<strong><strong>Cvetal</strong>ova</strong> <strong>šola</strong> <strong>vrtnarjenja</strong>VrtniceVrtnice se vzgajajo že več kot 5000 let, po nekaterih najnovejšiharheoloških podatkih pa celo enkrat dlje. Tudi pri nas so med najboljpriljubljenimi vrtnimi grmovnicami. To pa je dokaj razumljivo, sajvečina drugih grmovnic cveti spomladi ali poleti. Vrtnice ob pravilnioskrbi cvetijo od konca pomladi pa vse do konca jeseni.Vrtnice delimo v več skupin, saj solahko nizke ali pa visoke. Mnoge sortese lahko ob opori vzpnejo po večmetrov visoko; pravimo jim vzpenjalke.Vrtnice vzpenjalke posadimo ob opori,na katero jih lahko privežemo. Če jihposadimo ob zidu, moramo paziti, darastlino posadimo nekoliko poševno,da segajo korenine proč od zidu, sajob samem zidu ni nobene vlage, zaradičesar bi rastline lahko celo propadle.Priprava talVrtnice potrebujejo globoko obdelanatla, bogata s hranilnimi snovmi.Dokler so bile vse vrtnice cepljene nadivji šipek, so dobro uspevale na vsakihtleh, saj je šipek bujne rasti in njegovekorenine so se znašle ne glede6na zemljišče. Danes pa mnogi vrtnicerazmnožijo s potaknjenci, katerih koreninskisistem ni tako razvit, kot je prišipku, zato moramo tla dobro pripraviti.To storimo tako, da jih najprej očistimotrajnega plevela. To storimo najlažetako, da zemljišče, kamor nameravamoposaditi vrtnice, jeseni najprejpoškropimo s pripravkom ROUNDUPENERGY. Pleveli se v 3 tednih posušijo,skupaj s koreninami. Nato zemljiščegloboko prekopljemo in dobropognojimo z enim od organskih gnojil.To je lahko dober kompost, če nevsebuje plevela, sicer je bil naš trud zzatiranjem plevela odveč. Tudi hlevskignoj vsebuje preveč plevela. Zato jebolje uporabiti BIOPOST ali pa AGRO-SOL. Gnojilo potrosimo po površini inga nato plitvo vkopljemo v zemljo. Česmo to naredili mesec dni pred sajenjemvrtnic, nam do samega sajenjavznikne še kakšen od plevelov, kateregapred sajenjem še odstranimo.Če so tla dobro založena z organskomaso, pa lahko namesto organskegagnojila dodamo mineralno gnojilo SPE-CIALNO GNOJILO ZA VRTNICE. Gnojilopotresemo po površini in ga plitvovkopljemo v zemljo.Sajenje vrtnicVrtnice sadimo lahko pozno jeseni alizgodaj spomladi, ko so rastline še vfazi mirovanja. Rastline, ki jih dobimoob nakupu posajene v lonce, pa lahkopresadimo na vrt kadar koli, ne gledena letni čas, razen pozimi.
Preden se lotimo sajenja vrtnic, tenamočimo vsaj za nekaj ur v vodo. Šepred tem pa debelejše korenine prirežemoza kakšen centimeter. To jeposebej pomembno pri pomladanskemsajenju, saj so spomladi rastlinelahko že dalj časa izkopane in so sekorenine že nekoliko izsušile.Vrtnice posadimo tako, da je cepljenomesto 3 do 5 cm globoko v zemlji. Toje zelo pomembno, ker v primeru hudezime cepljeno mesto v zemlji ne pomrzne.Nadzemni deli pa lahko pomrznejo,posebno če so poganjki nedozoreli.Korenine lepo razporedimo po sadilnijami in nato zasujemo s prstjo. Nato jihše obsujemo s prstjo za pedenj visoko.To naredimo v jeseni, da poganjkezavarujemo pred mrazom, spomladipa zato, da se poganjki ne izsušijo.Nato jih temeljito zalijemo, da vodazapolni prazne prostore med koreninamiin prstjo. Na ta način preprečujemo,da bi se korenine izsušile.Vrtnice je treba po sajenju kar nekajčasa redno zalivati, odvisno od vremena.Ko pa enkrat pričnejo brsteti, pa jihnekajkrat poškropimo po nadzemnihdelih s pripravkom AGROSTEMIN intekočim listnim gnojilom FOLIAR.Škropljenje ponovimo čez teden dni.Tako se bodo naše vrtnice dobro vraslein pognale močne poganjke.Obrezovanje vrtnicVrtnice so včasih obrezovali na 3 do 5očes. Danes pa se ne držimo več tegapravila, ker je na voljo izbor vrtnic,ki se med seboj močno razlikujejo.Zato jih obrezujemo glede na njihovobujno rast. Bolj kot so bujne, manjjih obrežemo, in slabše ko rastejo, boljObrezovanje vrtnicjih obrežemo. S tem bujno rastočesorte umirimo v rasti, slabo rastoče paspodbudimo k bujnejši rasti.Pri obrezovanju pazimo, da pustimole tri do štiri močne zdrave poganjke,ostale pa izrežemo pri tleh. Te močnepoganjke pa odrežemo tako, da je vrhnjeoko obrnjeno navzven, da se grmodpira. Tako pride sončna svetlobado vsakega lista, kar je pomembno zazdravje rastlin, saj se rosa hitro posušiin listi niso v nevarnosti, da jih napadejoglivične bolezni.Plaze če vrtnice obrežemo po prvemcvetenju tako kot vrtnice vzpenjalke.Stare poganjke prikrajšamo na nekajočes, da iz njih poženejo novi poganjki.Ti že do jeseni naredijo na koncupoganjkov cvetove. Naslednje leto papožene nova veja izza vsakega lista inprav vsaka veja nosi šop cvetov.Pri vrtnicah vzpenjalkah prav tako pocvetenju izrežemo poganjke, starejšeod treh let. Odrežemo jih tik nadtlemi, da poženeta iz ostanka veje dvaali trije novi poganjki. Novejše sorte,ki cvetijo večkrat na leto, do jeseniže zacvetijo. Naslednje leto pa poženecvetje iz vsakega lista. Tretje letoje cvetov še več, vendar pa so ženekoliko manjši, zato jih po cvetenjuodrežemo.Dognojevanje vrtnicVrtnica kot ena redkih grmovnic cvetivse od pomladi pa do nastopa mraza,za kar potrebuje veliko hranilnih snovi.To pa pomeni, da moramo vrtniceredno dognojevati. Za dognojevanjeuporabljamo SPECIALNO GNO-JILO ZA VRTNICE. Prvič jih pognojimozgodaj spomladi, meseca marca,ko se prebudijo iz zimskega počitka.Običajno jih najprej odgrnemo, natopa pognojimo. Pest gnojila potrosimookrog rastline in ga plitvo vkopljemov zemljo. Na ta način dosežemo, da segnojilo hitro stopi in spere v območjekorenin.Drugič jih pognojimo meseca maja,tik pred pričetkom cvetenja, in tretjičkonec meseca junija. Kasnejše gnojenjeni več priporočljivo, ker lahkopovzroči predolgo rast v jesenskemobdobju. Ker rastline do nastopa<strong>Cvetal</strong> priporočaHlevski gnojKompostiranamešanica govejega,konjskegain kozjega gnoja.Namenjen je zavse kulture nanjivah in vrtovih,za trato,trajnice, drevnine,sadjarstvoin vinogradništvo.Odlikujega izjemnovisoka vsebnostdrobnoživk in velik deležhumificirane organske mase.Zagotavlja boljšo kapaciteto zavodo v peščenih tleh ter večjoplodnost in zračnost v težkih,ilovnatih tleh.BiopostBiopost je naravnoorganskognojilo, ki vsebujedo 2 mili jar didrob no živk nagram. To pomeni,da aktiviramikrobiološkoživ lje nje v tleh.Narejeno jeiz kompostiranihvinskihtro pin s koncentri ra nimdodatkomtalnih mikroorganizmov.Bioposttlem vrača mikrobiolo ško rav no tež je in rodo vitnost.Uporabljamo ga za gnojenje vseh vrst kul tur v koli či ni1.000 do 2.000 kg na hek tar. Na100 kvadratnih metrov površinepotro si mo 10 do 20 kg Biopo stain ga pli tvo zade la mo v zem ljo.7
Change language