupcija@kpk-rs.si / www.kpk-rs.siINTEGRITETA, ODGOVORNOST,VLADAVINA PRAVA6/6

toliko bolj problematično in kritično (307.f člen ZUP določa, da lahko upravni inšpektor predstojniku organaodredi, da v določenem roku odpravi nezakonitosti oziroma izvede druge ukrepe).23 Komisija se sicer pridružuje stališčem vodstva inšpektorata, da je pereča problematika nelegalnih gradenjdosegla raven, ko objektivno ni mogoče niti pričakovati, da jo lahko gradbena inšpekcija sama uspešnoobvladuje, zato je nujen širši sistemski pristop. V zvezi s tem pa komisija posebej opozarja, da se ne bi smelaponoviti praksa – tako kot je bil pred kratkim pripravljen in obravnavan t. i. paket »nujne« zakonodaje,vključno s predlogom novele Zakona o graditvi objektov (ZGO) – ko je predlagatelj ob nepotrebnemustvarjanju občutka izrednih razmer s predlogi nujnega zakonodajnega postopka legalizacijo nedovoljenozgrajenih objektov poskušal izpeljati brez sodelovanja demokratične javnosti in ustreznih meril za presojoskladnosti s prostorskimi akti, okoljske sprejemljivosti in varnosti. Tak način urejanja občutljivih vprašanjokolja in prostora zmanjšuje zaupanje javnosti v institucije pravne države. 624 S sistemskega gledišča komisija še izpostavlja, da so vse aktivnosti, ki jih trenutno vodi MZIP IRSPEP gledezmanjševanja omenjenih tveganj, sicer zelo dobrodošle, potrebne in na mestu, pri čemer pa se po mnenjukomisije odvijajo preveč pasivno, prepočasi in predolgo. Zato komisija resornemu ministrstvu ininšpektoratu priporoča, da se ukrepi uresničijo čim prej in da država v realnem času zagotovi zadovoljivevire za učinkovito izvajanje pravnega reda (kar izpostavlja tudi praksa Evropskega sodišča za človekovepravice), s čemer bodo izvršbe izpeljane v skladu s pravnimi normami – torej po vrstnem redu zadevoziroma nastopih njihove izvršljivosti, ne pa po selekcijskem izboru (ki je trenutno nedodelan innetransparenten) ali celo glede na različne zavezance. 725 Komisija prav tako poziva pristojna ministrstva in inšpekcijski svet, da v okviru svojih pristojnosti:• čim prej vzpostavijo transparenten, preverljiv ter učinkovit notranji sistem odločanja v postopkihupravnih izvršb na področju urejanja okolja in prostora (posebej v primerih nedovoljenih gradnjah);• celovito ocenijo dejansko stanje učinkovitosti inšpekcij in ga ovrednotijo v razmerju do pravne ureditve,politike in strategije inšpekcijskega podsistema družbenega nadzora;• v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, zainteresiranimi strokovnimi združenji in nevladnimiorganizacijami proučijo in v institucionalnem razmerju lokalne skupnosti – upravne enote – resornaministrstva poiščejo možne rezerve za usklajeno skupno delovanje in proaktiven pristop pripreprečevanju in obvladovanju nedovoljenih gradenj;• pripravijo pravne podlage in poiščejo rešitve in možnosti uporabe razpoložljivih (tehničnih) resursovznotraj širšega javnega sektorja, ki bi omogočili hitrejše izvrševanje izvršljivih odločb;• z medinstitucionalno usklajenim programom in akcijskim načrtom okrepijo skupno operativnodelovanje in tudi na ta način gradbeni inšpekciji ustvarijo dodatne pogoje, da lahko pri odpravi posledicz rušenjem nedovoljenih gradenj deluje zakonito, učinkovito in pregledno, ob upoštevanju načel6Npr. odziv zainteresiranega združenja prostorske stroke in civilne družbe – Odgovorno do prostora:http://www.zaps.si/img/admin/file/Novice/Novice_2012/OdP_zbirnikpripomb_ZGO-1E_08-06-2012-1.pdf; glejte tudi:Sistemsko načelno mnenje in priporočilo št. 2/2012 glede vsebinskega spreminjanja prostorskih aktov z redakcijskimioziroma tehničnimi popravki na lokalni ravni, Komisija za preprečevanje korupcije: https://www.kpkrs.si/upload/datoteke/Sistemsko%20načelno%20mnenje%20in%20priporočilo%20št%202%202012.pdf..7 Kovač, P. (2011). Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki. Pravna praksa:časopis za pravna vprašanja, št. 47, leto 30 (8. 12. 2011), str. II-VIII.KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljanatel.: 01 400 5710 / fax:. 01 478 84 72anti.korupcija@kpk-rs.si / www.kpk-rs.siINTEGRITETA, ODGOVORNOST,VLADAVINA PRAVA8/8