13.07.2015 Views

Idrijska-zeleznica-Nova-proga-julij-avgust-2010-strani-24-27 - Kamra

Idrijska-zeleznica-Nova-proga-julij-avgust-2010-strani-24-27 - Kamra

Idrijska-zeleznica-Nova-proga-julij-avgust-2010-strani-24-27 - Kamra

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Revija Slovenskih železnic <strong>julij</strong>–<strong>avgust</strong> <strong>2010</strong>25ZgodovinaNedokončani južni portal zgornjega godoviškega železniškega predora. Po izkopnimetodi, ki je bila tedaj (med prvo svetovno vojno, pa tudi prej) v rabi, so napravili izkopnirov (zgoraj) in izvozni rov (spodaj). (Foto: Peter Gedei)Severni del zgornjega godoviškega predora so med obema svetovnima vojnama, v času ko jebil Godovič pod Italijo, prezidali v trdnjavo v sistemu Vallo Alpino (ta italijanski obrambnisistem je segal od Genove do Kvarnerja). Po drugi vojni je bilo razneseno, kar se je odnestidalo, vendar je JNA še vedno do neke mere skrbela za te italijanske utrdbe. (Foto: Peter Gedei)krvavih front evropskih bojišč.Oskrbovanje znatnega delafrontne črte (Banjščice), ki jeimelo svoje poveljstvo oziromaštab v Logatcu, je potekaloravno prek Idrije. Ker je bilotreba na fronto nenehno dostavljativelike količine težkegavojaškega materiala, kar je biloz vojaškimi vozovi in konjskovprego težko – tudi zaradicest, ki so bile tedaj vse sevedamakadamske in z relativnostrmimi klanci, pa tudi ni jihbilo prav veliko – so izjemnohitro postavili tako imenovani»feldbahn« med LogatcemHotederščica med prvo svetovno vojno. Po tedaj še makadamski cesti sredi vasi je obnjenem desnem robu položen »feldbahn« - ozkotirna montažna vojaška železnica.Posnetek je bil natisnjen kot vojaška poštna razglednica, s katero so se vojaki oglašalidomačim in znancem s fronte in njenega neposrednega zaledja. Razglednica je v lastiIngrid Kovač – Brus.in Dolenjo Trebušo, v dolžini63 kilometrov.Feldbahne so postavljali izpredfabriciranih kosov v celotijeklene ali kombinirane (jeklenitiri, leseni pragovi) ozkotirneželeznice, ki so jih na kraju samemprivili skupaj. Navadno sojih položili kar po cestah, kjerpa je bil naklon cestišča prevelik,pa so zgradili novo traso. Taozkotirna železnica se je začelana železniški postaji v Logatcu,kjer so nanjo prekladali tovor,ki je tja prispel po tedanji Južniželeznici. Vodila je skozi GorenjiLogatec, Kalce in naprej skoziHotederščico do Godoviča(tu se je odcepil krak železniceproti Črnemu vrhu in naprej vZadlog, predvidena pa je bilaže tudi povezava z Ajdovščino).Od Godoviča naprej je šla idrijska<strong>proga</strong> nekaj kilometrov pot.i. »francoski cesti« (3,6 kilometra).Ker je bilo treba premagatiprecejšno višinsko razliko(300 metrov) navzdol do Idrije,so morali od tu naprej zgraditipopolnoma novo traso. »Francoskacesta« se namreč iznadDivjega jezera v Podrtejo spuščav »ključih« (serpentinah),ki imajo celo za ozkotirno železnicoovinke s premajhnimradijem. Proga je po novi trasipod Francosko cesto speljananajprej po nasipih, nato pavsekana v strme bregove nadZalo, Divjim jezerom in Idrijco.Zahtevnejši objekti so bili nekajdeset metrov dolga betonskagalerija z lesenim podporjem,podobno dolg predor v živi skaliin polkrožni deset do petnajstmetrov visok leseni most nadStrugom (predel kanjona Idrijcejužno od Divjega jezera), kjer seje <strong>proga</strong> obrnila za 180 stopinjspet nazaj proti Idriji. Na cestopo dolini Idrijce se je spustilakak kilometer pred Divjim jezerom.Tej trasi še danes sledimobrez večjih težav. Od Idrije doDolenje Trebuše je trasa železnicespet potekala pretežnopo cesti. Sicer pa je gradnja celotneproge potekala izjemnohitro – nekaj deset dni septembraleta 1916.Vzporedno s frontno linijoso zaradi težkega terena, polegcest seveda, zgradili t. i. »PrinzEugen Seilbahn« - sistem žičnic,ki je rabil transportu lažjegavojaškega materiala pa tudiljudi iz Ajdovščine čez Trnovskigozd do Dolenje Trebuše v doliniIdrijce in naprej čez hribein doline do Grahovega v Baškigrapi, kjer je dosegel Transmontanooziroma Bohinjskoželezniško progo, kot ji pravimodanes. Transport po tehžičnicah je potekal seveda tudiv obratni smeri. Vlakce so nazačetku vlekli s konji. Štirje konjiso vlekli do deset vagončkov,na večjih vzponih pa so dodalipriprego. Kmalu je začelo primanjkovatikrme pa tudi konj,zato so začeli uvajati motornelokomotive, ki so kot gorivouporabljale bencol.Potrebe fronte so preseglezmogljivost ozkotirneželezniceKmalu pa so ugotovili, daima »feldbahn« premajhnozmogljivost za čedalje večjepotrebe fronte, ki se je medtem, za povrh, pomaknila bližeLogatcu. Na vrat na nos so

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!