Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Perkova knjižnica

SEDEMDESET LET BIBLIOTEKE SAZU, LJUBLJANA, 2008biospeleološkim laboratorijem. Inštitut naj bi znanstveno preuèeval krasoslovjein jame, zaradi jamskega muzeja, kjer naj bi bilo zbrano vse gradivo, kakorkolipovezano z jamo, tudi tiski in rokopisi, pa naj bi marsikateri obiskovalec jamepodaljšal svoje bivanje v Postojni. Vendar pa je Perkove naèrte prekriāal zaèetekprve svetovne vojne. Njegovo zamisel so kasneje sicer uresnièili Italijani, ki pa sojih k temu vodili predvsem politièni razlogi. Perko je vzdrāeval osebne in pisemskestike z mnogimi uglednimi speleologi širom po Evropi in budil zanimanje zaPostojnsko jamo in Kras tudi po strokovni plati. Tudi na ta naèin si je pridobilbogato zbirko krasoslovne literature, ki praktièno pokriva vse objave s tega podroèjav njegovem èasu. Organiziral je tudi zbiranje izrezkov iz dnevnega èasopisja. Toje posebna zbirka, ki je āe v letu 1909 obsegala devet map z izrezki o Postojnskijami. Do leta 1913 je narasla na 15 vezanih zvezkov o Postojni, Sloveniji, ÈSR,Italiji in Avstriji ter 9 vezanih map iz cele Evrope. Tovrstna dokumentacija se jedopolnjevala tudi v italijanskem èasu.Njegova krasoslovno-speleološka knjiānica obsega 1031 enot oziroma 1366prispevkov speleološke vsebine. Od tega je 60 monografij oziroma samostojnihpublikacij, ostalo pa so èlanki v revijah in èasopisih. To je predvsem zbirka svetovnespeleološke literature tistega èasa, kar kaāe āe njen jezikovni sestav: 737 (54 %)prispevkov je v nemškem, 327 (24 %) v italijanskem, ostalih 302 (22 %) pa je vdrugih jezikih (francoskem, angleškem, madāarskem, èeškem, španskem, hrvaškemin slovenskem). Prispevkov v slovenšèini je le 32 (2 %).Taka jezikovna sestava knjiānice je popolnoma razumljiva, èe upoštevamostanje v krasoslovju in druābenopolitiène razmere èasa, v katerem je Perko āivelin deloval ter njegovo zanimanje, ki je bilo usmerjeno predvsem proti Istri,slovenskemu primorju in dinarskemu krasu, kar so ozemlja, ki so bila najprej vokviru Avstro-ogrske monarhije, po 1. svetovni vojni pa vse do Perkove smrti paso spadala pod Italijo. Pred 1. svetovno vojno je imela moèan vpliv skupina avstroogrskih,preteāno nemško pišoèih speleologov, ki je raziskovala Trāaški kras, karse odraāa tudi v Perkovi knjiānici, kjer med starejšimi deli moèno prevladujenemšèina. Po prvi vojni, ko so se Italijani trudili, da bi tudi na speleološkempodroèju dokazali, da je naša Primorska italijanska, je bil Perko (v tem èasu jemoral pisati svoje ime Giovanni Andrea Perco) kot jamski direktor v središèu tehdogajanj, kar se èuti tudi v veèjem številu italijanske literature. Perko je propagiralPostojnsko jamo z āivo besedo kot predavatelj, s slikovnim materialom, informativnimièlanki in kot speleolog-raziskovalec z dragocenimi objavami vstrokovnih revijah.Perkova knjiānica je izrazito strokovna, ozko usmerjena in izbrana, vsebina jetakorekoè izkljuèno speleologija in krasoslovje. Izstopajo pa doloèena poglavja;264