sanacija posledic drobirskega toka v logu pod ... - Student Info

1.2. Prva fazaPrva faza je bil zdrs drobirskih mas iz prvotne akumulacije na Stožah v strugo Mangartskegapotoka 15. novembra 2000 do mostu na cesti Predel-Strmec in nato do izliva Mangartskegapotoka v Predelico. Na tem območju je struga Mangartskega potoka razmeroma široka inpoložno nagnjena, kar je povzročilo, da je prvi drobirski tok zgubil energijo in se ustavil. Kzmanjšanju energije je v veliki meri prispevalo zoženje doline pri mostu čez Mangartskipotok. Drobirski tok se je tu samo deloma prelil prek mostu na cesti Predel-Strmec, ki se je obtem porušil, v strmo grapo Mangartskega potoka do sotočja s Predelico, kjer se je ustavil. Čese to ne bi zgodilo, bi bila katastrofa mnogo hujša, saj bi drobirski tok že 15. 11. 2000 pridrvelv dolino popolnoma nenajavljen in z mnogo večjo energijo (Ribičič, 2001).1.3. Druga fazaKatastrofa se je nadaljevala 17. novembra 2000 nekaj minut čez polnoč. Nakopičena gmota izglacialnega morenskega drobirja, jezerskih sedimentov, fluvioglacialnega materiala,skrilavcev, peščenjakov, tufov in laporja se je zaradi obilnih padavin, dotoka Mangartskegapotoka in drugih manjših pritokov prepojila z vodo in se nato iz sekundarne akumulacije vzgornjem delu Mangartskega potoka sprožila kot drugi drobirski tok, ki je zdrvel najprej pozelo strmi strugi Mangartskega potoka pod mostom in cesto Predel-Strmec in nato naprej poše vedno strmo nagnjeni strugi Predelice do Zgornjega Loga. Tu se dolina odpre in drobirskitok se je pahljačasto razlil ter pri tem v trenutku izgubil največjo energijo. Druga fazadrobirskega toka je imela mnogo hujše posledice kot prva. Ta tok je odnesel most čezPredelico, zasul, odnesel ali prestavil nekaj stanovanjskih hiš, zahteval pa je tudi smrtnežrtve… Tokrat se je čelo plazovine zaustavilo nižje od hidroelektrarne Možnica, ta pa je bilazasuta nekaj metrov visoko (Komac, 2001; Majes, 2001; Ribičič, 2001).1.4. Geološke značilnosti drobirskega toka Stože pod MangartomPlaz Stože pod Mangartom se je sprožil v grušču in ledeniški moreni, ki ležita na julijskotuvalskih,za vodo slabo prepustnih plasteh laporja in lapornatega apnenca. Kamnino na temobmočju prečkata dva močna preloma alpske smeri sever – jug, ki nista prizadela le laporja inlapornatega apnenca, ampak tudi glavni dolomit nad njima, ki tvori bližnja vrhova Vršič inMali Vršič. Zaradi močne tektonike je dolomit v Vršiču razkosan v bloke, po razpokah pa se4