voda hitro pretaka do s<strong>pod</strong>nje ležečih, manj prepustnih plasti in nato izteka na površino skozikvartarne sedimente; ledeniško moreno in grušč (Petkovšek, 2001).Plaz Stože <strong>pod</strong> Mangartom se je torej sprožil na južnem pobočju grebena, 200 – 500 mseverozahodno od Mangartske planine. Odlomni rob je v času glavne sprožitve segel na koto1525 m, torej tja, kjer se kvartarna sedimentacija ledeniške morene zoži in stanjša. Napovršini se pojavijo stopnice dolomita, na kar opozarja tudi lokalno ime Štenge (Petkovšek,2001).Vso plazovino tvorijo kvartarni sedimenti. Med njimi zlasti v zgornjem delu prevladujezaglinjena ledeniška morena, ki jo sestavljata pusta do plastična glina in melj, z dolomitnim inlapornim gruščem, s samicami in velikimi bloki apnenca. V s<strong>pod</strong>njem delu, <strong>pod</strong> koto 1350 m,je bilo glinaste sestavine vse manj, vse več pa je bilo dolomitnega grušča s peskom in meljem(Petkovšek, 2001).1.5. Vzroki za nastanek <strong>drobirskega</strong> <strong>toka</strong>Vzrokov, ki so pogojevali nastanek plazu oziroma <strong>drobirskega</strong> <strong>toka</strong>, je bilo novembra 2000več. Glavni vzrok je bilo prav gotovo močno deževje v oktobru in novembru leta 2000, ki jepovzročilo, da se je masa ledeniške morene dodobra prepojila z vodo. K sprožitvi je torejprispevala tudi geološka zgradba, ki je na tem območju nadvse primerna za nastanek plazu.Neprepustna <strong>pod</strong>laga je tektonsko poškodovana in <strong>pod</strong>vržena hitrejšemu preperevanju, močnorazpokan dolomit nad <strong>pod</strong>lago pa omogoča akumulacijo vode v hribu. Dodatno jenajverjetneje k nestabilnosti pobočja prispeval tudi potres, ki naj bi v presušeno glinastomoreno lahko vnesel mlajše razpoke in z njimi lažjo komunikacijo vode po zaglinjeniledeniški moreni (Petkovšek, 2001).1.6. Posledice <strong>drobirskega</strong> <strong>toka</strong>Posledice plazu so bile katastrofalne; v nesreči je umrlo sedem ljudi, ogromna je bila tudimaterialna škoda. Poškodovana so bila stanovanjska in gos<strong>pod</strong>arska poslopja, hidroenergetskiobjekti, cestna infrastruktura, med drugim je plaz povzročil tudi veliko škode v kmetijstvu ingozdarstvu... (Ušeničnik, 2001).5
Popolnoma je bilo uničenih šest, poškodovanih pa trinajst stanovanjskih hiš. Poškodovani sobili objekti in naprave HE Log <strong>pod</strong> Mangartom in HE Možnica, električne in telefonskenapeljave, ogromna škoda je nastala tudi zaradi poškodovanih strug Predelice in Koritnice.Plaz Stože <strong>pod</strong> Mangartom je uničil gozd in gozdno zemljišče na površini 28,75 ha površine;gre za gos<strong>pod</strong>arski gozd, v manjšem delu je tudi varovalni gozd. Nepredstavljiva škoda jenastala v okolju, nenazadnje pa je nesreča povzročila izpad prihodka od dejavnosti naprizadetem območju (Ušeničnik, 2001).Slika 2: Vplivno območje plazu StožeVir: Majes, 20076