negovanega frančiškanskega sadnega in zelenjavnegavrta, cvetličnjaka, 30 sadnih dreves, 100 trt,kolarnice in drvarnice, mizarske delavnice, stiskalnice,zidanega svinjaka, zidanega govejega hleva,čebelnjaka s 24 panji, kostanjevega drevoreda, samostanskegazidu, travnikov in polj.Ob 350-letnici prihoda frančiškanov v Brežiceima nekdanja frančiškanska posest neprepoznavnopodobo. Na mestu nekdanjegafrančiškanskega vrta, cerkve in dela samostana sodanes avtomobilsko parkirišče, obcestni nasad malihokrasnih drevesc in dva kioska, v delu samostanain prizidku pa je slovenska gimnazija, zraslana osnovi medvojne nemške gimnazije »Anasta<strong>si</strong>usaGrüna«. V skoraj 70 letih od izbrisa cerkvein samostana ni bil – razen nedavno postavljenetablice o stavbi kot delu naše kulturne dediščine –z nobenim vidnim znamenjem nakazan spomin nabrežiške frančiškane. Prostor pred gimnazijo zatokliče k dostojnemu opredmetenemu spominu naneprekinjeno 282-letno delovanje frančiškanov vsožitju z domačimi prebivalci in na podlo vojno inpovojno žrtev – »kloštrsko cerkev« – pomnikih o dobrihsosedskih odno<strong>si</strong>h s frančiškani, ki so v mestovnašali »mir in dobro«. Ivanka PočkarIVAN – JOHN CVETKOVIČ,vrtnar v frančiškanskem samostanuv BrežicahVideo zapis pogovora z Johnom Cvetkovičem,rojenim leta 1920 v Selah pri Dobovi, ki je leta1941 delal kot vrtnar v frančiškanskem samostanuv Brežicah. Je poslednji, ki je iz svojegadoživetja povedal, kako je bilo v samostanu pozasedbi Nemcev, njegovo pričevanje o tem pa jemenda tudi edino ostalo zapisano.Nekaj mesecev svojega 2<strong>1.</strong> leta starosti je Ivan,zdaj John Cvetkovič iz Sel pri Dobovi, preživel kotvrtnar v brežiškem frančiškanskem samostanu, koso ga že zasedli Nemci. Danes se po dobrih 60letih bivanja v Avstraliji še precej natanko spominjafrančiškanskih prostorov in patrov. Iz pogovora navideo posnetku spoznamo, kako ne daljava ne časne moreta izbrisati spomina. Še iz otroških let sepo blagozvočnem basovskem petju spominja patraOriona, mladega moža visoke postave, domaiz Škofje Loke, ki je v Dobovi pogosto nadomestilobolelega duhovnika. Iz brežiškega samostana pabrata Luke, čevljarja, s katerim sta bila dobra prijatelja.Ta mu je tudi povedal in pokazal, kje vse sopatri pred prihodom Nemcev zakopali dragocenestvari, nekaj pa so jih umaknili v cerkveni stolp. Pozasedbi so Nemci frančiškansko jedilnico spremeniliv glavno pisarno za preseljevanje prebivalstva inzačeli zbirati podatke o posestnikih in še preostalihučiteljih in duhovščini.V zvezi s frančiškani je tudi praznik sv. Roka (16.avgust). Med najbolj redno in množično obiskanimije bila tedaj maša v cerkvi sv. Roka, kjer somaševali samo frančiškani, »takrat smo pa vednoobvezno šli v Rokovo cerkev«. Nekajkrat na leto,zlasti pa na Rokovo, je med obema vojnama vzdolžmestne ulice potekal bogato obiskan sejem. O dogajanjuna glavni ulici na Rokovo nedeljo je izpričalJohn Cvetkovič, ki živi čez 60 let na drugi celini, a jev spominu ohranil tudi dolžino sejma: »To so bili velikištanti, okoli pol kilometra dolgi, in to so prišli oddaleč, od daleč skupaj. Muzika je igrala, gulaži sodišali okoli po cestah. In navadno so bile dve, kakosmo rekli …, plehmuzika, ne. Iz Kapel in iz Loč, soigrale obe. To so bile lepe proslave tam, v Brežicah.To smo imenovali Rokovska nedelja.«Pogovor, v celoti dolg 29.35 minut (na internetu jepredvajanih prvih 17 minut), je nastal 6. maja 2009na domu Johna Cvetkoviča v Sydneyu v Avstraliji,kjer živi od leta 1948. Na pobudo Ivanke Počkariz Posavskega muzeja Brežice je pogovor izpeljalFlorjan Auser, član Sveta Vlade RS za Slovencepo svetu in direktor Slovenian Media House. Zadovoljenje predvajanja na razstavi o brežiškihfrančiškanih se Johnu Cvetkoviču in Florjanu Auserjulepo zahvaljujemo.Ivanka Počkar, Brežice, 16. novembra 2010John Cvetkovič z ženo Kathy (prva na desni)vošči pet let mlajšemu patru Valerijanu, 09.0<strong>1.</strong>201<strong>1.</strong>42 misli | januar - februar 2011
Dom počitka matere Romane - slovenski dom za starejšeMother Romana Home - Slovenian Aged Care Facility11-15 A’Beckett Street, Kew, Vic 3101, Phone: 03 9853 1054, Fax: 03 9855 0811E-mail: romanahome@optusnet.com.auDom počitka matere Romane je ustanova Slovenskegami<strong>si</strong>jona v Melbournu, ki nudi bivanje vdomačem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejonego. V našem slovenskem Domu nudimo vso oskrbo,prijazno krščansko okolje, toplo sobo, odličnodomačo hrano, veselo družbo in popolno zdravniškonego. Do slovenske cerkve svetih bratov Cirila inMetoda je le 20 metrov.Pogoj za sprejem v Dom je tako imenovani “AgedCare Assessment Document” - sprejemni dokument,katerega Vam preskrbi Vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% pokojnine. Vstopni znesek ali Bonddoloča Centrelink na podlagi pravil Ministrstva za zdravstvo. Bond je garantiran in zavarovan po vsehpredpi<strong>si</strong>h.Ste mogoče že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu?Zakaj ne bi poizku<strong>si</strong>li za dva ali tri tedne in se šele po tem odločili za stalno preselitev v dom.Na primer, če želi družina za krajši čas na dopust,nudimo tudi kratkoročno nego ‘Respite Care’ do 63 dni v letu.Življenje v Domu matere Romane je prijetno in vsak dan se dogaja kaj novega in zabavnega.Za vse dodatne podrobnosti pokličite upravnico gospo Sandro Krnelin dobili boste pravilne odgovore na vsa vprašanja.misli | januar - februar 201143