ŠT. 1 — LETNIK 104 — JANUAR 2012 - Ave Maria Lemont

NEDELJSKE MISLI1. januarsveta Božja Mati MarijaBLAGOSLOV V BOŽJEM IMENU4 Mz 6,22-27Starozavezni odlomek na praznik Božje MatereMarije iz 4. Mojzesove knjige imenujemo Aronovblagoslov. Nemogoče je ugotoviti, kdaj je besedilonastalo. Je pa zanimiva njegova ritmična zgradba,seveda v hebrejskem originalu, ki je sestavljen iz trehvrstic, od katerih je vsaka daljša od prejšnje (3-5-7besed), vsaka ima pa dva stavka, od katerih je prvidaljši, drugi pa krajši (v hebrejščini je mogoče prvidel prve vrstice »Gospod naj te blagoslovi« izraziti zdvema besedama, drugi del prve vrstice »in te varuje«pa z eno samo besedo). Besedilo jasno pove, da jeblagoslov v prvi vrsti namenjen skupnosti, zbrani vshodnici (»Tako blagoslavljajte Izraelove sinove«), nipa vezan na nobeno posebno priložnost. Predvsempa je pomemben zadnji del blagoslova: »naj ti podelimir.« Mir (šalóm) namreč v Svetem pismu pomeniveliko več kot samo odsotnost vojske. Pomeni v prvivrsti človekov notranji mir, ki izhaja iz povezanostiz Bogom, ta notranji mir pa se širi tudi na človekovookolico. In to je smisel našega novoletnega voščila.8. januarGospodovo razglašenjeVZŠLO JE GOSPODOVO VELIČASTVOIz 60,1-6Starozavezni odlomek na dan Gospodovega raz -gla šenja je iz tretjega dela Izaijeve knjige, ki je v glavnemnastal že po vrnitvi iz babilonskega izgnanstvain odseva težave povratnikov. To je razmišljanjepreroka o usodi Jeruzalema. Gleda mesto ob sončnemvzhodu, ko so doline okrog njega še potopljenev nočno temo, na templju pa že odseva svetlobavzhajajočega sonca. Preroško videnje narodov, ki sevzpenjajo k Sionu, je podoba Cerkve, kamor narodiprihajajo: nekateri bolj zgodaj, drugi bolj pozno.Kot je bil v stari zavezi Jeruzalem kraj, ki ga je Božjaslava izbrala, da je po njem stopila na svet in se murazodela, tako je to v novi zavezi Cerkev. Cerkev jenosilka luči, ki se bo razširila po vsem svetu. Nalogakristjanov je, da narodom, ki se vzpenjajo na novozavezniSion, to vzpenjanje omogočimo. Za to nemanjka načinov: prav pride vsaka materialna pomoč,predvsem pa je potrebna pomoč v molitvi, saj jemnogo takih, ki brez lastne krivde ne znajo moliti.15. januar2. navadna nedeljaGOVORI, GOSPOD, TVOJ HLAPEC POSLUŠA1 Sam 3,3-10.19Z viškom Samuelove zgodbe, s klicem k preroškislužbi, se v Samuelovih knjigah začenja napredujočeoblikovanje Izraela v državo, sprva naporno in počasno,potem pa vedno bolj metodično. Samuelovpoklic spada tja v 11. stoletje pred Kristusom inSamuel je bil človek prehoda, ki je med ljudstvomopravljal poslanstvo preroškega posredništva.Njegova zasluga je bila, da je rešil Izrael iz težkeganarod nega in verskega položaja, v katerega je zašelv času sodnikov: pomanjkanje edinosti med rodovi,pritisk Filistejcev, mešanje na Sinaju razodete veres kanaan skimi verstvi in hud moralni propad. Znamenjetega propada je bila izguba skrinje zaveze, kije bila narodno svetišče. Čeprav je Samuel postavilSavla za prvega kralja, je prelomil z njim in podprlDavida, ki je zedinil rodove. Način, kako je bil Samuelpoklican je značilen za vse njegovo življenje. Njegovodgovor je bil: »Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša.«To naj bo tudi naš stalni odgovor Bogu.22. januar3. navadna nedeljaNINIVLJANI SE SPREOBRNEJOJon 3,1-5.10Jona (kar pomeni “golob”) je čisto izmišljeno ime– o preroku, ki je odgovoren za knjigo s tem imenom,nimamo prav nobenega podatka. Vsekakor knjižicaizhaja iz časa po izgnanstvu, nekako okrog leta 450pr. Kr. V bistvu je slikovita pripovedna razlaga nekesve topisemske resnice. Jonova knjiga ljudem dopoveduje,da je Božja ljubezen usmiljena in odpuščavsem, tudi najslabšim poganom, če se le spreobrnejo.Prvi dve poglavji obravnavata Jonov poskus pobegnitiBožji zapovedi in dogodke na morju, naš odlomekpa govori o Jonovem oznanjevanju pokore v Ninivah,kjer so sprejeli oznanilo, se pokorili in dosegli Božjeodpuščanje. Vprašanje, ali se je vse res tako zgodilo, ječisto odveč. Važen je nauk odlomka: Božja odrešilnavolja se udejanja v širokosrčnosti in usmiljenju. TaBožja volja je prisotna tudi danes, ni pa nujno, dazadeva samo člane Cerkve, pač pa od nas zahteva, danikomur ne želimo hudega po Kristusovih besedah:»Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli.«29. januar4. navadna nedeljaBOG GOVORI PO PREROKU5 Mz 18,15-20Mojzesov poslovilni govor, iz katerega je vzetonedeljsko berilo, nas vodi tja nekam okrog leta1250 pr. Kr. v moabsko stepo, kjer se veliki voditeljposlavlja od svojega ljudstva, saj sam ne sme vstopitiv obljubljeno deželo. Seveda je besedilo nastaloveliko pozneje, nekje v 7. stoletju pr. Kr., ko je bilomogoče iz zgodovinske razdalje presoditi, kako se jeIzrael obnašal kot izvoljeno ljudstvo, opozorila pa soizražena v obliki Mojzesovega govora, da bi jim dalivečjo veljavo. Božja obljuba, da bo obujal preroke,jasno kaže na skrivnost skritega Boga, ki je človekunedosegljiv in svojih namenov večinoma ne razkriva,ampak zahteva zaupanje. Ta skrivnost je sicer izziv začloveka, je pa tudi varstvo in korak naproti predvsemzaradi tistega globoko zakoreninjenega hrepenenjapo tem, kar presega vidno. Skrivnost ni nekaj sramotnega,ampak nekaj nujnega. Taka skrivnost jetudi v besedi oznanjevanja. Tako razumemo, zakajse dogaja, kakor je pozneje rekel Jezus: »Oči imajo,pa ne vidijo, ušesa imajo, pa ne slišijo.«2012 – AM – JANUAR 3

4BRALI SMO...WÜRZBURG — Nemški kardinal Walter Kasper jeza wurzburški katoliški list Die Tagespost povedal,da se mora Cerkev v Nemčiji po papeževem obiskuv domovini vprašati tudi, kako ravna z denarjem.Kar zadeva papežev govor v Freiburgu in v njemomenjen odmik od posvetnega, je to naročilo Cerkvi,naj temeljito premisli o svojem poslanstvu. Topomeni, da se ji ni treba »povsem in popolnomaumakniti iz sveta,« marveč da ostaja v njem in priizpolnjevanju svojih nalog uporablja tudi sredstvatega sveta vendar s pravim namenom.RIM — Dnevnik La Repubblica je objavil novico, dav Italiji upada število splavov. Leta 2009 ga je opravilo117.000 žensk, kar je 10.000 manj kot dve letiprej. Število splavov se je v Italiji od leta 1981 zmanjšaloza 50 odstotkov. Leta 2009 jih je bilo na 1000nosečnosti 8; za primerjavo v Nemčiji 7, v Rusiji 40.Nadpovprečno veliko jih je med priseljenkami (kartret jino vseh splavov naredijo tujke v Italiji), zelomalo pa pri mladih ženah ( najmanj v Evropi).RIM — Italijanski škofje se ne strinjajo s tem, da bivoda leta 2012 postala zasebna lastnina, o čemerso odločali volivci na referendumu 12. in 13. junija.Generalni tajnik Italijanske škofovske konference,škof Mariano Crociata, je dejal, da mora voda tudiv prihodnje ostati splošna dobrina, kalabrijski škofGiuseppe Fiorini Mosorinis pa je poudaril, da bovoda v prihodnje dragocenejša od nafte.LONDON — Odgovorni za katedralo sv. Pavla, sedežanglikanske škofije London, so jo začasno zaradiprotikapitalističnih protestnikov, ki so okrog njepostavili 180 šotorov, zaprli za bogoslužje in obiskovalce.Njihovi darovi za cerkev so se, čeprav jevstop sicer prost, v času protestov prepolovili.KUALA LUMPUR — Malezijske oblasti so odobrilemnožične muslimanske demonstracije 22. oktobra,v Šah Alamu zoper dozdevno množično krščansko“misijonsko kampanjo”, s katero naj bi kristjani hotelizadušiti islam. Doseči hočejo ravno nasprotno— “okrepiti islam in malezijsko raso”.NAIROBI — Kenijski nadškof Boniface Lele (Mombasa)je podprl vojaško posredovanje Kenijcev zoperupornike Al-Šababa v sosednji Somaliji. Ti sougrabili dva španska sodelavca dobrodelne organizacije“Zdravniki brez meja” iz kenijskega begunskegataborišča Dadaab, 1. oktobra pa v kenijskemmestu Lamu umorili francosko invalidko.CARACAS — Podpredsednik Venezuelske škofovskekonference, nadškof Baltazar Porras, je narodnivolilni svet pozval, naj na bližnje pokrajinske inpredsedniške volitve v prihodnjem letu povabi neodvisnemednarodne opazovalce. Tako bo pomagalzagotoviti politično ozračje zaupanja.ZAGREB — Hrvaška škofovska konferenca se je vsporu zaradi lastništva nekdanjega benediktinskegasamostana v Dajli v Istri in pripadajočih nepremičninpostavila na stran cerkvene poravnalne komisije,katere člane so določili pri Svetem sedežu,hkrati pa je zavrnila očitke hrvaških javnih občil,da hoče Sveti sedež s svojim posredovanjem gledesamostana “poitalijančiti” Hrvaško. V resnici hoče»umiriti nastale napetosti«.BERLIN — Nemški okoljevarstveniki so ugotovili,da skoraj vsa vozila nemških katoliških in evangeličanskihškofov spuščajo v zrak več oglikovegadioksida, kot določajo predpisi EZ (140 gramov nakilometer). “Prvaka” sta essenski škof Franz Josef-Overbeck in hannovrski evangeličanski škof RalfMeister z 224 grami. Nemški škofje s tem ne dajejolepega zgleda drugim voznikom.BRATISLAVA — Predsednik Slovaške škofovskekonference, nadškof Stanislav Zvolensky, je maševalv stolnici sv. Martina ob 100. obletnici porokeavstrijskega cesarja Karla in njegove žene Cite (Karlaje za blaženega 3. oktobra 2004 razglasil papežJanez Pavel II., umrl pa je leta 1922 v izgnanstvu naPortugalskem). Stolnica je ob tej obletnici dobilatudi cesarjeve relikvije, darilo Habsburžanov.TRIPOLIS — Škof Giovanni Martinelli je po umorulibijskega voditelja polkovnika Gadafija izjavil,da njegova usmrtitev »nasprotuje normalnemukodek su vedenja, vendar so bili mladi borci besni«.Ob vseh krutostih, ki jih je povzročila vojska v Libiji(obsodil je tudi ravnanje sil Nata), jih noče opravičevatiniti soditi, ker »razumemo njihovo občutljivost«.NEW YORK — Človekoljubna organizacija “HumanRights Watch” se boji, da bodo egiptovske oblastiskušale zakriti umore Koptov pri njihovih demonstracijah9. oktobra v Kairu (vojaška vozila so povozilanajmanj deset neoboroženih protestnikov),namesto da bi jih raziskale in kaznovale odgovorne.MÜNCHEN — Nemški strokovnjak za etiko v gospodarstvuJohannes Wallacher, je pohvalil dokumentPapeškega sveta za pravičnost in mir o reformifinančnega sistema, ki je resnično potrebna.MILANO — Ambrozijanska knjižnica je ob 100.obletnici mašniškega posvečenja češkega kardinalaJosefa Berana (1888–1969), žrtve nacističnegain komunističnega preganjanja, o njem pripravilarazstavo. Odprl jo je praški nadškof Dominik Duka.QUITO — Ekvadorski škofje se bojijo, da bi načrtovanasprememba zakonov lahko ogrozila verskosvobodo v Ekvadorju, posebej, da bi oblasti kaznovaleduhovnike, če bi v pridigah obsojali oblast.KAMPALA — Podnebne spremembe bodo do koncastoletja vse pogosteje vodile v ekstremne vremenskepogoje, pri čemer bodo zimski dnevi vsehladnejši, poletni pa vse toplejši. Vse več bo primerovsuše in poplav, najhuje pa bodo prizadeterevne države, kjer lahko namreč spričo zaostrenihvremenskih pogojev pričakujejo nestabilno letnoproizvodnjo hrane in zmanjšanje donosa od ribolova.Vreme bi lahko prizadelo tudi turizem, ki v državahv razvoju predstavlja pomemben del prihodka.Znanstvenikimed drugim napovedujejo tudi,da majhnim otoškim državam grozi vse višja ravenmorske gladine, povečala se bo hitrost vetra obtropskih ciklonih, topli dnevi pa bodo vse pogostejšiin vse bolj vroči.V Evropi bo po pričakovanjih doleta 2100 zaznati povišanje povprečne temperatu-2012 – AM – JANUAR

Franc JakličIGNACIJ KNOBLEHARKNOBLEHARJEVO POTOVANJE V EVROPOKnoblehar je s ponosom in veseljem poslušalin bral, da hoče njegovo država Avstrija ustanovitiv Vzhodnem Sudanu trge za izvoz in uvoz. Potemnjegove bodoče misijonske postaje ne bodo takosamevale sredi zamorskih dežel, kakor se je bal. Pobelem Nilu bodo plule tudi avstrijske ladje, ki bodonjihovi kapitani šli misijonarjem kar najbolj na roke.Avstrijski trgovci bodo zahajali v misijonske kapele kslužbi božji in jih podpirali z darovi. Črni domačinibodo imeli vse več spoštovanja do misijonarjev, češ:veliki in starodavni državi pripadajo. Tako si je mislil.Snoval je načrte, kako bo on državi vračal usluge skar najbolj vzornim misijonskim delom, ki bo lahkoponosna nanj. Vedel je, da se tako vzajemno podpirajotudi druge evropske države in njihovi misijonarjipo kolonijah. – Ni pa storil niti najmanjšega dejanja,ki bi bilo samó politično. Njegov cilj je bil vedno:krščanstvo, Cerkev. Iz Avstrije in od Avstrije je uživalpodporo, ni ji pa vračal nikakršnih političnih uslug,razen da ji je doli skušal dobiti ugled.Letno poročilo Marijinega društva za leto 1854/55ima na strani 33 zelo važno opozorilo: »Res da je Božjaprevidnost postavila na čelo osrednjeafriškegamisijona duhovnika iz avstrijske monarhije in sonjegovi sedanji misijonski tovariši doma večinomaiz tega cesarstva. Res da prihaja denar za ohranitevmisijona večinoma od tam. Tudi je res, da ima odbor,ki skrbi za zvezo med misijonom in zahodnimideželami (Evrope), svoj sedež na Dunaju in je afriškimisijon pod mogočno zaščito avstrijskega cesarja.Vendar pa ni izključno avstrijski, saj ga je ustanovilaCerkev; njegovi člani delajo za Cerkev, Cerkev pa jesvobodno in vesoljna.«Zgodovina je kmalu ovrgla ta obojestranski načrt.Avstrija ni dobila v Vzhodnem Sudanu nobenihtrgov skih zvez in oporišč in nobenega političnegavpliva. Pač pa je po Knobleharjevem prizadevanjuskoro vsa podpora z njegov misijon prihajala izAvstrije.Ko se je Knoblehar mudil na Dunaju, je slikarKriehuber napravil v kamnotisku njegovo doprsnopodobo, kakor je tri leta pozneje napravil Baragovo.Po tem kamnotisku je tiskarne Höfelichove vdoveizdelala Knobleharjeve slike na polovico pole, spodajje pa ponatisnila na njegovem rokopisu slovenskebesede: »Svojim rojakom v spomin«in njegov podpis. Novice so 29. januarja leta1851 pripomnile, da je slika »prav izvrstnoizdelana in slavnemu možu vsa podobna.Drugi dan je Ljubljanski list objavil, da seta njegova »dobro posrečena slika« dobi priljubljanskem knjigotržcu Juriju Lercherju.Na kitajskem papirju stane 1 gld. 20 krajcarjev,na belem papirju pa 1 gld. Čisti dobiček6gre za osrednjeafriški misijon. Slik so mnogo prodali.Na njih ima Knoblehar glavo ovito z večbarvnimblagom, drugačnim kakor pa na Langusovi sliki.Pri tej priliki omenímo, kakšne zunanjosti in kakšneduševnosti je bil Knoblehar.V Sloveniji so ga imeli v spominu kot srednje velikegain srednje močnega moža. Amerikanec Taylor,ki ga je prvič videl v Kartumu 12. januarja 1852 inki je imel drugačne pojme o tem, kdo je majhen inkdo ne, ga je pa takole opisal: »Bil je majhne, vitke inprecej nežne postave. Barva njegovega obraza je bilabela, oči sivomodre; brada, ki mu je segala do prsi, jebila prav odločno kostanjevo rjava. Njegov obraz gaje uvrščal med tiste, ki vzbujajo pri vseh ljudeh nesamo ljubezen, ampak tudi zaupanje. Na glavi je imelbel tarbuš, nosil je ohlapno obleko iz temnoškrlatnegasukna.« Na Langusovi sliki prehaja njegova bradaiz kostanjeve barve v rdečkasto. Njegov sošolec JakobGruden pravi v svojih Spominih, da je bil »rdečelas«.Tudi sivomodre oči jamčijo, da barva las in bradeni bila čisto kostanjeva. – Iz resnega, moško lepegaobličja so mu odsevale bistrost, odločnost in dobrota.Bil je močna toda blaga in obzirna osebnost, saj se jev njegovih žilah pretakala slovenska in nemška kri.Govoril je malo in bil večkrat globoko zamišljen, kakorga poznamo že iz dijaških let. Včasih se je razvnel,zlasti kadar je šlo za njegov misijon; takrat so se muzaiskrile duhovite, skoraj sanjave oči. Bil je človekmočnih, a v globočini skritih čustev. Kadar je videlzelo plemenito dejanje ali je nepričakovano prejelveliko dobroto, se je zasolzil ali pa tudi razjokal odganjenosti. Njegova velika dobrota se je kazala zlastiv dejanjih. V svoji nesebičnosti in plemeniti požrtvovalnostibi bil rad vsakomur pomagal. Zato si je takojpridobil vsakogar, ki je prišel z njim v dotiko. V Letnemporočilu Marijinega društva za leto 1851/1852je (na str. 6) nekdo zapisal, da je bil »preprost, v vsemzelo jasen in pri vsej polnosti znanja vendar zeloskromen.« Do svojih misijonarjev je bil silno doberin skrben, prijazen in uslužen. Prav domač pa ni bilz njimi. Izkazovali so mu spoštovanje tudi na zunaj;tako, na primer, so vstali, kadar je stopil mednje.Tudi on je njuhal tobak. Njegov bivši novomeškiprofesor p. Benvenut Chrobat je obhajal leta 1878 vfrančiškanski cerkvi v Ljubljani zlato mašo. Po cerkvenislovesnosti so mu dali palico v obliki križa; navrhu je bil pritrjen majhen kip sv. Frančiška. Vpalico so dali od Knobleharja lastnoročno napisanonemško pesem “Večerna otožnost”, ki joje bil zložil doma v Škocjanu o počitnicah po 1.letniku bogoslovja. Zlatomašniku, ki je mnogonjuhal, so izročili tudi Knobleharjevo tobačnico,polno tobaka. Pesem in tobačnica bi ga naj spominjalina tistega izmed njegovih učencev, ki jedosegel največjo slavo – na Knobleharja.2012 – AM – JANUAR

Niko KuretNOVOLETNE POSEBNOSTIZa slovensko ozemlje je nekaj posebnega, če sešega tepežkanja prenese z dneva nedolžnih otrok(28. grudna) na novoletni dan. To se dogaja v slovenskemPorabju. Svojčas so se odrasli fantje na večerstarega leta (npr. v Gornjem Seniku in v Sakalovcih)do polnoči zabavali v krčmi, nato pa so šli še “zakmice” (pri temi) s korobači, spletenimi iz 8 šib, pohišah “friškivat”. Vdirali so v kamre k dekletom in jihnamlatili s “korobačem”, jih celo vlekli izpod odejein jih “friškivali” govoreč: »Zdravi bojte, zdravi bojtev eton novon leti, krüja, vina, vsega za volé, düšnegazveličanja pa največ!« Nekateri so dekleta še polivaliz vodo iz veder in sploh »dosta čemérov delali« (jezepovzročali). Tudi drugim domačim niso prizanašali.Skelelo je, vendar nazadnje zamere ni bilo. Postregliso fantom s “pálinko” (žganjem) in sladkarijami.Danes hodijo “pozdravlat” (voščit) fantiči. Vsak nosikanglico vode in smrekovo vejico s seboj. V hiši vsakogar“špricka”, “pofriška” in mu vošči srečno novoleto. V Števanovcih hodijo fantiči samo s korobačem.Tepejo in govorijo: »Dosta sreče, dosta penez pa vsegaza volé!« Domači se jim oddolžijo z denarjem.podobnosti), “similia similibus” – podobno (rodi)podobno – se moraš torej na novo leto izogniti vsemuneugodnemu in neprijetnemu in početi samotisto, kar je ugodno in prijetno, da bo tudi čez letoostalo tako... Ali s pregovorom po domače: »Kakorna novo leto, tako vse leto.«Gorenjec, pravi Manica Komanova, zelo uvažujedan novega leta. Ako se mu ta dan pripeti kaka nezgoda,postane takoj slabe volje, ker je mnenja, da gabodo vse leto zasledovale neprilike. Nasprotno pa, čemu poteče dan srečno, je vesel in dobre volje, ker sezaveda, da mu bo poteklo v sreči in zadovoljnosti vseleto. Prav tako je z vremenom. Če na novega leta danzelo sneži ali dežuje, se ozre naš očanec proti nebuin vzdihne: »Nič dobrega ne pomeni to, vreme nambo nagajalo vse leto.«Takle korobač kar dobro padeČarodejne moči, ki jih sproži podobnost (analogija),so ob novem letu posebno žive. Če se jim prepustiš,odločajo tako ali drugače o tvoji usodi; če jihvprežeš v svoje namene, ti lahko koristijo. Za magijote vrste je primerov nič koliko.Poznal jih je dosti in jih nekaj naštel že I. Navratil:Kdor zgodaj vstane na novega leta dan, bo zgodajvstajal vse leto; kdor pa vstane pozno, bo pozno vstajalvse leto... Ako imaš na novo leto dolg, ne iznebišse ga vse leto... Če na novo leto dobivaš pri igri, bošdobival vse leto... In dalje: Vse leto boš delal to, karsi delal na novo leto... Kdor je na novega leta danlačen, je potem lačen vse tisto leto... Tudi mi bi lahkonaštevali še in še – saj govorimo (bolj za šalo kakoriz prepričanja) še dandanes, ne da bi se zavedali, kajgovorimo!Po zakonitosti “magične analogije” (čarodejneTečejo od mašeTo vero prenašajo celo na nabožno področje: nanovo leto ne smeš maše zamuditi – kdor jo zamudi,bo vse leto pozen.Z “magijo podobnosti” si razlagamo tudi takelevere: Če vidiš po novem letu najprej veliko žival, boščez leto pri delu močen in ne bo te mučila vročina;če pa zagledaš najprej majhno žival, boš len in slab.– Ali: Kdor hoče biti vse leto zdrav v nogah, stopi vPrekmurju na novo leto na železo, ko vstane. – Dalje:Na novega leta dan moraš iti bos k studencu po vodo,da čez leto ne boš len – v mrazu namreč vsak poskoči.Razširjena je tudi vera, da umre v novem letu, kdorna novega leta dan pade (Rož, Gorenjsko, Štajersko).Z “magijo podobnosti” poskrbe tudi za prvenstvo.Zlasti so se kosali pri vračanju od službe božje. Dekle,ki pride v Prekmurju prva od maše domov, boprva pri žetvi, zato se prekmurska dekleta “páščijo”,kosajo, katera bo prva doma. V Halozah se ljudje nasplošno podvizajo od maše domov, ker so nato vseleto “nagli”. V ljutomerski okolici bo tisti, ki na novoleto pride prvi od službe božje, najbolj priden inuren pri vsakem delu. Tej veri sledimo na Dolenjsko(Žužemberk) in v Kostel.V Halozah se pa kosajo, ko zjutraj bosi tečejo k➧2012 – AM – JANUAR 7

po vratih in klicati, naj jih odpro; nazadnje vrata ssilo odrinejo.Pokristjanjena je obramba, če – kakor v Laškem– navsezgodaj pribijejo križ na hlevska vrata.S pometanjem sprožiš neznane moči. Dekle morana novo leto pomesti sobo trikrat in odnseti smetina vrt ter jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadjebolje rodilo. Pometati pa je treba od praga proti miziin ne narobe, sicer bi utegnila vreči srečo čez prag...Na novoletni dan srečujemo tudi ostanke vedeževanja.Darovanje vodi izkoristijo v Prekmurju zavedeževanje. V Štrigovi vrže dekle, ki se hoče omožiti,na novoletno jutro rdeče jabolko v studenec. Če plavajabolko s pecljem navzgor, bo dobila dobrega inpridnega moža; če pa plava tako, da je muha zgoraj,bo dedec hudoben in siten...Katera še zna takole pometati?studencu: kdor priteče prvi, bo vse leto prvi pri delu.Še vrsta drugih verovanj magičnega izvira živi vzvezi z novoletnim dnevom.Staro prepričanje, da ženska, ki prva stopi v hišo,prinese nesrečo, je posebno živo na novo leto. VPrlekiji bi vse leto pokali obroči na čebrih in sodih,ko bi prišla na novo leto najprej ženska v hišo; zatonaroče in tudi dobro plačajo moškega, ki se oglasiže navsezgodaj. Podobno menijo v Beli Krajini, da sevse leto suši posoda, da se škafi razsujejo, da obročine drže, če pride na novo leto ženska prva k hiši. Vceljski okolici (Dobrna) imajo glavna hišna vrata nanovo leto sploh ves dopoldan zaprta, da bi ženska, kibi prišla k hramu, ne mogla precej v hišo. V Poljanskidolini na Gorenjskem se sploh boje, da bi na novoleto prvo srečali žensko.Tale bo dobila hudobnega in tečnega dedcaStrah pred neznanimi zlobnimi silami botrujeprekmurski in koroški šegi, da najdejo domači, kose na novo leto vračajo od prve maše, hišna vratazaklenjena. Ko jim vrata odpro, planejo vsi hkrati vhišo (Prekmurje). V Ziljski dolini tišči varuh hišnavrata od znotraj, da morajo došleci s pestmi tolčiKje otroci še vedo, kako se kuri z drvmi?Že na starega leta znano vedeževanaje s poleni jev Halozah (Cirkulane) v navadi na novega leta dan:dekle prinese zjutraj naročje drv v sobo, jih vrže podmizo, potem pa prešteje. Če jih je parno število, se bomed letom omožila.Tudi na novega leta dan obljublja padec smrt. Inče na novega leta dan koga pokopljejo, bo tisto letoveliko mrličev (Koroško).Vrsta vedeževanj se ukvarja z vremenom in letino,kar ni prav nič čudnega.V raznih krajih pozvedujejo z dvanajstimi prerezanimiin osoljenimi čebulami po vremenu v posameznihmesecih.Če sveče na novo leto v cerkvi mirno goré, bo letomirno, dobro in rodovitno; če pa slabo goré, bo letoslabo in viharno.Če na novega leta dan sneži, bo slaba žetev (Prekmurje).Na tedenski dan, na katerem pade po novem letuprvič sneg, sej repno seme, kadar bo čas za to.V Prekmurju po novem letu pazijo, katerega dnev tednu je ivje na drevju; na tisti dan sej proso, kadarje njegov čas.In spet kanec ljudske astronomije: Po novem letu,pravijo v Poljanski dolini, je že kmalu konec zime.Mnoge tradicionalne navade izvirajo iz praznoverja. Praznoverje pa odseva upanja, želje in strahovečloveškega rodu. Upanje in želje, ki jih niso znali ali mogli uresničiti,in strahove, ki se jim niso znali upreti z zaupanjem v Boga.82012 – AM – JANUAR

sveta zgodovinaHenri Daniel-RopsVSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASUDrugi delDNEVI IN NOČI, KI SLAVIJO GOSPODAII. poglavjeNEBESNA POTA IN ČLOVEŠKE MEREČe se je zdelo, da merjene časa v Izraelu ni bilopreprosto, to vse skupaj ni nič v primerjavi s sistemommer in uteži. To velja seveda za nas, kajtiJudje izpred dvatisoč let, so se mu vsekakor prilagodiliin so ga brez dvoma imela za normalnega inpraktičnega, kakor imajo Angleži za normalnega inpraktičnega svojega, ki ga imajo pa Evropejci s kontinentaza nekoliko kompliciranega. Stara Palestinani poznala lepega metrskega sistema, ki so ga velikimezopotamski imperiji osvojili že 3.000 let pred Kristusom.Salomon, ki se je brez dvoma zgledoval poBabiloncih, je uvedel enega: naložil je celo levitom,naj skrbijo za vse prostorninske in dolžinske mere(prim. 1 Krn 23,29). Se pa razume samo po sebi, dase je ta sistem skozi devet stoletij razvijal in da istebesede niso pomenile istih mer kot za časa vélikegakralja. Dolžina in prostornina sta se spreminjaliod ene province do druge, izgnanci pa so prinesliv Judejo način merjenja, ki so se ga naučili v Babilonu.Razen tega sta grška in rimska zasedba vsililičisto drugačne sisteme, s katerimi so skušali bolj alimanj uspešno nadomestiti judovski sistem. Vidi se,da imajo arheologi in zgodovinarji, ki se ubadajo stem problemom, kaj početi. Sicer pa zlepa ni kaj boljnegotovo kot prevajati kak izraz za mero iz enega jezikav drugega. Kot primer: tópah in zéret, torej dlanin pedenj Vulgata oba prevaja kot palmus (pedenj),čeprav en zéret meri tri tópah. Povrhu pa arheološkaizkopavanja žal še do zdaj niso našla nobene mereza dolžino ali prostornino, ki bi bila nedotaknjena.Slovenska Standardna izdaja Svetega pisma (Ljubljana1996) prinaša na straneh 1926-1928 preglednicojudovskih mer, kolikor je bilo to mogoče do zdajugotoviti.Ob upoštevanju povedanega in v zavesti, da sovse ocene starih mer v današnjih merah dvomljive,lahko takole orišemo judovski sistem. Za merjenjerazmeroma kratkih dolžin so se sklicevali na delečloveškega telesa: komolec (laket) se je bil od komolcado konca sredinca; delil se je na dva pednja,dve “odprti roki” od konca palca do konca mezinca;pedenj je imel tri dlani, za dlan pa so bili potrebništirje palci. To je dokaj preprosto, toda imeli so dvakomolca, šibkega in močnega, in ta je imel sedemdlani namesto šest. Zdi se, da so tega uporabljaliarhitekti. Skrbna preračunavanja so ugotovila, da jebil šibki komolec dolg okrog 45 cm, močni pa 54 cm.MERE IN UTEŽIPreračunavanje temelji na dolžini Ezekijevegavodovoda, ki je označena z 1.200 komolci; vprašanjepa je, če ni število 1.200 nekoliko zaokroženo navzgor.Rops poleg tega sklepa, da so bili Judje majh nepostave in se sklicuje na Mt 6,27 in Lk 12,25, ki se vVulgatinem latinskem prevodu glasita: »Kdo izmedvas pa more s svojo skrbjo svoji postavi dodati ensam komolec.« Novejši prevodi pa grški izraz helikíapravilno prevajajo kot življenje ali bivanje (slovenskiStandardni prevod, francoski Traduction intégralede la Bible in celo American Standard Version iz leta1901). Pravilno se torej ta stavek glasi: »Kdo izmed vaspa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za ensam komolec?« Iz tega pa seveda ni mogoče sklepatikarkoli na višino postave povprečnega Juda.Za merjenje večjih razdalj, na primer na cesti, so seIzraelci dolgo posluževali – in brez dvoma se poslužujejoše vedno – oznak, ki jih je vtisnilo vsakdanježivljenje: »za streljaj puščice daleč« (1 Mz 21, 16),»sedem dni hoda« (1 Mz 31,23). Govorilo se je tudio “sobotni poti”, razdalji, ki jo je bilo dovoljeno prehoditine da bi prekršili sobotni počitek. Apostolskadela tako ocenjujejo tudi razdaljo od Oljske gore doJeruzalema: »Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska inje sobotni dan hodá oddaljena od mesta, vrnili v Jeruzalem«(Apd 1,12). Podeželani in preprosti ljudje sobrez dvoma šteli korake ali tisoč korakov. Toda ko sojih zavzeli Grki so prišle rabo druge mere: po grškemnačinu so šteli stadije (prim. Lk 24,13; Jn 6,19; 11,18).Rabini so učili, da “sobotna pot” odgovarja šestimstadijem, stadij pa je bil 185 metrov ali 800 sežnjev.Ta zadnja mera je služila predvsem za ocenjevanjeglobine: tako so z grezilom, ki so ga vrgli mornarjiladje, na kateri je bil vkrcan Pavel, namerili dvajsetsežnjev, pozneje pa petnajst (Apd 27,28). Rimljaniso pa brez dvoma uvedli v Palestino svojo običajnomero, miljo (1,478 metrov); najti jo je na miljnikih vSveti deželi in v vseh bližnjih pokrajinah.Površino so določali na enak način kot delamo todanes, ko govorimo o kvadratnih metrih in kvadratnikkilometrih (kvadratnih čevljih in kvadratnihmiljah). Zemljemerci so majhne površine uporabljaliqanéh, “merilni trst”, tisto “merilno palico”, katerose je prerok Ezekiel videl posluževati »moža, ki je bilvideti kakor iz brona«, da je določil mere bodočegatemplja (Ez 40). Morala je biti dolga kake tri metre,tako da je “površina palice” znašala grobo vzetodeset kvadratnih metrov. Za večje površine so se po-2012 – AM – JANUAR 9➧

10Stara tehtnica na vzvodsluževali “merilnih vrvi” in bilo je v navadi računativ “vrveh”, to je v “kvadratnih vrveh”. Če so hotelireči “zemljišče”, so ga označili kot “vrvi”. Smola paje, da ne vemo točno, koliko je bila vrv dolga… Todaobičajna ploščinska mera, ki so se je posluževalijudovski kmetje, je bil sémed, oral, površina, ki jo jepar volov preoral v enem dnevu, jugerum Latincevvelik petindvajset arov (2.500 m 2 ), kar je zelo blizustari površinski meri jutro.Če so zamisel obračunavati površino s kvadratomdolžine Judje imeli že oddavna, pa niso nič vedelio tem, da bi prostornino merili s kubom dolžine.Sicer je pa bilo tako pri vseh antičnih ljudstvih. Vsiso mešali razliko med prostornino in količino robe,ki jo lahko sprejela, ocenjeno po teži, ki je bila lahkozelo različna. Povrhu Judje niso imeli istih mer zaoznačevanje količine trdih stvari in tekočin. Za prveso uporabljali log, kab, séah, epáh, ómer, za drugepa log, kab, hin, bat, kor. Prav čudno sta se mešaladesetinski in dvanajstinski sistem: tako je en bat vodebil šest hinov ali osemnajst kabov. Toda potrebnihje bilo deset batov za en kor in štirje logi za en kab.Stara tehtnica na jezičekNa splošno velja, da je en log držal dobrega pol litra.Najbolj običajna mera – tako nam vsaj daje vedetievangelij – pa je bil tradicionalno imenovani séah,mernik. Ta je držal 8,65 litra, toda v Jezusovem časuso uporabljali težki séah, ki je držal petnajst litrov.V vsakem izraelskem gospodinjstvu so gotovo imelikovinski ali lončeni predmet, ki je služil za merjenjemernika ječmena ali pšenice, potrebne za kruh družini:revnim je služil za nizko mizo. Zato je Kristusrekel: »Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo podmernik« (Mt 5,15). So pa bile tudi večje mere tako zažito kot za tekočine; ko Janez govori o vrčih, ki so nasvatbi v Kani bili napolnjeni s čudežno vodo, pravi daje vsak držal dve ali tri mere (Jn 2,6), kar so bile brezdvome grške metréte po okrog štirideset litrov, kar jepribližno tri rimske urne po trinajst litrov.Zdi se, da je bila mešanica judovskih in poganskihmer del običajev v Palestini v Jezusovem času. Še boljpresenetljivo pa je bilo vse, kar zadeva težo. Razumese, da je bilo tehtanje robe osnova vse trgovine. Kotso še do nedavnega v večini sredozemskih pristaniščtehtali ladijski premog v angleških funtih, mazut paprodajali v ameriških galonah, so se morali izraelskitrgovci pri izvozu in uvozu posluževati tujih utežnihUteži iz področja antičnega Sredozemljamer. Izkopavanja v Šeféli so pokazala, da je bil v rabialeksandrijski sistem. Predvsem so pa Rimljani uvedlisvojo 327,5 gramsko libro (funt), ki je bila temeljpreračunavanja v vsem imperiju. Tako v Svetempismu Janez označuje težo »pristne narde«, s kateroje Marija iz Betanije mazilila Jezusa (Jn 12,3), ali patežo »zmesi mire in aloje«, ki jo je prinesel Nikodemza balzamiranje Križanega (Jn 19,39).Vendar pa rimski funt zagotovo ni odpravil sočasnerabe tradicionalnih utežnih mer, ki jih Novazaveza pogosto omenja: talent, mino in šékel. To sobile stare babilonske mere. Talent je bil vreden šestdesetmin in mina šestdeset šeklov. V Kristusovemčasu talent kot utežna mera ni bile več v rabi – če jesploh kdaj bil –, saj je tehtal med 35 in 60 kilogramiin ni bil kaj prida priročen. Služil je pa za preračunavanjevsot srebra ali zlata in je zaradi tega imel skorajsimbolično vrednost: reči za kakega človeka, da imatisoč talentov je pomenilo razglasiti ga za milijarderja!Isto je veljalo za mine. Resnična izraelska utežna2012 – AM – JANUAR

enota je bil šékel, ki se je delil na pol, četrt in dvajsetinko.Pogosto je omenjen v Stari zavezi, vendar le vstarejših knjigah in nikdar v novejših, v Novi zavezipa niti enkrat. To nam daje misliti, da funt zamenjalstari utežni šekel tako, da je šekel tehtal štiri ali petfuntov. Šekel kot denar se je pa obdržal.In kako so tehtali? S tehtnicami, pa naj so bileto tehtnice z jezičkom, od katerih so našli prastarprimerek v Megiddu ali pa tehtnice na vzvod. In sevedaz utežmi, bodisi kamnitimi, pogosto iz zelo trdeDENAR V PALESTINIkamenine, bazalta ali porfirja, bodisi s kovinskimi,bronastimi ali svinčenimi. Našli so uteži v živalskihoblikah kot leva, race, žabe, skarabeja; ni pa gotovo,če so bile res judovske zaradi prepisa postave, ki jeprepovedoval upodabljati živa bitja. Uteži so nadzornikižigosali, kakor so danes podpisani bankovci, kijih izda banka. V muzeju v Jeruzalemu jih je videti večin nosijo napise kot “Timinios Krečan” ali “Agatokel,nadzornik uteži in mer”. Imena so grška, toda rabaje bila brez dvoma razširjena vsepovsod.Natančna teža ni bila važna samo takrat, kadar ješlo za žito in drugo robo: jamčila je tudi za trdnostdenarja. Ko Knjiga Pregovorov pravi: »Pravična tehtnicain skodelici so Gospodova last, njegovo delo sovse uteži v skrinjici,« namiguje na eno in na drugo.Že dolgo preden so v Izraelu uporabljali denar vpravem pomenu besede, ki mu je bil vtisnjen simbolali podoba, so za poravnavo dolgov natehtali določenokoličino dragocene kovine. Tako je nekoč žeAbraham odtehtal Efrónu štiristo šeklov srebra poveljavni trgovski teži, da je kupil polje in votlino, kjerje pokopal svojo ženo Saro (1 Mz 23,16-19). Besedašekel tako v asirščini kot v hebrejščini včasih vzbujamisel na štetje ali tehtanje. Navada tehtati novcenamesto da bi jih šteli je bila v Jezusovem času šeživa tako v Palestini kot sicer v vsem sredozemskemsvetu. Tehtnica je tudi zagotovila, da so novci imeliveljavno trgovsko težo in niso bili obrezani po robovih.To je bila tudi ena od glavnih nalog bankirjev inmenjalcev, in sicer zelo težavna naloga, če se nam vsajsanja, kako različni novci so bili v obtoku v Palestini.Tiberijev denarijGrška tetradrahmaIzraelci so v Babiloniji odkrili, da je veliko boljenostavno posluževati se denarja, ki ga je skovalapriznana oblast in je tudi jamčila zanj, kot pa tehtatikovino pri manjših nakupih. Ker pa po vrnitvi izizgnanstva njihova dežela ni bila tako rekoč nikolibrez tujega nadzora, so se po njej razširile vse vrstedenarja. Sicer niso poznali novcev njihovega iznajditeljapravljično bogatega kralj Kreza iz Lidije, zato sobili pa prvi, ki so jih videli v Palestini znani darejki,kraljevi zlatniki kralja Dareja, o katerih govori Ezrovaknjiga (8,27). Pa koliko drugih jim je sledilo! Nahelenističnih novcih prelepega kova je bilo videtipodobo Antioha iz Selevkije, pa tudi Ptolemejevo,pa egipčanskih Lagidov in Kleopatre. Ko so Rimljanizasedli deželo se kajpak niso obotavljali vsiliti svojdenarni sistem in so celo zahtevali, da je moral bitineposredni davek, glavarina, plačan v rimski valuti:zares so »dajali cesarju, kar je cesarjevega,« ko so plačevalisvoj davek z novci, na katerih je bila vtisnjenanjegova podoba. Toda rimski denar je imel tekmeca,ki je iz trgovskih razlogov pritekal v Palestino. Toje bil zuz, srebrnik enake vrednosti, ki so ga kovalifeničanski bankirji v Tiru in je bil tako cenjen, da součitelji Postave ne le dovolili, ampak celo želeli, dabi tempeljski davek bil plačan z zuzim (v aramejščinimnožina od zuz), kakor da bi to bil judovski novec.Rimski bronasti as (vreden »dva vrabca«)Različnost denarja, ki je bil v rabi v Palestini sejasno pokaže vsakemu bralcu Nove zaveze. Gre zadrahmo – v priliki o izgubljeni drahmi (Lk 15,) –,za denarij – na primer v Jezusovem pogovoru z nasprotnikio cesarjevem davku (Mt 22,19; Mr 12,15;Lk 20,24) – as, majhen novčič, za katerega je bilomogoče kupiti komaj dva vrabca; pa tudi za šékel,mino, talent in še druge. Drahma je bila grška, denarijrimski, mina pa, ki se je v svojih sumerskih virih imenovalamna, je bila valuta feničnaskih obračunov,ki je bila sprejeta v vsem sredozemskem Orientu…To pa še ni vse: bili so tudi še judovski novci! Ti sobili v Izraelu dokaj pozni. Simon Makabejec je okrogleta 150 pr. Kr. dobil od Antioha VII. pravico kovatibronaste ali bakrene novce, kar je seveda prijalojudovskemu narodnemu ponosu. Zanje je izbral značilnajudovska simbola, cedrat (vrsta debele limone)in palmovo vejo – etrog in lulab, ki so ju rabili pri nekaterihtempeljskih obredih – in je v kovino zapisalbesede kot “osvobojeni Sion” ali “veliki duhovnik inskupnost”. Rimljani so obdržali pooblastilo v istihmejah, to je, da so v judovskih delavnicah dovolilikovati samo majhne bronaste novce, ki so jih ženskeuporabljale na tržnicah, Rimu pa so pridržali pravicokovati na kraji samem srebrnike. Judovski kovanciso se še vedno razlikovali od poganskega denarja,ker so bile na njih vtisnjene samo rastline in simboli,saj je Sveto pismo prepovedovalo vse človeške in➧2012 – AM – JANUAR 11

Herodov novec z judovskimi simbolicelo živalske upodobitve: »Ne delaj si rezane podobein ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj nanebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo!« (2 Mz20,4). Te prepovedi se nihče ni upal prelomiti. CeloHerod Veliki, ošaben kot je bil, ni nikdar dajal svojihpodob na svoje kovance, ampak samo napis “KraljHerod”, na zadnjo stran pa rog obilja, cvetje, sadjeali pa čelado in ščit. Njegovi nasledniki so počelienako razen enega, Filipa, ki je vladal na sirski mejiin ni imel pomislekov dati na svoje novce podobecesarjev Avgusta in Tiberija ali svoje lastne. HerodAgripa je ostal zvest sveti rabi kot kralj v Judeji in čena svojih novcih uporabil pinijo, kraljevski znak, inni nanje dal svoje podobe, niti podobe Kaligule aliKlavdija; toda v Cezareji, glavnem kozmopolitskempristanišču, kjer je najraje prebival, mu ni bilo nerodnoizdajati svetoskrunske novce. Svetoskrunske,zaradi česar je njegova nenadna smrt zgledala pobožnimJudom kot zaslužena kazen. Celo Rimljaniso upoštevali skrajno judovsko občutljivost v tejzadevi: mali kovanci, ki so jih kovali v Judeji, nosijosamo ime vladajočega cesarja z lovorjevim vencemin judovskimi znaki ali simboli blagostanja. Srebrnikis cesarjevo podobo so bili pri navadnem ljudstvutako redki, da zaradi njih ni prišlo do kakih večjihškandalov. Jezus je za odgovor farizejem zahteval,naj mu pokažejo enega – sam ga ni imel… Edinizakoniti denar, ki so ga priznavali učitelji Postaveza plačevanje tempeljskega davka, je bil judovskidenar. Če je romar iz diaspore ali iz province prišels poganskim denarjem, ni mogel plačati davka nitikupiti daritvene živali, ne da bi se prej ustavil priblagajnah menjalcev, ki so postavili svoje mizice vtempeljskem preddverju – na veliko jezo Jezusa, kijih je nekega vrgel ven…Treba je priznati, da je ta denarna mešanica delalapoklic menjalcev zelo donosen in da je omogočalavse vrste sleparij! Ali je denarij veljal točno enako kotdrahma? Ali je bil šekel enak staterju, tetradrahmi?Kakšna so bila razmerja med rimskim asom, kvadrantomin leptom? Lahko si je predstavljati, da pridnigalilejski kmet, ki je prišel v Jeruzalem za velikonoč in je hotel kupiti jagnje, ni razumel kaj dosti oteh preračunavanjih. Grobo vzeto, kar pomeni priznatienakovrednost, ki je bila pa v resnici daleč oddejanskega stanja, lahko vzamemo, da se je osnovnaenota, srebrni šekel delil na štiri srebrne denarijeali drahme (ali dve didrahmi), in da se je denarij alidrahma delila na 16 asov ali 64 kvadrantov ali 128leptov. Kar zadeva talente in tudi mine, so to bile levrednote za preračunavanje: mina za 100 denarijevin talent za 6.000. Samo po sebi je razumljivo, da jepreračunavanje v današnjo vrednost povsem negotovo,saj se je tečaj zlata in srebra skozi stoletjastrašansko menjal in kupna moč denarja v kmečkidružbi, kot je bila izraelska, nima nobenega odnosas kupno močjo, ki bi jo imel v superindustrializiranemsistemu, kot je naš. Pri današnjih cenah zlatain srebra (avgusta 2011) bi bil šekel vreden $10,30,drahma $2,58 as pa 16 centov, kar pa seveda ne dajenobene točne ideje o njihovi kupni moči. In nič boljeni z dejstvom, da je bil denarij ali drahma običajnienodnevni zaslužek kmečkega delavca, kakor kažeprilika o delavcih enajste ure, saj smo že pri opisurazlike med bogatimi in revnimi (glej AM, junij 2011)videli, da so bili zaslužki v Palestini nizki in je bilvsakdanji kruh trdo zaslužen.Srebrni šékelMOLITVENI NAMENI ZA JANUARSPLOŠNI: Da bi bile žrtve naravnih nesreč bile deležne duhovne in materialne podpore za obnovosvojega življenje.MISIJONSKI: Da bi bilo delo kristjanov za mir prilika za pričevanje Kristusovega imena vsem ljudemdobre volje.122012 – AM – JANUAR

angeli za danesP. Anzelm GrünANGEL UMIKAV 4. stoletju je v Cerkvi nastalo močno gibanjeumika. Njegovi pobudniki so bili menihi, ki so bilisiti hrupa sveta in so bili razočarani nad pomeščanjenjemCerkve. Umaknili so se v egiptovsko puščavo,da bi živeli sami zase in se ločeni od sveta soočili zlastno resnico ter sledili svojemu najglobljemuhrepenjenju, da bi v molitvidoživeli Boga in se zedinili z njim.Presentljivo pa je bilo, da so ravnooni, ki so se umaknili v samoto, imelineverjetno močan vpliv na svet. Množiceromarjev in ljudi, ki so potrebovalipomoč, so se iz Rima in Aten podajalena pot v egiptovsko puščavo po nasvetk svetim očetom. Očitno so slutili, daso ti ljudje, ki so imeli pogum umaknitise v samoto in se soočiti s svojo resnicopred Bogom, vedeli več o človeškostikakor filozofi in zdravniki, ki so bilisredi vrveža sveta.Od časa do časa pač vsakdo izmednas čuti, da se mora umakniti iz truščain vročične naglice vsakdanjika,sicer nas ta trušč pogoltne. Tedaj le šefunkcioniramo, vendar ne živimo več,nismo več mi sami. Če se umakneš namiren kraj, se lahko zgodi, da vzamešhrup svojega sveta s seboj, saj se splohni prijetno soočiti s tem, kar nastaja vtebi. In potrebuješ kar nekaj časa, dase osvobodiš svojih vsakdanjih problemov.Tedaj se šele prične notranji umik. Potegneš sevase, odmakneš se od tega, kar počneš, kar te zaposluje.Prideš v stik s samim seboj. Odkriješ, kaj te zaposlujev globini tvojega srca. Spoznaš svojo globljoresnico. Ta je včasih boleča. Če pa si jo ogledaš in jopodaš Bogu, ki te sprejema takega, kot si, boš hkratidoživel notranjo svobodo in veselje. Začutiš svojoenkratnost in edinstvenost. Čutiš, da si dragocenin pomemben, ker lahko v ta svet vtisneš sled, ki jomoreš pustiti za seboj le ti sam. In morda tedaj v sebiodkriješ notranji studenec, ki žubori v tebi in nikoline presahne, ker je to božji studenec,studenec Svetega Duha.Angel umika bi te rad tudi opogumil,da se včasih umakneš tudi odsvojega zakonskega tovariša ali odsvoje prijateljice. Če si nenehno skupajz nekom, se kmalu čutiš utesnjenega.Tedaj visita drug na drugem. To pa zanobenega od vaju ni dobro. Potrebuješširino in svobodo v vajinem odnosu,da lahko vsak od vaju diha in vnese vskupnost svojo posebnost. Morda tižena/mož kdaj očita, da se umikaš vasev samoto. Poznam mnoge ljudi, ki so toposkusili. Ugotovili so, da je to koristilotudi njunemu sožitju. Tedaj postanešzopet zares ti sam. To je podobno terapiji,ko spet najdeš stik z lastnimi viri.Tedaj se poživi tudi skupno življenje.Znova si poln idej in veselja, da bi ssvojo ženo, s svojim možem, s svojimprijateljem ali prijateljico poskusil kajnovega, da bi imel drugačno razumevanjezanj/zanjo. Če se umakneš vase,začutiš, da se ne moreš oblikovati samopo svojem partnerju, marveč da potrebuješgloblji temelj, svoj lastni vrelec, Boga, ki te jeizoblikoval v enkratnega in edinstvenega človeka.Zato ti želim, da ti angel umika naznani, kdaj je zatečas, da se spet umakneš vase. In želim ti, da bi tedajizkusil, da nisi sam, da je s teboj angel umika, ki ti bov življenju odprl novo obzorje.SVET ZAVRŽE TRETJINO VSE PRIDELANE HRANESvet letno zavrže okoli 1,3 milijarde ton živil, karpredstavlja okoli tretjino vse globalno pridelane oz.proizvedene hrane. Odmetavanje hrane je sicer zlastiproblem industrijskih držav, kjer trgovci in potrošnikipogosto zavržejo povsem užitna živila. AnalizaFAO je tako pokazala, da evropski in severnoameriškipotrošniki posamično na letni ravni zavržejo med95 in 115 kilogramov hrane.Obenem je iz poročilaFAO razvidno še, da potrošniki v razvitih državahkupujejo več hrane, kot jo potrebujejo. Kot primerza to so navedli naročanje prevelikih obrokov hitreprehrane in prigrizkov v restavracijah. Pri tem kupcevvidez hrane ne zanima toliko kot to, da je varnain da je dobrega okusa. Na drugi strani se v državah vrazvoju soočajo s pomanjkanjem živil, ki je tudi posledicaslabšega pridelka in infrastrukture. Na svetusicer po podatkih FAO strada okoli 925 milijonovljudi.Organizacija je v poročilu v tej luči zapisala še,da bi glede na to, da število svetovnega prebivalstvanarašča naprej in da je treba lačna usta nahraniti, veljalov prihodnje bolj kot na povečanju proizvodnjehrane delati na zmanjšanju njenih izgub. Ob tem jespomnila, da je povečevanje proizvodnje živil težkanaloga že zaradi omejenih naravnih virov.2012 – AM – JANUAR 13

papežev veroukBenedikt XVI.SVETI JAKOB STAREJŠIZa svetim Petrom in njegovim bratom Andrejemse srečujemo z osebnostjo Jakoba. Svetopisemskiseznami Dvanajsterih omenjajo dve osebi s temimenom: Jakoba Zebedejevega sina in Jakoba Alfejevegasina (prim. Mr 3,1-8; Mt. 10,2-3), ki ju običajnorazlikujemo z nadimki Jakob Starejši in Jakob Mlajši.Ti dve oznaki pa seveda ne merita na njuno svetost,ampak samo na dejstvo, da zavzemata različnomesto v Novi zavezi, posebno v okvirjuJezusovega zemeljskega življenja. Tukajobravnavamo prvega od obeh osebnostiistega imena.Ime Jakob je prevod imena Iákobos,pogrčene oblike imena znanegaočaka Jakoba. Apostol s tem imenomje brat Janeza in v zgoraj omenjenihodlomkih zaseda različno mesto;drugo takoj za Petrom v Markovemevangeliju (Mr 3,17), tretje zaPetrom in Andrejem v Matejevem(10,2) in Lukovem evangeliju(6,14), medtem ko v Apostolskihdelih pride za Petrom in Janezom(1,13). Ta Jakob pripada skupaj sPetrom in Janezom skupini trehučencev, ki uživajo posebno čast,da smejo biti z Jezusom v važnihtrenutkih njegovega življenja.Jakob je bil skupaj s Petrom inJanezom navzoč v času Jezusovegasmrtnega boja na vrtu Getsemaniin njegove Spremenitve na gori.Gre torej za dva zelo različna položaja:v enem primeru vidi Jakobskupaj z drugima dvema apostolomaGospodovo slavo, ga vidi vpogovoru z Mojzesom in Elijem,vidi v Jezusu bleščati Božjo vzvišenost;v drugem primeru pa je soočens trpljenjem in ponižanjem ins svojimi očmi vidi, kako se BožjiSin poniža v pokorščini do smrti.Brez dvoma je ta izkušnja pomenilazanj priložnost za dozoritev vveri, možnost popraviti enostransko,triumfalistično razlago prvegadogodka. Moral je priti do spoznanja, da Mesija, ki gaje judovsko ljudstvo pričakovala kot zmagovalca, vresnici ni bil obkrožen samo s častjo in slavo, ampaktudi s trpljenjem in slabostjo. Kristusova slava se uresničujeprav v križu, ko je deležen našega trpljenja.To zorenje v veri je izpolnil Sveti Duh na binkošti,tako da se Jakob ni umaknil nazaj, ko je prišel trenuteknajvišjega pričevanja. V začetku štiridesetih14let 1. stoletja se je kralj Herod Agripa, vnuk HerodaVelikega »namenil, da udari po nekaterih, ki so pripadaliCerkvi. Z mečem je dal usmrtiti Janezovegabrata Jakoba« (Apd 12,1-2). Skopa novica brez vsakepripovedne podrobnosti po eni strani razodeva,kako normalno je bilo za kristjane pričevati zaGospoda z lastnim življenjem, po drugi strani pa,kako visok položaj je imel Jakob v jeruzalemskiCerkvi tudi zaradi vloge, ki jo je imelv času Jezusovega zemeljskega bivanja.Poznejše izročilo, ki sega najmanj do IzidorjaSeviljskega (+ 633) pripovedujeo njegovem bivanju v Španiji zaradievangelizacije tega važnega področjarimskega cesarstva. Po nekemdrugem izročilu naj bi bilo njegovotruplo prenešeno v Španijo v mestoSantiago de Compostela. Kot vemo,je ta kraj postal predmet velikegačaščenja in je še danes cilj mnogihromanj ne samo iz Evrope, ampakiz vsega sveta. Tako je mogoče razložitislikovno upodobljenje svetegaJakoba z romarsko palico inevangeljskim zvitkom v roki, kar jeznačilno za potujočega apostola, kise je posvetil oznanjevanju “veselegaoznanila”, kar je tudi značilnostkrščanskega življenja.Od svetega Jakoba se torej lahkonaučimo mnogo stvari: pripravljenostsprejeti Gospodov klictu di kadar to zahteva, da pustimo“barko” naše človeške gotovosti,navdušenje slediti mu po poti, kijo On kaže daleč od vsake našezamisli, pripravljenost pričevatizanj pogumno, če je treba do najvišjegadarovanja življenja. Takostoji Jakob Veliki pred nami kotzgovoren zgled velikodušnega pristopah Kristusu. On, ki je v začetkuprosil preko svoje matere, da bi zbratom sedel ob Učitelju v njegovemKraljestvu, je bil prvi, ki je pilkelih trpljenja in skupaj z apostolipretrpel mučeništvo.Končno lahko rečemo, da ne samo zunanja, ampakpredvsem notranja pot z gore Spremenitve dogore smrtnega boja pomeni vse romanje krščanskegaživljenja med preganjanjem sveta in Božjo tolažbo,kot pravi II. vatikanski koncil. Ko gremo za Jezusomkot sveti Jakob, vemo tudi v težavah, da hodimo popravi poti.2012 – AM – JANUAR

Emil RadetičALI VERJAMEM V MOČ SVETEGA KRSTA?Pred časom sem bil soudeležen pri svetem krstunovorojenčka. Ker sta mi bodisi novorejenček kottudi njegovi starši zelo pri srcu, me je prizadelo, kostarši tega otročiča niso pristopili k svetemu obhajilu.Zakrament svetega krsta je bil namreč podeljenmed sveto mašo.Ker je tako doživljanje svetega krsta postalo tu vzamejstvu skoraj navaden običaj, se sprašujem, kakoin zakaj je do tega prišlo.V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja jeJean Guitton zapisal o veliki skušnjavi, ki bo pretilaCerkvi v enaindvajsetem stoletju, takole: »Za katoliškoCerkev je najbolj podtalna nevarnost, ki ji jekdajkoli pretila, zamena vere človeškega tipa s tistobožjega tipa, in to na tak način, da se na zunaj neopazi nič bistvenega, samo neka skoraj neobčutljivasprememba.«V knjižici “Kristjan moli”, izdani v Ljubljani leta1982, je takole napisano: »Večinomakrščujemo otroke, ki še ne vedo, kaj se znjimi dogaja. S tem dejanjem jim omogočimoprijateljsko zvezo s Kristusom. Kerje krst zakrament vere, moramo vero votrokovem imenu izpovedati mi, Cerkev.To so otrokovi starši, botri, sorodniki, župnijskaskupnost in končno vsi krščeni.Starši naj bi se odločali za krst otroka resiz vere, ki oblikuje njihovo življenje. Duhovnikjim bo v pripravi na krstno slavjepomagal do globlje krščanske zavesti.«Sveti krst novorojenčka, kateregastarši pristopijo k svetemu obhajilu, alipa sveti krst novorojenčka, kateregastarši ne pristopijo k svetemu obhajilu, nam lahkoda dojeti, da smo padli že kar globoko v tisto velikoskušnjavo, o kateri govori Guitton.Važno bi bilo vedeti, koliko staršev in koliko botrovpozna krstna znamenja in njihov namen. Kajjim pomenijo besede kot občestvo, ime, ki se dajenovorojenčku, križ, krstno olje, voda, belo oblačilo,luč. Kaj jim pomeni odpovedati se grehu in tako živetiv svobodi božjih otrok; odpovedati se hudemuduhu, ki je začetnik in vzrok greha. Kaj jim pomeniverovati v Boga Očeta, v Jezusa Kristusa, V SvetegaDuha, sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov,odpuščanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje.Ena možnost, kako priti do spoznanja o tem,kakšno mnenje imajo starši in botri glede svetegakrsta, vere in Cerkve, je tudi tista, ki jo skušajo udejanjititam, kjer – kot sem bral v navodilih za sprejemzakramenta svetega krsta – predlagajo staršem, kinameravajo krstiti otroke, vsaj pet predhodnih srečanj(katehez).Kako je to po župnijah “uradno” urejeno, ne vem.Moje prepričanje, ki izhaja iz neposredne prisotnostipri obredu zakramenta svetega krsta, in to v raznihžupnijah, je, da vsak župnik dela po lastnem izkustvu;da ni neke premišljene in usklajene metode, ki biobvezovala vse, ki so na kateri koli način soudeleženipri obredu svetega krsta.Vtis imam, kot da bi se naša verska skupnost kotcelota ne zavedala več dragocenosti in temeljnevažnosti daru svetega krsta.Poglejmo, kaj je napisano, med drugim, v KatekizmuKatoliške Cerkve glede svetega krsta: »Krst je najlepšiin najveličastnejši od božjih darov. Imenujemoga dar, milost, maziljenje, oblačilo nestrohljivosti,kopel prerojenja, pečat in vse, kar je še najdragocenejšega.Dar, ker se podeljuje tistim, ki ne prispevajoničesar; milost, ker se daje celo z grehom zadolženim;krst, ker se greh utopi v vodi; maziljenje, ker je posvečenin kraljevski (tako so tisti, ki so maziljeni); razsvetljenje,kot sijoča luč; oblačilo, ker pokriva našosramoto; kopel, ker očiščuje; pečat, ker nas varuje inje znamenje božjega gospostva.«Ta dar, ki je sad trpljenja in smrti nakrižu našega gospoda Jezusa Kristusa,se mi včasih zdi, kot da se razprodaja pozelo nizki ceni.In tu ne mislim na večjo ali manjšogrešnost naših družin niti posameznikov,ampak na to, kako ceni ta dar našaverska skupnost, naša Cerkev, in kolikoje pripravljenja žrtvovati se tudi in predvsems predhodno katehezo odraslih,da bi čim več ljudi spoznalo in ceniloneizmerno moč svetega krsta.Že omenjeni Guitton je zapisal: »Nevem, ampak bolj ko se staram, bolj verujem,ker bolj ko se staram, bolj se čutim pripravljenegaživeti. Zato sem vedno bolj prepričan, dabom umrl kot zarodek in nedovršen, da me veradela primernega bližajočemu se svetu, k bližnjemuprehodu. Tak je tudi smisel vprašanja, ki ga Cerkevpostavlja ob krstu otrok: ‘Kaj želite od Cerkve? Vero.Kaj je sad vere? Večno življenje’. Te dva izraza, verain večno življenje, povzemata vse.«Evangelij po svetem Marku se zaključuje tako:»Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pane bo veroval, bo obsojen.«Bl. Janez Pavel II. v knjigi “Prestopiti prag upanja”omenja odlomek iz dogmatične konstitucije o Cerkvi,ki se glasi: »Vendar se ne zveliča, čeprav se včleniv Cerkev, kdor ne vztraja v ljubezni in kdor sicerostane v naročju Cerkve ‘s telesom’ a ne ‘s srcem’.Zavedajo naj se vsi otroci Cerkve, da morajo svojodlični položaj pripisovati ne lastnim zaslugam, ampakposebni Kristusovi milosti; ako tej milosti nisoposlušni v mislih, besedah in dejanju, ne le da se nebodo zveličali, ampak bodo strožje sojeni.«Besede, ki jih danes neradi poslušamo, tudi kerjih premalokrat slišimo.2012 – AM – JANUAR 15

ekumenizemStanko JanežičVELIKI VZHODNI RAZKOLDnevi 18. do 25. januarja so v katoliški Cerkvi osmina za zedinjenje kristjanov. Gre za zbliževanjekatoliške Cerkve s pravoslavno in protestantsko, ki sta se tekom stoletij ločile od katoliške.Kako je prišlo do te ločitve na vzhodu in je iz nje nastala pravoslavna Cerkev je popisalrajni slovenski izvedenec za ekumenizem (gibanje za združenje) dr. Stanko Janežič.V prvem tisočletju svojega obstoja je ostajalo krščanstvov glavnem edino v svojem nauku, ustrojuin delovanju, kljub številnim samosvojim krivimnaukom in poskusom razdelitve. Le nestorianizemin monofizitizem, ki sta v 5. stoletju po svoje razlagalaKristusovo naravo in osebo, sta ostala tudi organizacijskoživa v nestorijanskih in monofizitskih Cerkvahdo današnjih časov.je Rim odločno nasprotoval.Do končne ločitve vzhodne in zahodne Cerkveje odločilno pripomogel spor za cerkveno oblast vVzhodnem Iliriku (vzhodno od črte Sava-Drina), ki gaje bizantinski cesar Leon III. leta 732 skupaj z južnoItalijo in Sicilijo nasilno iztrgal izpod papeževe oblastiin ga izročil v upravo carigrajskemu patriarhatu. Napetostmed Rimom in Carigradom je močno povečalaustanovitev papeške države (756) in novega zahodnegacesarstva (8. st.), saj bi po tedanjem mišljenju vCarigradu ob eni vesoljni Cerkvi moralo obstajati enosamo krščansko cesarstvo.Veliko razpoko med rimsko in carigrajsko Cerkvijoje zarezal sicer kratkotrajni Fotijev razkol v 9. stoletju(863-867), v zvezi s papeževim priznavanjem in nepriznavanjemškofa Fotija za carigrajskega patriarha.Fotij je v razkol vpletel verski nauk, ko je v posebniokrožnici vzhodnim patriarhom (867) rimski Cerkviočital pet ‘zmot’: izhajanje Sv. Duha iz Očeta in Sina(Filioque), post v soboto, uživanje mleka in sira v štiridesetdnevnempostu, celibat (neporočenost) navadnihduhovnikov, predpis, da birmo podeljujejo samoškofje. Tako je dal podlago vsem teološkim sporom vpoznejših stoletjih.Veliko, že skoraj tisočletno ločitev pa je v KristusovoCerkev prinesel veliki vzhodni razkol v 11. stoletju.Letnica 1054 je le nekakšen mejnik, zunanji znak zarazkol med vzhodnim in zahodnim krščanstvom,sama ločitev pa se je začenjala že dosti prej poglabljalain utrjevala pa pozneje.Že prva razdelitev rimskega cesarstva na vzhodniin zahodni del (za časa cesarja Dioklecijana leta 288in dokončno ob smrti cesarja Teodozija leta 395) jemočno vplivala na razdelitev Cerkve, ki se je v svojiupravi naslonila na državno delitev pokrajin (prefekture,dieceze). Ko je s cesarjem Konstantinompostalo krščanstvo svobodna državna vera (313), jecesar prevzel odločilno besedo v Cerkvi, kar je večkratpospeševalo napetosti in razdore v krščanstvu.Carigrad, prestolnica vzhodnega cesarstva, je postalkot ‘novi Rim’ tudi na cerkvenem področju tekmecstarega Rima, posebno še po razpadu zahodnegacesarstva (476). Za častni primat med vzhodnimiCerkvami se je carigrajski patriarhat potegoval že na2. vesoljnem cerkvenem zboru v Carigradu leta 381,še bolj na kalcedonskem koncilu leta 451, čemur pa16Cerkev sv. Sofije (sedaj mošeja) v CarigraduRekonstrukcija stare vatikanske bazilike sv. PetraNa sam Fotijev razkol in tudi poznejšo napetostmed Rimom in Carigradom je vplival tudi boj zacerkveno oblast v Bolgariji, kjer so najprej delovalirimski misijonarji, na 8. vesoljnem cerkvenem zboruv Carigradu (869-870), ki je sicer obsodil Fotija, pa sogrški škofje kljub protestu papeških legatov Bolgarijoprisodili carigrajskemu patriarhatu.2012 – AM – JANUAR

Carigrajski patriarhat je posebno močno prizadelo,ko je 1014 papež Benedikt VIII. slovesno kronalHenrika II. za zahodnega cesarja in potem z njegovopomočjo napadel bizantinsko ozemlje v južni Italiji.V znamenje nasprotovanja so v Carigradu prenehalimoliti za papeža (z diptiha, molitvene tablice, soizbrisali njegovo ime). Kardinal Humberto de SilvaCandida, odposlanec odločnega papeža Leona IX., vsvojem zedinjevalnem poslanstvu ni uspel, temvečje v polemičnem sporu 16. julija 1954 carigrajskegapatriarha Kerularija celo izobčil (ekskomunikacijskobulo je položil na oltar v cerkvi sv. Sofije v Carigradu).Patriarh Kerularij (1043-1058), velik nasprotnik Rima,je nato izobčil odposlance rimske Cerkve. Sam papežje pred tem (19. aprila) umrl, novi papež Viktor II. paje bil izvoljen šele naslednje leto.Kerularij je rimski Cerkvi očital že kar 28 ‘zmot’,ki pa so bile večinoma le upravičene liturgične indisciplinske razlike. Pozneje je seznam teh ‘zmot’ vsebolj naraščal, tako na carigrajski kot na rimski strani.Taki očitki so bili v prvi vrsti le opravičevanje razkola.Ob vsem tem pa je treba poudariti, da je bil grškiVzhod že po svojem značaju, jeziku in kulturi drugačenkot latinski Zahod in so si Grki in Latinci kljubobčasnim stikom ostali tujci. Tudi teološko je Vzhoddrugače usmerjen kot Zahod.Prav različne teološke značilnosti, pa tudi liturgičnein disciplinske odredbe so po svoje pripomogle, daje prišlo ob medsebojnem nepoznavanju, nezaupanjuin sumničenju, predvsem pa pomanjkanju ponižnostiin ljubezni, do velikega vzhodnega razkola in da se je taSrednjeveška slika patriarha Mihaela KerularijaPapež Leon IX.v zavesti kristjanov vse bolj utrjeval. Vendar so mnogiprepričani, da so vzhodni razkol usodno zapečatilešele križarske vojske (od 11. do 13. stoletja), posebnolatinsko cesarstvo v Carigradu (1204-1261), z vsemisvojimi grobostmi in krivicami.Poznejši poskusi sprave (zlasti 2. lyonski, 1274, inferrarsko-florentinski koncil, 1438-1439) niso prineslivelikih trajnih uspehov.Res pa je bilo izobčenje iz leta 1054 ob koncu 2. vatikanskegakoncila (1965) obojestransko preklicano.Tudi pogovori mešane katoliško-pravoslavne teološkekomisije (ust. 1979) so že lepo osvetlili teološke pogledeobeh Cerkva na verske resnice, ki so v bistvo skupne(neusklajeno ostaja predvsem gledanje na petrinskoslužbo v Cerkvi – papeštvo).Čas je, da bi kristjani Vzhoda in Zahoda po tisočletih ločitve prerasli veliki vzhodni razkol, ostalinopreteklosti, in v novem, tretjem tisočletju zaživeliedinost, in to edinost v različnosti, kakor jo želi inpričakuje Kristus. K delu in molitvi za ta veliki cilj smopoklicani vsi, ki smo bili s krstom vcepljeni v Kristusain njegovo skrivnostno telo – Cerkev.MALOMARNO RAVNANJE Z VODO JE GREHDocent za moralno teologijo na Papeški lateranskiuniverzi in svetovalec za zdravstvena vprašanjav Vatikanu Mauro Cozzoli je v pogovoru za tiskovnoslužbo italijanske škofovske konference opozoril, daje malomarno ravnanje z vodo »moralna krivda ingreh.« Voda ni zgolj snov brez etične razsežnosti. Jenamreč dobrina, katere uporaba prinaša moralnoodgovornost. Ta zahteva spoštovanje, samoobvladovanjein pravičnost.Zaradi tega je vsako razmetavanje vode iz malomarnosti,pa tudi njeno onesnaževanje krivično ingrešno dejanje.2012 – AM – JANUAR 17

Wilhelm HünermannZVEZDE KLIČEJONa iranski visoki planoti je stal Dahr-i-Mihr, ognjenosvetišče, posvečeno Dobremu duhu, Ahura-Mazdi. V najsvetejšem so pošastno plapolali svetiplameni. Belo oblečeni duhovniki, ki so se moralivarovati vsake posvetnosti, so podnevi in ponočipazili na ogenj. Trije magi, pripadniki najvišje kaste,so tam lepe pomladne noči opravljali svojo službo.Pošteno in modro so živeli po naukih Zaratustra inse ravnali po njegovem geslu: »Bodi dober v mislih,besedah in dejanjih!«Globoko so vdihnili sveži zrak pomladanske noči,ko so se toliko odmaknili, da jih ni več dosegel ognjenižar. S svetim spoštovanjem so se zagledali v nebo,katerega brezmejno temo so oživljale neštete luči.»Slavim te, Dobri duh!« reče vzneseno najstarejši mednjimi. Snežnobeli lasje so mu krasili glavo. »Nebo jetvoje oblačilo, svetloba sama si, Ti najsvetlejši. Soncein luna so tvoje oči!«In vendar je dih smrti padal na širno pokrajino.Prihajal je z “Dakhme”, nemega stolpa,kjer so izpostavljali mrliče za hranokrokarjem in jastrebom. »Smrtje med nami,« reče mrko drugimag. »Kdo nam bo pokazalpot k resničnemu življenju?«»Nekega dne pride Saoshyant– Odrešenik in Pomočnik,Rešitelj sveta!« slovesnoreče starec. »Rodila gabo devica, ki se ji mož nikdarne bo približal. Avesta,sveta knjiga to napoveduje.Premagal bo smrt in naspovedel k življenju!«»Tudi knjiga, ki je Ju domsveta, pravi, da bo prišel!«je najmlajši pomenljivodo stavil. Takole sem bral vhebrejski sveti knjigi:Glej, Devica bo spočela in rodila sinain njegovo ime bo Emanuel – Bog z nami!«»Zares, kako se vse ujema!« je pritrdil drugi.»V mladih letih sem tudi sam bral hebrejski knjige,«reče starec zamišljeno, »in sem spoznal, da je vnjih več modrosti in več luči kot v naših. Tako semzvedel, da bo vzšla zvezda, ki bo naznanila Odrešenikovprihod. Neštetokrat sem prebral tiste skrivnostnebesede, ki jih je nekoč oznanjal Bileam, mag izMezopotamije:Gledam ga, čeprav še ni prišel,vidim ga, ko iz daljave hiti.Zvezda vzide iz Jakobain vladarsko žezlo iz Izraela.Ko sem neke noči, ki je bila današnji zelo podobna,razmišljal o tem in prosil Dobrega duha, naj mi18pomaga doumeti prerokove besede, mi je bilo naskrivnosten način razodeto, da bom celo sam videlto luč in da me bo privedla k Odrešeniku sveta, kIzraelcu, ki bo nosil vladarsko žezlo in bo Jakobovazvezda sijala nad njim. Od takrat čakam to zveličavnozvezdo.«Zagledali so se v modro migljanje Siriusa, ki soga imenovali Tištriya in drugi mag je začel peti staropesem, polno hrepenenja:Tištriya zvezda sijajno žari,in v dobre domove nam kaže poti.Zvezda, po kateri trave zelene,črede številne in ubogi človek hrepene!Kdaj nam zasvetiš,ti biser belo svetleč,da k izvoru žive nas vode popelješ?(Iz Aveste, perzijske svete knjige)Najmlajši je pokazal na Jupitra in Saturna, ki sta sekot dva brata tiščala skupaj. »Glejte, Kraljevskizvezdi!« je navdušeno vzkliknil. »Svetitav znamenju ribe, kar pomeni, da sebo v ‘Amurru’ – na zahodu nekajzgodilo.«»To sta zvezdi sreče in miru,«je drugi takoj dodal.Ko so še občudovali zo nebesnoznamenje, je daleč nazahodu zažarela nenavadnaluč; žarela je svetleje kot vsedruge zvezde, se dvigala inpuščala za seboj veliko zlatosled. Z vrtoglavo hitrostjo seje bližala trem magom, ki sojim od začudenja klecnilakolena. Potem pa je nepremičnoobstala visoko nadnjihovimi glavami.»To je tista luč!« je starec jecljal, globoko ganjen.»Takšno sem videl tiste noči, ko mi je bila danaobljuba. Odrešenik se nam je rodil, Kralj – Rešitelj,v Judovski deželi. Na noge, bratje, pripravimo se zapotovanje! Poiskali ga bomo in ga počastili.«Hitro so opremili karavano. Kamele, dromedarjein mule so otovorili s hrano, šotori in darili. Služinčadse je pripravljala, da spremi modre na njihovemkraljevskem potovanju. Magi so namreč bili najmogočnejšiin najodličnejši ljudje v deželi.Ko so končno odšli, je čudežna nebesška luč močnosvetila na nebu in jim kazala pot.Potovanje je bilo dolgo in utrudljivo. Stara karavanskapot jih je vodila proti zahodu skozi puste inod sonca ožgane stepe, slana močvirja, čez gore inprepade, preko mogočnega Tigrisa in Evfrata, mučiliso se skozi brezkončni pekel sirijske puščave.2012 – AM – JANUAR

Karavana se je pomikala od vodnjaka do vodnjaka.Bele kosti poginulih tovornih živali so označevalepot. Vodnjaki, ki so jih tako težko pričakovali, sobili pogosto prazni, tako da so v ubijajočem ognjupoletnega sonca skoraj obnemogli zaradi žeje hodilinaprej. Le čudovita zvezda je bila modrim v uteho injim je dajala pogum.Ko se je končno dvignilo pred njimi belo jeruzalemskoobzidje, so glasno zavriskali. Na gori prednjimi je počivalo božje mesto – Jeruzalem. Kje drugjenaj iščejo božje dete?Kljub temu so se vznemirili, kajti kakor hitro sostopili skozi jeruzalemska vrata, je svetla zvezdaugasnila.Nič posebnega ni bilo, če je kakšna orientalskakaravana prispela v Jeruzalem. Tokrat pa so mitničarjiširoko zazijali. To ni bila ena običajnih trgovskihkaravan, ki so z vzhoda prinašale preproge, dišave insvilo. Kraljevski sijaj je obdajal tujce. Morda gre zaodposlanstvo iz kake pravljične dežele na Vzhodu,ki se je prišlo poklonit kralju?Zdelo se je, da se potujočim zelo mudi. Brez barantanjaso takoj poravnali visoko vsoto, ki so jo davčniuradniki zahtevali.»Čemu ste prišli v naše mesto?« jih je radovednoPonoči Herod ni zatisnil očesa. Na smrt bolan,preganjan od zlih duhov je obupno taval po razkošnihhodnikih in blestečih, odišavljenih dvoranahsvoje palače. Z vso težo se je naslanjal na palico, kije s svojo konico pošastno udarjala po marmornatihtleh. Končno se je privlekel v sobano, kjer je nad papirusiše vedno bedel njegov tajni svetovalec in pisarNikolaj Damaščanski.Pisal je kroniko judovskega kraljestva. Učeni možje hitro in ustrežljivo vstal, se globoko priklonil invprašal: »Kaj je privedlo kralja ob tako pozni uri knjegovemu služabniku?« Herod se je sopihajoč vrgelv velik hrastov naslanjač. S svojimi ribji očmi se jezazrl v Sirca in jecljal:»Smrt se potika tod okrog, Nikolaj! Da, smrt!Povsod jo čutim. Stiska mi grlo in preži v srcu. Zvseh strani zija vame. Pred nikomer nisem varen, šecelo pred lastnimi otroki ne! Prav vsi mi strežejo poživljenju. Morda tudi ti?« Iz stisnjenih očesnih rež jeostro prebadal bledega moža.»Vzvišeni, vse svoje sovražnike si premagal,« jeNikolaj mirno odgovoril. »Nikomur, ki bi ti mogelbiti nevaren, nisi prizanesel. Še same sorodnike, tvojeotroke in celo Mariamno, svojo ženo, si žrtvoval!«»Ne imenuj mi njenega imena!« je kralj kriknil vesiz sebe. Sirec je utihnil. Saj je vedel, da Herod ženo,ki jo je dal v zaslepljenosti ubiti, še vedno ljubi in davčasih ponoči kot blazen kriči njeno ime.»Tvoj sin Antipater sedi v ječi, ker te je hotel zastrupiti.«»Umre naj! Pogine!« je tiran zahreščal.»Tega ne moreš storiti brez privoljenja cesarjaAvgusta!« ga je Sirec opozoril.»Potem mu piši! Slišiš! Še danes mu piši! Strl bomgada, ki je sikal za mojo peto!«l l lpotipal višji mitničar. Ni mogel verjeti svojim ušesom,ko mu je sivolasi mag odgovoril:»Iščemo novorojenega judovskega kralja in smoprišli, da se mu poklonimo.«»Ne vem za nobenega novorojenega kralja,« je višjiuradnik zbegano odgovoril.Medtem je velika množica radovednežev obkrožilatujce. Zijali so v težko natovorjene živali inogledovali njihove dragocene uzde in srebrno ovratnookrasje. Tudi oni so prisluhnili nenavadnemuvprašanju in kmalu je šla vest od ust do ust: »Iščejonovorojenega judovskega kralja!«»Menda jim je puščavsko sonce popolnoma izpilomožgane!« so se nekateri norčevali.»Da, prav nenavadni bedaki so!«»Kaj bo, če za to zve Herod?« so se drugi prestrašili.»Lahko znova pride do nemirov, preiskav, obsodb inubijanj! V svojem nezaupanju je kralj vsega zmožen.Vse prevečkrat smo že slišali iz zaporov nečloveškekrike mučenih, katerim je hotel krvnik z žarečimikleščami iztrgati priznanje o tajnih zarotah. Za tenorce bi bilo najbolje, da se pri priči obrnejo in sevrnejo tja, odkoder so prišli.«Nekdo je modrim pokazal pot k najboljšemujeruzalemskemu hanu.»Zgodilo se bo, kakor si ukazal!«»Toda ojoj, tudi sam bom umrl! Tudi sam! Smrtje že za menoj! Že čutim njen ledeni dih na svojemtilniku. Reci mi, kaj res ni nobenega zdravila zopersmrt? Je res. kar pravijo farizeji, da bodo ljudje vstalik večnemu življenju? Ti poznaš spise grških modrijanov.Kaj uči Platon, o katerem neprestano govoriš.Nikolaj je vzel zvitek in po kratkem iskanju začel:Tisti, ki so se v ljubezni do modrosti dovolj očistili,bodo večno živeli in bodo prišli v še lepša prebivališča.(Platon)»Spet to bedasto čvekanje filozofov!« se je Herodše bolj vznejevoljil. »Nihče ne obudi mrtvega psa! Ne,nočem umreti! Slišiš? Nočem umreti! Hočem živeti,živeti, živeti!«Kralj, ki je slutil neizogibni konec, je s penastimiusti hripavo ponavljal eno samo besedo: živeti!Tedaj se odpro vrata in vstopi eden najzaupnejšihogleduhov, ki je smel ob vsakem času priti h Herodu.»Zakaj naju motiš?« ga kralj jezno nahruli. »Kajhočeš ob tej uri? Vse kosti ti polomim, če nimaš reskaj važnega!«»Važno sporočilo imam, gospod!« se je prihuljenecgloboko klanjal. »Pred nekaj urami so prišli v mestoiz neke daljne dežele na Vzhodu čudni tujci. Povsodsprašujejo po nečem, kar je popolnoma neverjetno.«»Po čem, reci mi, po če sprašujejo?«»Sprašujejo po novorojenem judovskem kralju!«»Kaj praviš, kaj, kako?« Kralj je zgrabil vohunaza vrat in ga besno tresel. »Si rekel, da iščejo novegajudovskega kralja?«»Tako je, gospod!«»In to zvem jaz šele sedaj, prekleti pes!« se je trinogpenil od togote. »Šele sedaj in rekel si, da so že več urv Jeruzalemu! Čemu pa polnim tvojo smrdljivo torbo2012 – AM – JANUAR 19➧

z zlatom, a, čemu? Podlež! Dal te bom prebičati, dase naučiš, kako se vohuni za Heroda!«Vohun je preplašeno onemel. Herod je zamolklostokal, se spet zrušil na stol in tulil s pretrganimglasom: »Nov kralj! Vzel mi bo prestol in me uničil!«»Nobene nevarnosti ne vidim, gospod!« je skušalNikolaj pobesnelega pomiriti. »Nekoliko bolj vročiso ti vzhodnjaki, ljudje ki sanjajo ob belem dnevu. Inda govorijo o novorojenem kralju? O otroku torej!Šele ko dozori v moža, ti lahko postane nevaren.Takrat pa –.«»Kaj, takrat pa? Zakaj ne poveš do konca?« je kraljpihal od jeze nad tajnim svetovalcem in ga prebadals krvavimi očmi. »Menda si hotel reči, da takrat nebom več živel? Hočeš reči, da me smrt že tako in takograbi za vrat. Da ne skrivaš tudi ti zastrupljenegabodala v svojem rokavu?«»O, da bi gospod večno živel!« je Damaščan pohitelz odgovorom. »Toda otrok ti pač ne more biti nevaren.Če se je res kje rodilo dete, ki ga tujci iščejo, ti tonebogljenče prav gotovo ne more naškoditi. Dovoljvohunov imaš po deželi, da ga poiščejo in ubijejo, šepreden bi ti mogel kajprizadeti!«Herod je sam zasemrko tuhtal. Končnomu je obešena spodnjaustnica vztrepetala:»Mislim, da so pismoukiv templju čvekali onekem skrivnostnemkralju, ki da mora priti.Imenujejo ga Mesija.Da, da, tega se še dobrospomnim. V starihknji gah gotovo kaj pišeo njem.« Hlastno jepoklical svoje sle: »Takojsedaj, nemudoma,sredi noči zbudite najbolj učene razlagalce Pisma:Hillela, Šammaija in velikega duhovnika Mathia. Ven!Pohitite! Ne morem več čakati!«Kralj je nekajkrat togotno premeril sobo, da ješkrlatni plašč pošastno vihral za njim, potem se jeustavil pred Nikolajem.»Veruješ v Mesija? Vem, da si pogan. Toda mordatudi tisti Platon kaj govori o njem?«»V njegovi knjigi o državi je nenavaden odstavek,«odgovori učenjak. »Tam govori Platon o res pravičnemčloveku, ki bo, četudi popolnoma nedolžen,obsojen kot zločinec, da bi se tako popolnoma izpričalanjegova pravičnost. Zvezali ga bodo, bičali,mučili in ko bo prestal vse trpljenje, ga bodo križali.«Herod se je zasrepel v Sirca, vrgel glavo vznak inpo prostranih hodnikih se je razlegel krohot.»Zdi se, da je tvoj Platon res pametna glava,« je izbruhnilše vedno se krohotajoč. »Če mi ta mesijanskikralj pride v roke, se mu bo kaj lahko tako godilo,kakor je zapisal filozof.«Čez nekaj časa so vstopili poklicani: veliki duhovnikMathia; Šammai, strog, petičen mož s tankimi,stisnjenimi ustnicami; Hillel, krotek ko golob in silnodober, ter drugi iz velikega zbora in tempeljskih šol.Ko se je Herod za silo umiril, je začel:»V zadnjem času je veliko govorjenja o bodočemMesiju. Zaradi misli nanj ne morem spati. Kaj vestevi o njem? Govori najprej ti, veliki duhovnik!«»Pravilno so ti poročali, moj kralj!« je odgovorilMathia. »Čas je dopolnjen. Izrael pričakuje svojegaMesija. Vstal bo iz judovskega ljudstva, iz Davidovegarodu. Velika bo njegova slava in njegovo kraljestvobrez konca.«»Zanimivo, res zanimivo!« je Herod mrmral. »Potembo on kralj?«»Pismo ga vedno tako imenuje,« je odvrnil Šammaiin v njegovih očeh je zažarelo slabo prikritozmagoslavje.»Tako, tako! Ampak poslušajte! Tale moj učeniSirec pravi, da filozof Platon govori o nekem pravičnem,ki naj bi ga kot sužnja prebičali in pribilina križ.«»Platon je pogan inne ve prav nič o obljubah,ki jih je prejelobožje ljudstvo!« ga jeŠammai prezirljivo zavrnil.»Ne piše v Svetempismu nič o tem?«»Pač, gospod!« je prijetnozadonel Hillelovglas. »Izaija govori opravičnem, ki bo kotovca peljan v klavnicoin ne bo odprl svojihust. Pa tudi v psalmuberemo: ‘Prebodli somoje roke in noge, vsemoje kosti so prešteli’.«»To v nobenem primeru ne velja za Mesija!« se jerazburil Šammai.»Ne smemo dvomiti, da ni to rečeno o Obljubljenem!«mu je odločno vrnil Hillel.»Prizanesite mi s tem vašim prepirom!« je Herodnapravil konec njihovemu prerekanju. »Samo šenekaj bi rad vedel. Kje se bo rodil Mesija?«»V Betlehemu!« odvrne veliki duhovnik. »To jeprerok Mihej čisto jasno povedal.«»Se strinjate vsi s tem, tudi ti, Šammai?«»Da, gospod!«»Hillel?«»Da!«»Potem dobro, hvala vam! Lahko greste!«Ko so odšli, so kraljeve oči nevarno zagorele. Potemje sam zase hripavo zahreščal:»Ne bo mi ušel, pa četudi do tal porušim Betlehem!«Sirec se je zgrozil. Še nikdar doslej niso besede njegovegagospodarja izražale tako zlobnega sovraštva.l l l202012 – AM – JANUAR

Zjutraj so se vsi trije modri znašli pred tiranom,ki jih je dal že navsezgodaj poklicati. Prekanjeno jeposlušal mage, ko so poročali o zvezdi, ki se jim je bilaprikazala in o kraljevskem otroku, ki so se mu prišlipoklonit. Sklonil se je in hinavsko dejal:»Da, da, vem! Vse čaka novega judovskega kralja.Tudi jaz ga že zelo nestrpno pričakujem. Ponoči semže povprašal svoje pismouke in duhovnike po njemin so mi rekli, da je v Betlehemu. Vneto povprašujtepo njem in ko ga boste našli, mi sporočite, da se mugrem tudi jaz poklonit!«Romarji kraljeve zvezde so vzradoščeni odhajalizi palače. Ne dolgo za tem je karavana prispela vDavidovo mesto.Komaj da so dobro zapustili jeruzalemske zidove,že se jim je znova prikazala zvezda, svetla in blestečakot še nikdar poprej. Obstala je nad eno izmed najrevnejšihbetlehemskih koč.Magi so osupnili. Je mar mogoče, da tako težkopričakovani Mesija živi v toliki bedi? Kralj v takorevni koči? Zaupno so se ozrli v zvezdo in vstopili.Našli so dete in njegovo mater!Z ljubko nežnostjo je Marija držala dečka, ki je žepogumno stal v njenem naročju. Toliko nadzemskemiline in dostojanstva je izražal njen obraz, da so semodrim tudi zadnji pomisleki razblinili kot jutranjemeglice v soncu. Res, našli so Devico, o kateri pišejotako njihove knjige, kakor tudi judovsko Sveto pismo.Otrok na njenih rokah pa je Kralj in Rešitelj sveta.Pokleknili so in ga molili.Marija je nekaj časa začudeno gledala tujce. Potemje bilo v njenem blagem nasmešku občutiti nepopisnodobroto. Prihitel je tudi Jožef, skrbni in zvestimož, ki so mu sosedje povedali, da ima nenavadenobisk. Nekaj oblancev se mu je zapletlo v lase in tudidelovni predpasnik je v naglici pozabil odložiti.Ne vedoč kaj se dogaja, je strmel v tujce. Hotelje nekaj vprašati, vendar ni mogel spraviti iz sebenobene besede. Molče je stal in gledal z velikimi,začudenimi očmi.Trije modri so prinesli darove: skrinjico zlatnikov,srebrno skodelico s kadilom in posodo z blagodišečosmolo, ki ji Judje pravijo “mor”, mi pa “mira”.Potem so molče, kakor so prej prišli, tudi odšli.Pred mestnimi vrati so si postavili šotore. Betlehemčaniso se radovedno drenjali okoli njih, saj še nikoliniso videli tolikega razkošja. To, kar se je zgodilo, jebilo preveč nenavadno, da bi lahko doumeli. Kdosta pravzaprav ta mlada mati in njen otrok, ki se jerodil v revščini, da so ti odlični tujci iz daljne deželepred njim upognili koleno? Kako naj razvozlajo točudno skrivnost?Ko je nočni mir zagrnil polja, so imeli vsi magienake sanje. Videli so angela, ki se je z nebes spustilk njim in jim ukazal, naj se ne vračajo h Herodu.Po drugi poti so se odpravili v svojo deželo. Njihovasrca so bila polna miru in sreče. Nič več nisopazili na plamene v ognjenem svetišču Ahura-Mazde;zato pa so toliko bolj goreče pazili na čisto luč, ki jezasvetila v njihovih dušah in na ogenj ljubezni dokralja, ki so ga bili našli.BISER VSEGA EVANGELIJAKo je umiral Dostojevski, eden največjih pisateljevvseh časov, je hotel imeti ob sebi samo svojo ženoin hčerko. Hčerka Ljubica takole opisuje umiranjesvojega očeta: »Ko je oče začutil, da se mu bližakonec, je vzel moje male roke v svoje, mamo pa jeprosil, naj iz 15. pogalavja evangelista Luka preberezgodbo o izgubljenem sinu. Umirajoči oče je z za-prtimi očmi pazljivo poslušal. Ko je mama prebralaodlomek iz evangelija, je dejal: Nikoli ne pozabita,kar sta zdajle slišali. To je najlepši odlomek Svetegapisma. Ohranita brezmejno zaupanje v Boga… Bogbo vesel vajinega kesanja, kakor je bil vesel vrnitveizgubljenega sina.«(Umrl je 9. februarja 1881.)2012 – AM – JANUAR 21

naša kulturaSilvester ČukOTON ŽUPANČIČ23. januarja 1878 – 11. junija 1949»Meni je poezija izliv neke napetosti v človeku. Ta izliv je tem bolj krepak, tem bolj v zvezi z življenjem,tem več globin in širin odseva, s čim večjo intenzivnostjo je poet gledal svet in čim intenzivnejeje živel z umom, voljo in strastmi. Poezija je neka pot do samega sebe in do človeka, nekoživo gibanje proti stvarem in središču vsega, približevanje centru… Svet je takrat kot velikanskaklaviatura… Čim večji je umetnik, tem obsežnejša je klaviatura, in če bi bil popoln, bi mu pel vessvet.« Tako je v pogovoru z Izidorjem Cankarjem (Obiski, 1911) svoj pogled na pesniško ustvarjenjaizpovedal Oton Župančič, pesnik slovenske moderne, ki ga po izrazni moči njegove poezije upravičenopostavljamo ob bok Francetu Prešernu, »kralju« slovenskih pesnikov.»Prešeren stoji na zemlji, Župančič plava nad njo,« je zapisal Josip Vidmar.22»O rodni dom,o hiše očetove streha ti«Zibelka mu je tekla v Vinici v Beli Krajini, kjer seje rodil 23. januarja 1878 kot drugorojeni od trehotrok v družini Franca Zupančiča (Oton je leta 1908spremenil priimek v Župančič) in Ane Malič. Oče jekupil na Vinici nekaj zemlje in hišo ter v njej odprl trgovino.Ko je bilo Otonu dve leti, je oče prodal posestna Vinici in se z družino preselil v bližnji Dragatuš,kjer je kupil hišo ter odprl gostilno in trgovino. Tamje Oton obiskoval prva dva razreda osnovne šole. Boljkot učenje v šoli so ga privlačile lepote narave, ki mujih je odkrival tudi oče, za kar se mu je kasneje zahvaljevalv svoji veliki pesnitvi »Dumi«. Tretji in četrti razredosnovne šole je Oton obiskoval v Novem mestu,da bi se temeljito pripravil na gimnazijo, v katero jevstopil z desetimi leti jeseni 1888. Tam je dovršil trirazrede, četrtega in vse višje razrede pa je obiskovalv Ljubljani, kamor se je jeseni 1891 preselila družina.Sprva je pripadal krožku katoliških dijakov, ki so sezbirali okrog Janeza Evangelista Kreka. Svoje prvepesmi je objavil v katoliških listih (Zgodnja danica,Vrtec, Angelček, Dom in svet). Ivan Cankar, s katerimse je seznanil pri Kreku, ga je pritegnil v svobodomiselnoZadrugo, kjer se je seznanil s Kettejem inMurnom. Julija 1898 je maturiral in jeseni odšel naDunaj študirat zgodovino in zemljepis; študij je absolviral,diplomiral pa ni.Ko se je leta 1901 vrnil v Ljubljano, je bil nekajčasa pomožni profesor, zatem več let domači učiteljv tujini. Po ponovni vrnitvi domov leta 1910 je bilnajprej gledališki dramaturg in nato mestni arhivar.Leta 1913 se je poročil z Ano Kessler in v zakonu imeltri otroke, ki so navdihovali njegove čudovite pesmi,namenjene otrokom.»Slišal sem pesemin čul sem glas pojoč«»Pojem, kar čutim, in ker sem izšel iz naroda, čutimz njim in zanj,« je povedal Župančič v pogovoruz Izidorjem Cankarjem. »Prva šola so mi bile narodnepesmi.« To čutenje mu je bilo nekako prirojeno. Kose je kot dijak in študent vračal na počitnice v svojedomače kraje, je znal»prisluhniti čisti, bogati inzvonki belokranjski govorici,oceniti lepoto tamkajšnjihljudskih obredijin običajev ter opazovatiznačaje in usode svojihpreprostih rojakov« (JožaMahnič). V njegovi prvipesniški zbirki Čaša opojnosti(1899) je opazenvpliv ljudskega pesništva,nove romantike in dekadenčnihtokov. »Čašaopojnosti je knjiga, ki jene cneim,« je priznal vpogovoru z IzidorjemCan karjem. »Če bi pometaliz nje, kar mi ni všeč, bimorda ostalo kakih deset pesmi.«V zbirki Čez plan (1904) prevladuje volja do življenjain pojavijo se domovinski motivi. Umetniškivrh je Župančič dosegel s svojo zbirko Samogovori(1908), v kateri je na veličasten način izpovedal svojoljubezen do domovine v pesmih Prebujenje, Z vlakom,predvsem pa z veličastno pesnitvijo Duma. »VDumi sem hotel pogledati domov z jasnim očesom ins čutečim srcem: zato sem vpeljal dva glasova. Treznosem hotel pregledati vse, kar je našega, mizerijo inveličino, nato pa preko romantike (ženski glas) inkozmopolitizma (moški glas) delati dalje.«Leta 1920 sta izšli njegovi pesniški zbirki Mladapota in V zarje Vidove. Potem je pesnik dalj časa molčal,ker se je ukvarjal z gledališčem in prevajanjem.»Ciciban teče v zeleni dan«Oton Župančič velja za našega najboljšega pesnikaza otroke. V pesmih zanje kaže čudovit posluhza otroško dojemanje sveta. Spodbude za svojenajboljše otroške pesmi je dobil v domačem družinskemkrogu. Navdih se mu je sprožil ob mladiženi in prvorojencu Marku, ki je postal vse do danespriljubljeni Ciciban. Za njim sta prišla še sin Andrej2012 – AM – JANUAR

in hčerka Jasna. Župančič je izdal štiri pesniške zbirkeza otroke: Pisanice (1900), Lahkih nog naokrog(1912), Sto ugank (1915), Ciciban in še kaj (1915).O otrocih kot bralcih je Župančič zapisal: »Otrokje najbolj razumen bralec. To mislim tako, da gre ssvojim prirojenim čutom vsaki knjigi, ki jo dobi vroke, naravnost do njenega jedra, kakor gre čebelavsaki cvetici naravnost do medu.« Njegove pesmi vPisanicah so polne sonca in pomladi, sproščenostiin veselja, šaljivosti in hudomušnosti. Župančičevinajboljši knjigi za otroke sta Sto ugank in Ciciban;Župančičev junak Ciciban je najbolj priljubljan šedanes. V teh pesniških biserih se je Župančič čudovitopribližal otroškemu mišljenju in čustvovanju ternačinu izražanja. To mu je omogočilo, da je otrokomneprisiljeno in prepričljivo spregovoril o nekaterihtemeljnih vrednotah, kot so dobrota, resnicoljubnost,ljubezen do matere, do domače besede, dodomovine.Ljubezni do domovine je posvečena tudi njegovazadnja pesnika zbirka Zimzelen pod snegom (1945),v kateri se domovinska tematika prepleta s socialno.»Veš, poet, svoj dolg,« je znano vprašanje iz te zbirke.Na to vprašanje je moral pred Gospodarjem življenjadati odgovor naš pesnik, ki je svojo življenjskopot končal 11. junija 1949.OBLETNICE 20121492 – pred 520 leti:rojen deželni glavar in vojaški poveljnik protiTurkom Ivan Kacijanar.1522 – pred 490 leti:umrl dunajski škof in skladatelj Jurij Slatkonja.1642 – pred 370 leti:umrl skladatelj Gabriel Plavec.1662 – pred 350 leti:rojen mecen Semeniške knjižnice in voditeljgradnje ljubljanske stolnice Janez Anton Dolničar.1682 – pred 330 leti:rojen arhitekt in stavbenik Gregor Maček.1702 – pred 310 leti:ustanovljena v Ljubljani Academia Philoharmonicorum;isto leto ustanovljeno v Ljubljani risarskodruštvo Academia Incultorum.1712 – pred 300 leti:rojen kipar Jožef Straub;umrl jezuit in pesnik Jožef Pogačnik.1722 – pred 290 leti:rojen slikar Anton Cebej;umrl: avtor slovarja Janez Adam Gaiger (P. Hipolit).1732 – pred 280 leti:rojen pisatelj p. Damascen Dev.1742 – pred 270 leti:rojen: matematik, stavbenik in Vegov učiteljJožef Maffei;umrla: sikar Franc Ignac Flurer; skladatelj MihaelOmerza.1752 – pred 260 leti:rojena: slikar Leopold Layer; prevajalec Svetegapisma Matevž Wolf.1762 – pred 250 leti:rojen koroški tkalec in bukovnik Miha Andreaš.1772 – pred 240 leti:rojen rezbar Pavel Šubic.1782 – pred 230 leti:rojen mecen kulture Anton Alojzij Wolf, ljubljanskiknezoškof 1824-1859.1792 – pred 220 leti:rojeni: duhovnik in pisec Franc Ksaverij Andrioli;duhovnik, pesnik in pisatelj Janez Cigler; slikarMatevž Langus.1802 – pred 210 leti:rojenia farmacevt, naravoslovec in kustos deželnegamuzeja v Ljubljani Henrik Freyer; pisec inzbiratelj ljudskega blaga Matevž Ravnikar-Poženčan;umrl matematik in balistik Jurij Vega.1812 – pred 200 leti:rojeni: slikar Jurij Tavčar: publicist in zgodovinarPeter Hicinger; tržaško-koprski škof Jurij Dobrila;umrl slikar Lovro Janša.1832 – pred 180 leti:rojena: misijonar med Indijanci Janez Čebulj;duhovni, urednik in literarni zgodovinar Josip Marn-1842 – pred 170 leti:rojeni: pisatelj Jakob Alešovec; skladatelj AntonHajdrih; slikar Matija Koželj; frančiškanski misijonarv ZDA p. Oton Skola; duhovnik, glasbeni teoretikin načrtovalec orgel Josip Smrekar; zgodovinar inpisatelj Josip Stare.1852 – pred 160 leti:rojeni: pesnik Fran Cimperman; pravnik in pisateljJanko Kersnik; skladatelj Josip Majer; šolnikin pisatelj Jakob Sket; skladatelj Fran Serafin Vilhar;slikar Matija Bradaška; slikar France Kopač;umrl duhovnik, pesnik in jezikoslovec JakobZupan.1862 – pred 150 leti:rojeni: slikar Anton Ažbe; pisatelj in prevajalecAnton Funtek; podobar Jožef Šubic;umrli: slikar Matej Goričnik; duhovnik, pravnik,pesnik in Jurčičev mentor Jurij Grabner; lavantinskiškof bl. Anton Martin Slomšek.1872 – pred 140 letirojeni: slikar Matija Jama; duhovnik in politikAnton Korošec; pisatelj Alojzij Peterlin; arhitekt JožePlečnik; klasični filolog in literarni zgodovinar JosipTominšek; slavist in literarni kritik Fran Vidic;umrli: tiskar Jožef Blaznik; graditelj orgel FrancKsaverij Dev; v Karlovcu pisatelj in prevajalec ValentinMandelc; duhovnik, pesnik in skladatelj BlažPotočnik.➧2012 – AM – JANUAR 23

1882 – pred 130 leti:rojeni: pesnik Alojz Gradnik; germanist, medievalistin publicist Jakob Kelemina; jezikoslovecFrance Kotnik; pravnik in politik Bogomil Vošnjak;politik Gregor Žerjav; novinar, pesnik in pisatelj (vZDA) Ivan Molek;umrla: duhovnik in pesnik Jurij Grabrijan; Baragovsodelavec misijonar Andrej Andolšek.1892 – pred 120 leti:rojeni: duhovnik in skladatelj Jožef Klemenčič;pisatelj Juš Kozak; zdravnik in pisatelj Danilo Lokar;duhovnik in pisatelj Filip Terčelj;umrli: matematik in šolnik Franc Močnik; pisteljJožef Ulaga; podobar Jurij Tavčar; publicist FranŠkofič, literarni kritik France Cegnar.1902 – pred 110 leti:rojeni: arhitekt Vinko Glanz; skladatelj MaksPirnik; igralec Lojze Potokar; slikar Čoro Škodlar;skladatelj in dirigent Danilo Švara; skladatelj inzborovodja Lojze Bratuž; pesnica Milka Hartman;pravnik in umetnostni zgodovinar Marijan Marolt;nadškof Jožef Pogačnik; geograf Roman Savnik;umrli: slikar Ivan Borovsky; bivši ljubljanskiknezoškof (1884-1898) in goriški nadškof kardinalJakob Missia; operni baritonist Josip Nolli; klasičnifilolog p. Ladislav Hrovat; slikar Edvard Wolf.1912 – pred 100 letirojeni: skladatelj Bojan Adamič; slikar FranceBoltar; pisatelj, pesnik in kritik Ivo Brnčič; pravnikin pisatelj Ferdo Godina; duhovnik, slavist in pisateljFranc Lipičnik; jezuit, pesnik in duhovni pisaelj KarelVladimir Truhlar; etnomuzikolog Valens Vodušek;skladatelj in dirigent Demetrij Žebre; pisateljica ZoraPiščanc; pisatelj in pesnik Jože Udovič; muzikologin pravnik Valens Vodušek; pisateljica Mira Mihelič;skladatelj Franc Šturm; pesnik Stanko Vuk; slikarFrance Boltar;umrli: pesnik Anton Aškerc; matematik in utemeljiteljmatematičneg izrazoslovja Josip Celestina;pravnik in pisatelj Janez Mencinger; šolnik in pisateljJakob Sket; slavist in zbiralec narodnik pesmi KarelŠtrekelj.1922 – pred 90 leti:rojeni: pesnik Karel Destovnik-Kajuh; filmskirežiser in pesnik France Kosmač; skladatelj UrošKrek; otroška pisateljica Ela Peroci; kipar JakobSavinšek; slikar, grafik in ilustrator Ive Šubic; slikarFrance Peršin;umrli: misijonar Franc Jožef Buh; duhovnik inzgodovinar Josip Gruden; notar, Novičar, pisatelj inpolitik Luka Svetec; lavantinski škof Mihael Napotnik;časnikar in urednik Miroslav Malovrh.1932 – pred 80 leti:rojeni: pisatelj, dramatik in novinar Peter Božič;pesnik in pisatlelj Pavle Zidar (Zdravko Slamnik);kipar Janez Pirnat;umrli: kipar Franc Berneker; skladatelj OskarDev; pisatelj in prevajalec Anton Funtek; skladateljIgnacij Hladnik; pesnica Vida Jeraj (Franica Vovk);pravnik in pisatelj Fran Milčinski; humoristični pisateljRado Murnik; skladatelj Anton Schwab.241942 – pred 70 leti:rojeni: pianist in pedagog Primož Lorenz; industrijskioblikovalec Oskar Kogoj; sociolog, pesnik inesejist Braco Rotar; dirigent Milivoj Šurbek; slikarFran Ekart; pisatelj in prevajalec Andrej Capuder;umrli: pesnik in pisatelj Ivan Čampa; publicistVinko Kristan; pisatelj in esejist Tone Šifrer; literarnizgodovinar Fran Ilešič; pisatelj in pesnik Slavko Savinšek;skladatelj Fran Ferjančič; pisatelj in prevajalecMiran Jarc; pravnik in skladatelj Gregor GojmirKrek; duhovnik in pesnik Silvin Sardenko; naravoslovecFerdinand Seidl; grafik in karikaturist HinkoSmrekar; pesnik in pisatelj Karel Širok.1952 – pred 60 leti:rojen alpinist Nejc Zaplotnik;umrli: založnik Lavoslav Schwentner; pisatelj inprevajalec Ivan Zorec; duhovnik in skladatelj VinkoVodopivec; pisatelj, novinar in urednik Janko Kač;duhovnik in profesor teologije Franc Ušeničnik;kipar Peter Loboda; pesnik in pisatelj Joža Lovrenčič;slavist in etnograf Matija Murko; pododbar IvanPengov; slavist Fran Ramovš; kipar Ivan Zajec.1962 – pred 50 leti:rojeni: murskosoboški škof Peter Štumpf; violončelistin peagog Igor Škerjanc; pianist Bojan Gorišek;slikar Dušan Fišer;umrli: etnolog Boris Orel; pesnik, pisatelj in prevajalec(v ZDA) Ivan Molek; skladatelj Maks Unger;skladatelj Martin Železnik; slikar in grafik VladimirLamut; skladatelj in zborovodja Vasilij Mirk; arhitektMaks Fabiani; duhovnik in pisatelj Franc Sal. Finžgar;skladatelj Emil Komel; režiser in publicist Osip Šest;elektrotehnik in šahist Milan Vidmar; pisatelj IvanVuk; slikarka Helena Vurnik.1972 – pred 40 leti:rojeni: pisateljica Nina Kokelj; smučarski skakalecSamo Gostiša; geograf in pedagog Blaž Repe;atlet Peter Zupanc;umrli: zoolog Jovan Hadži; umetnostni zgodovinarMarijan Marolt (v Argentini); botanik MaksWraber; kipar in slikar Janez Sajevic; operni pevecFrance Langus; pisatelj Cene Vipotnik; pisatelj, prevajalecin publicist Pavel Brežnik; zgodovinar MilkoKos; umetnostni zgodovinar France Stele.1982 – pred 30 leti:umrli: slikar in grafik Drago Vidmar; urednik innovinar Rudolf Golouh; literarna zgodovinarka MarjaBoršnik; igralka Duša Počkaj; pianist Janko Ravnik.1992 – pred 20 leti:umrli: cistercijan in zeliščar p. Simon Ašič; pisateljin esejist Jure Detela; režiser in kulturni delavecVlado Tušek; pisatelj in pesnik Pavle Zidar (ZdravkoSlamnik); skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec; slikarFrance Boltar; pesnik, pisatelj in prevajalec RadoBordon; kipar in medaljer Stane Dremelj; pisateljAnton Ingolič.2002umrli: filozof Frane Jerman; slavist Tine Logar,skladatelj, dirigent in pedagog Dane Škerl; planinecin fotograf Jaka Čop; fizik Miroslav Adlešič; pianistAci Bertoncelj; slikar Viktor Birsa.2012 – AM – JANUAR

islamTURKMENISTANpredsednik pripravlja novo “sveto knjigo”Turkmenistanski predsednik Gurbanguli Berdimuhamedovbo v kratkem izdal novi “duhovnivodnik” za to deželo. Ta izdaja bo nadomestila Ruhnama,(Knjiga duše), ki jo je napisal njegov predhodnikSaparmurat Nijazov na temelju svojega kultaosebnosti kot voditelja azijskega središča. Viri, kipoznajo dejstva, so povedali radijski postaji, ki je toobjavila, da bo naslov nove “svete knjige” Turkmennama(Knjiga Turkmencev) ali Adamnama (Knjigačloveštva). Ta dva možna naslova sta pricurljala nadan že pred časom v nekem članku v “Turkmendili”, dnevniku, ki ga kontrolira vlada. V članku jebilo govora o potrebi po novem vodstvu za »novorazdobje turkmenske zgodovine« po »zlati dobi« kijo je predstavljalo razdobje Nijazova.Nijazov je samega sebe oklical za Turkmenbaši –Očeta in Voditelja vseh Turkmencev. Deželo je vladal21 let do smrti decembra 2006. Njegova vlada je bilatako absolutna, da so ga imenovali “zadnji faraon”,in je ustanovil obupen kult osebnosti. Poleg kipovin vsepovsod obešenih manifestov, ki ga predstavljajo,ga je državna propaganda poveličevala kot“preroka”. Njegov Ruhnama, ki je izšel leta 2001, jenekakšna “revizija” islama in je obvezen v vseh šolahin mošejah in še celo v internetnih kavarnah.Njegov naslednik Berdimuhamedov je polagoma“zamenjal” samega sebe kot predmet kulta osebnosti.Počasi se je oddaljil od Ruhnama in ga odpraviliz javnih slovesnosti ter kot obveznega predmeta nauniverzah. Tudi državni mediji so prenehali priporočati“sveto knjigo” kakor so to počeli pod Nijazovom,ogomne fotografije sedanjega predsednika po cestahpa zamenjujejo slike nekdanjega.Bivši dentist Berdimuhamedov ni nikdar napisalkake knjige, dokler ni postal državni voditelj. Vsebinanjegovega novega dela še ni bila objavljena, niti niznano, kdaj bo uradno izšlo, poroča spletna stranEurasianet.preganjanje kristjanovPAKISTANjavne šole uče nestrpnost do verskih manjšinUčbeniki, ki jih uporabljajo javne in zasebne šolev Pakistanu uče pakistanske otroke nestrpnosti doverskih manjšin, ki niso muslimanske. To razodevaprva študija te vrste, ki jo je izvedla Mednarodnakomisija za versko svobodo in je bila predstavljenav začetku novembra 2011 v Washingtonu. Komisijakaže v šolskem sistemu korenino razširjenega islamskegaradikalizma ter pomaga razložiti, zakaj napadalnostradikalcev v deželi pogosto gledajo strpno,jo podpirajo in opravičujejo. Študija je analizirala večkot 100 učbenikov od prvega do desetega šolskegarazreda v štirih pakistanskih provincah.Februarja 2011 so raziskovalci obiskali 37 javnihšol in v njih povprašali 299 študentov in učiteljev,ter 19 madras (islamskih šol), kjer so povprašali226 študentov in učiteljev. »Člani verskih manjšihso pogosto prikazani kot manjvredni državljani, alidržavljani druge kategorije, katerim so pravice in privilegijedovolili velikodušni pakistanski muslimani,za kar bi morali biti samo hvaležni,« pove poročilo.»Hindujci so znova in znova opisani kot skrajneži invečni sovražniki islama;« njihova kultura in družba»temelji na krivičnosti in krutosti, medtem ko islamnudi sporočilo miru in bratstva, kar je hinduizmupopolnoma tuje,« pravi študija. Šolska besedila vsebujejotudi nekatere pripombe o kristjanih, ki da so»na splošno negativni in tako dajejo nepopolno slikonajvečje verske manjšine v Pakistanu,« pravi poročiloin poudarja sistematično negativno opisovanjeverskih manjšin, hindujcev (1% v Pakistanu) in kristjanov(3% v Pakistanu), pa tudi sikhov in budistov.Učbeniki se izogibljejo omembe vlog, ki so jihimeli hindujci, sikhi in kristjani v kulturnem, vojaškemin civilnem življenju v Pakistanu. Popravljanjezgodovine hoče opravičiti ali poveličevati islamskocivilizacijo ali očrniti civilizacijo verskih manjših,«Nujne so spremembe, da bi »predstavili zgodovinobrez trditev, ki vodijo v verske predsodke. Besedilaširijo idejo, da je »islamska identiteta Pakistana neprestanoogrožena in da protiislamske sile skušajospodnesti islamsko gospodovanje svetu.« Takšniislamski nauki so v obveznih učbenikih, ne samo vverskih, torej v Pakistanu krščanske, hindujske inštudente drugih verskih manjših indoktrinirajo spoučevanjem islamske vsebine: to pa krši pakistanskoustavo, po kateri študentje niso dolžni prejematipouka v veri, ki ni njihova. Več kot polovica učiteljevjavnih šol priznava pravico do državljanstvaverskim manjšinam, toda večina od njih meni, daverskim manjšinam ne sme biti dovoljeno zasedatipoložaje oblasti »z namenom varovati Pakistan inmuslimanske vernike.« Poleg tega ima 80% učiteljevsvoje kolege ne-muslimane za “sovražnike islama”.Agencija Fides.2012 – AM – JANUAR 25

misijoniP. Vladimir Kos – Tokioiz mojega večkrat zakrpanega misijonskega cekarjaTISTIM, KI PRAVIJO, DA HUDIČA NITo se mi je zgodilo na naši tokijski univerzi. Tudiuniverza je del celotnega katoliškega misijonskegadelovanja na Japonskem. Japoncev je skoraj 127milijonov. Večina Azijcev – tako mi zatrjujejo vTokiu – imenuje Japonsko “azijsko Ameriko”. Nas,katoličanov, Japoncev in ne-Japoncev je komaj zapol milijona. Seznaniti ostale milijone (kljub temu,da je poleg nas še pol milijona protestantov) je nadčloveškanaloga. Ampak z njo računa tudi naš Gospod,ki je bil cel svet označil za misijonsko polje. Inzato lahko zaupamo v Njegovo pomoč. Če delujemokjerkoli misijonsko, delujemo z Jezusovo močjo inpomočjo – in seveda z lastno svobodo.Na univerzi so mi dodelili poučevanje pogovornenemščine. Nekaj japonščine sem že obvladal, toda žev prvi akademski učni uri sem dal študentom vedeti– v angleščini –, naj z menoj govorijo angleško ali– čez nekaj časa – nemško; japonščine da se učim, aje še ne razumem. Opazil sem namreč, da nekaterikolegi, ki poučujejo moderne jezike, radi razlagajoštudentom jezikovne stvari – v japonščini; nekaterinejaponski kolegi so se imeli za srečne, da so takozelo obvladali japonščino, da so lahko s študentiobčevali japonsko. Toda ali ni to sililo študente, da sose do konca semestra naslanjali na japonščino in dase je njihov možganski računalnik navadil na stalnoprevajanje iz japonščine v tuj jezik?Zdelo se mi je potrebno, da se moji učenci odvsega začetka navadijo na zvok in način mišljenjav živem nemškem jeziku. V teku tega poučevanjaje bil zame edini problem, da obdržim masko pozornega,tujega obraza, ko so študentje – posebnov začetku – prihajali k meni s kakim študentomkot tolmačem za angleščino, in sem (več ali manjdobro) razumel, kakšne misli si oba študenta medseboj izmenjavata. Izbral sem preprosto besedilo vnemščini, o katerem sem bil prepričan, da še ni biloprevedeno v japonščino.Opazil sem tudi, kako so Japonci inteligentni inkako hitro napredujejo v tujem jeziku, če je učnametoda pravilna. Še danes se mi vsak božič s prisrčnokartico zahvali ugleden tokijski odvetnik, ki sem ga bilučil nemščino, ki mu je pomagala uresničiti kariero...Kot pravimo: doslej opisano je tako lepo, da nemore biti čisto resnično. Ne, ni čisto resnično zozirom na celoten semester. Nekateri visokošolciso – če se ne motim – trpeli zaradi napora, ki ga jemoj način učenja zahteval. Verjetno jih je nekaj presedlalov druge oddelke, kjer so lahko napredovali vjaponščini, a ne v tujem jeziku.Lepega sončnega dne smo imeli v razredu novobesedilo – se razume, v nemščini – ki je na preprostnačin opisovalo, kaj vse lahko odkrivamo na nebu.Jasno, da sem bil že v začetku našega tečaja svetoval,da si nabavijo nemško-japonski slovar; in da jih je kardosti in res poceni, če gredo v vsem študentom znaniokraj Kánda, študentski raj najbolj poceni knjig, tudiv tujih jezikih. Torej smo najprej lepo počasi prebralibesedilo o ozvezdjih, prebrali še enkrat in še enkrat,dokler ni zvenelo čisto nemško. Potem sem jim besedilokomentiral. In zdaj sem prvič rabil besedo Bog,po nemško Gott.Nekje sredi razreda se dvigne iz klopi mlad fantmršavega obraza in zavpije angleško:»Ne govori o Bogu!«Začuden ga vprašam:»Zakaj ne bi smel govoriti o Bogu?«On pa s krčevito stisnjenimi pestmi kar hruli:»Proč z Bogom, proč, proč!«Razred je osupel. Mirno mu rečem:»Pojdite ven. Toda jaz imam pravico govoriti oBogu.«Ves razjarjen in stisnjenih pesti gre iz razreda.Neke vrste mučen molk zavlada v predavalnici.Čutim ga, a mirno nadaljujem z razlago.Ne vem, ali je po tem minil en dan ali dva. Naenkratse srečava med opoldanskim odmorom nadvorišču. Ko me zagleda, se mu obraz divje spremeni,a molči. Spet se s stisnjenimi pestmi zazre vame, jazpa se mu nasmehnem in grem svojo pot.Nisva se več srečala. Upam, da se ne bova. Se pravi:upam, da se bova srečala nekoč v nebesih, obaodrešena, čeprav ne na enak način. Naš Gospod je vreševanju duš edinstven mojster. Če so komu beseda“mojster” zdi starokopitna, jo lahko spremeni v“arhitekta” ali “umetnika”.MEDNARODNOborba proti malarijiMalarija še vedno umori preko 780.000 ljudivsako leto, toda v najbolj prizadetem območju, kije podsaharska Afrika, se je stvar premaknila. Gledena povprečje prejšnjega desetletja se je število smrtizmanjšalo za 20%, saj je od vseh žrtev malarije 85%26Afričanov. Velike uspehe so dosegli z razpršilci protižuželkam in mrežam proti komarjem. Največ je bilov tem času storjenega na Madagaskarju, v Gambiji,Rvandi in Sao Tomé e Principe. Zadnje čase se jeizboljšanje pokazalo tudi v Botsvani, Južnoafriškirepubliki in Svazilandu. Južni del afriškega kontinentaje bil skozi vso zgodovino najbolj prizadet zaradimalarije. Agencija Misna.2012 – AM – JANUAR

SINGAPURustaviti kupčevanje z ljudmiSingapur je prometni vozel za preprodajalce človeškihbitij. Krščanska skupnost v tej mestni državi,ki šteje 16% prebivalstva, zahteva od novega predsednika,da preganjanje te trgovine postavi na prvo mestov svojem vladnem načrtu. Tudi civilna družba inorganizacije za varstvo človekovih pravic v državahazijskega jugovzhoda zahtevajo večje prizadevanjesingapurske vlade in policije. Zahtevajo tudi strožjekazni: do zdaj je prodajalec, ki je prodal mladoletnegaza prostitucijo, dobil največ 10 let zapora, pogostose pa izmaže s plačilom kazni. Agencija Fides.NAMIBIJAvrnjeni ostanki Herero in NumaV letih 1904 in 1907 je Nemčija v takratni svojikoloniji, ki je zdaj Namibija, zagrešila pravi genocidnad rodovoma Herero in Numa in odvlekla v Nemčijona stotine pripadnikov teh dveh rodov, da bi s poskusina njih dokazali večvrednost nemške rase nadafriškimi ljudstvi. Pobijanje je rod Herero zmanjšalood 80.000 na 15.000, Numa pa od 20.000 na 10.000.Po dolgih pogajanjih od leta 2004 dalje se je nemškavlada opravičila, posmrtne ostanke pregnancev pa sov začetku oktobra letos vrnili v njihovo domovino,kjer jih je sprejelo na stotine pripadnikov rodu Herero.Vrnjene lobanje bodo hranili v novem muzejunarodne zgodovine v glavnem mestu Windhoek.Agencija Misna.ZIMBABVEveč kot milijon ljudipotrebuje pomoč v hraniZaradi slabe letine je več kot milijon ljudi prisiljenihpreživeti samo s sadjem in ne morejo plačatišolnine za otroke. 12% kmečkega prebivalstva ne bomoglo pridelati v letu 2011/12 dovolj žitaric vsaj zanajnujnejše potrebe. Svetovni prehrambeni programje že pripravil načrt za delitev hrane družinam z najnižjimidohodki in otrokom ter sirotam. Pomoč najbi dobilo 200.000 ljudi v 34 okrožjih. Agencija Fides.JUŽNA AFRIKAzapor za bivšega šefa policijeApelacijsko sodišče je potrdilo obsodbo na 15 letzapora za bivšega šefa policije Jackie Selebija. Ta jemed leti 2000 in 2005 od mamilarskih prekupčevalcevspravil v žep milijardo in 200 milijonov randov($144.000). Agencija Misna.“za narodov blagor”P. Bernardin SušnikZ D E Ž J A P O D K A PKljub napovedim anket, ki so v zadnjih dneh kazale nedvoumen prestiž Janševe SDS, je na volitvah v nedeljo, 4. decembra, prvo mesto zasedlaJankovićeva Pozitivna Slovenija. Kako se je to moglo zgoditi je vprašanje, ki si ga je zastavil marsikdo, dejstvo pa je, da ni bilo malo poznavalcev, kiso kljub anketam to napovedovali. Ne gre pozabiti, da je za Jankovićem ves čas stal Kučan, ta je pa obseden z oblastjo, obenem pa dovolj zvit, da jeraje siva eminenca, ki vlada iz ozadja, kot pa da bi se izpostavljal. Pred tremi leti je tako na prvo mesto porinil Boruta Pahorja, ko pa je ta začel delatipo svoje, ga je izpustil iz rok kot vroč krompir in presedlal na novo lutko (vsaj tako je prepričan), na Zorana Jankovića. Kučanu seveda za Slovenijo niprav nič mar. Zanima ga le, da je v Sloveniji še dokaj stvari, ki bi se jih dalo pokrasti – danes je za to v rabi evforizem “privatizirati”. Načelno sta tukaj zJankovićem istega kova, kar je zadnji dokazal z aferami, ko si je on in njegova družina brezobzirno prilaščal vse, kar mu je njegov položaj ljubljanskegažupana omogočal. Vprašanje pa je, kako bo šlo naprej. Janković je dovolj trmast, da hoče imeti vse po svoje, tukaj se pa znata v doglednem času krepkoudariti. Vsekakor se napoveduje bodočnost, ki bo sicer težka, a bo vsaj pestra.Še vedno ostaja vprašanje, kako je mogoče, da je naenkrat Janševa stranka zdrsnila z vodilnega mesta. Eni sodijo, da je izgubil zaupanje določenegadela ljudi, ker se ni pojavil na zadnjih dveh televizijskih soočenjih, kjer bi lahko pojasnil svoje lastništvo stanovanj. Mogoče. Drugi spet pripisujejorezultat volitev tistim glasovalcem, ki jih ankete pri raziskovanju javnega mnenja niso zajele. Tudi mogoče. Meni je pa šlo zelo v nos dejstvo, da je bilov Tržiču zvečer v petek pred volitvami ukradenih sto glasovnic, kar je storil nekdo, ki je imel ključ od volišča in od predala, kjer so bile glasovnice. Ker jepredsednica volilne komisije to pravočasno opazila, ni bilo nobenih posledic pri volitvah samih. Toda človek mimogrede posumi, kje se je zgodilo še kajpodobnega, česar pa odgovorni iz volilne komisije ni opazil – ali pa ni hotel opaziti. Pri vseh goljufijah, ki smo jim bili priče pri komunistih – in nič sene zavajajmo, Kučan, Janković in ostala druščina niso nič drugega kot komunisti – bi jim človek prisodil tudi kaj takega.Zdaj je, kar je. Predsednik republike Türk, ki svojo komunistično preteklost dovolj jasno izkazuje že ves čas svojega mandata, bo Jankovića sevedaimenoval za mandatarja in predsednika vlade. Tako bo Slovenija imela predsednika, ki je kot ljubljanski župan mesto potopil v dolgove, ki je od več kotštiridesetih obljub, ki jih je dal v začetku županskega mandata, izpolnil le nekaj, pa še te le delno, ki je z raznimi kaznimi neusmiljeno odiral Ljubljančanein obiskovalce glavnega mesta in ki je pridno skrbel, da njegov žep in žepi obeh sinov niso ostali pri tem prazni. Ob tem je do skrajnosti izrabljaldelavce, ki so morali za njegov zgrešeni projekt Stožic delati nadure in v mrazu, ne da bi bili za to plačani in se je s tem postavil v vrsto izkoriščevalcev2012 – AM – JANUAR 27➧

in pijavk, kot so to bivša direktorica propadlega Vegrada Hilda Tovšak, bivši direktor propadlega gradbenega podjetja SCT Ivan Zidar in bivši direktorgradbenega podjetja Primorje Dušan Črnigoj, ki je odšel v pokoj tik preden se je ladja potopila. Sicer je pa Janković napovedal, da bo vodil Slovenijo kotpodjetje – torej z neizpolnjenimi obljubami, izkoriščanjem delavcev, zadolževanjem in seveda v prvi vrsti za svoj in svojih žep.Sicer je pa tukaj nekaj komentarjev ob izidu letošnjih predčasnih volitev.Teolog dr. Ivan Štuhec: Rezultat ocenjujem kot slab za Slovenijo,saj smo prišli z dežja pod kap. Zamenjali smo samo ljudi na vrhu, vseostalo pa je ostalo isto. Sploh ne vem, zakaj smo zapravljali denar zapredčasne volitve oziroma smo denar vrgli stran, če ljudje razmišljajoenako. Mislim tudi, da to v evropskem kontekstu ne bo dobro, niti zarazvoj Slovenije v teh kriznih časih. Nad takim rezultatom sem osebnorazočaran, saj mislim, da gospod Janković ni človek, ki bi bil v kriznihčasih dober predsednik vlade, zlasti v evropskem kontekstu, kjer strankanima svojega partnerja, je to slabo. Pozitivno se mi zdi, da je stranka,ki so ji vsi napovedovali težak preboj v parlament, to je NSi, dobilamožnost, se pa sprašujem, kako sta LDS in Zares tako resignirala insvoje volilno telo popeljala v naročje Jankovića, kar je mogoče samotako, da je šlo za dogovor.Dr. Dejan Verčič je za RTV Slovenija dejal, da je v tokratni kampanji»zmagala televizija«. Po njegovem mnenju pa se je na televizijskih soočenjihnajbolj izkazal Borut Pahor, ki mu je »uspelo uveljaviti zgodbo,da je najbolj pošten izmed politikov.« Po njegovem mnenju so si volivciustvarili mnenje, da ni »najbolj sposoben, da pa bi lahko naredil več,če ga ne bi ovirali.«Glede kampanje Gregorja Viranta je Verčič mnenja, da ga je afera znadomestili »dvojno udarila« predvsem zaradi dejstva, da se je »predstavljalkot poštenjaka«.Zmago Zorana Jankovića na volitvah vidi kot posledico prehajanjalevih glasov od SD in mobilizacije levih volivcev. Jankovića ocenjuje kotnovega populista, dejal pa je tudi, da je mogoče njegovo komunikacijeprimerjati z Berlusconijem, ko trdi, da bo »vladal kot gospodarstvenik.«Izpad LDS ocenjuje kot posledico kopice dejavnikov, predvsem pa kopiceafer, slabe volilne kampanje in neuspešne razdružitve s stranko Zares.Niko Grafenauer, pesnik, esejist in kritik: Izid me je presenetil,zlasti ta naskok Jankovićeve liste. Janši je v veliki meri škodovala medijskakampanja, predvsem v zvezi s primerom Patria, ki je v zavestivolilcev zagotovo pustila sledove. Skrbi me, da se bo v prihodnje šenaprej nadaljevala ta blokovska blokada. Vodilne stranke se bodo v tehkriznih časih morale pogajati, potrebujemo trdno vladno posadko, ki boznala izpeljati reforme s čim večjo mero razumnosti in brez zaletavosti.Glavno bo soočenje med Jankovićem in Janšo, upam, da se bodo tanasprotja med njima zgladila, želimo si namreč, da se stanje stabilizirain da se izvlečemo iz krize.Več ali manj je torej jasno, da je resnični zmagovalec na letošnjih predčasnih volitvah Milan Kučan. V tem oziru je pametnejši od severnokorejskega“ljubljenega vodje” Kim Il-sunga, ki maščevalno preganja vsakogar, ki si upa podvomiti v njegovo neoporečnost. Kučan raje tiči v ozadju in od tam vlečeniti. Če gre vse prav, je njegovi strasti za oblast zadoščeno, pa tudi žep starih komunistov ne ostane prazen. Če gre kaj narobe se pa brž distancira odsvoje lutke, jo zavrže in si poišče novo – kot je to storil s Pahorjem in Jankovićem. Sicer ga je pa dobro označil v Financah Bojan Korsika pod naslovom“Dovolj imam Milana Kučana”.Za nekoga, ki spremlja moja pisanja, to ni neka presenetljiva vest.Danes, ko sem na spletu prebral, da je Milan Kučan obiskal sedež strankeLDS, pa sem vseeno moral spet sesti za računalnik.Človeka ob takšni vesti res prime sveta jeza. Kučan je še spomladizatrjeval, da ga zanima zgolj ekologija in mlada generacija, sedajpa ne samo, da je postal politični boter Zorana Jankovića, ampak secelo vsakodnevno vmešava v predvolilno tekmo. On in njegovi so pačizračunali, da je 20 odstotkov Zorana Jankovića gravitacijska točka prekkatere ne morejo in ki pomeni, da politično nasedejo. Zato Kučanov obiskKatarine Kresal, ki jo je že pokopal, pa danes zopet potegnil iz naftalina.Res bi bilo potrebno za Kratki kurz učenja Macchavellija a la Slovenozbrati Kučanove izjave in dejanja zadnjih nekaj let.Ameriški predsednik odletiAmeriški predsednik ob koncu svojega mandata v trenutku, kozaprisega nov predsednik, odleti iz Washingtona. Dobesedno. Poslovise od najtesnejših sodelavcev, se vkrca na enega od obeh Air force Onein simbolično odleti v domače kraje.Kaj s tem izkazuje ameriška politična kultura? (Pa s tem ne želimpropagirati ameriškega političnega sistema.) Ko bivši ameriški predsednikodleti iz glavnega mesta in to spremlja za trenutek vsa Amerika insvet, želi elita pokazati, da je nastopila era novega predsednika. Bivšipredsednik po pravilu tudi dolgo časa ne daje političnih izjav, ampakse predvsem ukvarja z ustanavljanjem svoje knjižnice in pisanjemspominov. Če je predsednik v Washingtonu “dobre volje” potem bivšegapredsednika angažira v kakšni politični akciji, ki mora biti zaradi različnihrazlogov “low profile”. In to je to.Ameriški sistem tako črno na belem dokazuje, da sta dva mandataresnično dva mandata in ne dva mandata in potem neformalnauzurpacija oblasti dokler je to fizično mogoče, kot je to v primeruMilana Kučana. Nimam nobenih iluzij o neformalnih vzvodih oblasti vameriškem političnem sistemu, ampak Slovenija se približuje, rekel binaivno, nekemu neustavnemu položaju.Seveda, kolikor poznam slovensko dušo, bi se mi Slovenci predvsemskoncentrirali na “bistveno” pri tej primopredaji oblasti. Grem stavit,da bi na referendumu enodušno sklenili, da naj gre bivši kar peš izLjubljane. »A bomo sedaj pa še za letalo trošili?«Milan Kučan pa kot fazan čepiNo, Milan Kučan po odhodu s predsedniške funkcije ni odšel nikamor.Še najmanj pa s političnega prizorišča. Resda se je za časa, ko jeJanez Drnovšek postal nekdanji predsednik države nekoliko politično282012 – AM – JANUAR

potuhnil, pa vendar je v predvolilni tekmi (med Gasparijem in Türkom)že začel obiskovati kandidate.Popolnoma pa se je navzven aktiviral za zadnje volitve, kjer jebrezkompromisno podpiral “levi trojček”. In odkar je Milan Kučan bivšipredsednik države, dela prav to, kar ameriška politična kultura in sistemne dovoljujeta. Oziroma dovoljujeta vsakemu zgolj dva mandata, potemmora bivši predsednik politično in dejansko oditi.Slovenci, “specialisti” za drobnarijeSlovenci kot “specialisti”, ki imamo dar za reševanje političnih problemovv obratnem vrstnem redu po pomembnosti, smo se tedne in mesecepolitično špetirali o (materialnem) statusu bivšega predsednika. Seveda,ker stvari rešujemo ad hominem in ne ad rem. Tedanji politični opoziciji, kise ji sedaj prikazuje oblast, se je meglilo pred očmi od možnosti, da bi bivšipredsednik imel pogoje (torej Kučan ali Drnovšek), takšne kot mu pritičejo.Ampak s tem smo pokazali predvsem precej nizko politično kulturo.V tej debati pa se je popolnoma pozabilo, da je potrebno opredelititudi politično plat zadeve, torej, kako se naj politično obnaša bivšipredsednik države.S stališča državniškega interesa načelno ni problemov. Tudi bivšipredsednik zastopa predvsem interese države in se tako tudi obnaša.Kar pomeni, da se bivši predsednik države nikakor ne more v stilu najboljnavadnih politikantov vmešavati v predvolilni boj.Milan Kučan pa nam želi vsiliti predstavo, da dela oboje v interesudržave. Da je tudi njegova politična “izbira” v interesu slovenske države.In tu, na tem mestu vidimo, kako absurdno je Kučanovo prizadevanje, dabi dal svojim popolnoma privatnim interesom nek “državniški navdih”.Z reciklažo Katarine Kresal se je pokazal kot pravi politični trgovčič parexcellence.Kmetovalec Milan KučanNimam popolnoma nič proti temu, da se prekmurski kmetovalec inKučanov soimenjak vsakodnevno vmešava v politične boje ali predvolilnotekmo. S tem ni nič narobe. Narobe pa je, če se Milan Kučan, kot bivšipredsednik vlade vmešava v predvolilno tekmo kot zadnja branjevka inskuša svoje delo predstaviti kot da služi višjim interesom.S tem ustvarja pri nekem povprečnem dojemajočem potencialnemvolilcu videz, da se on, Milan Kučan, bivši predsednik države zavzema zadržavniške interese. Da je v interesu te države, da Zoran Janković postanepremier slovenske vlade. Jutri. Da je v interesu te države “levi trojček”.Predvčerajšnjim. Da Katarina Kresal ni več v interesu te države. Včeraj.Da je Kresalova seveda v interesu te države. Danes zjutraj. Politikantstvoin ne državni interesi.Kučanovo politično ravnanje je, če že ne zakonsko, vsekakor političnopreko meje. Zato bo potrebno zakonodajo spremeniti tako, da se takšnipolitični ekscesi in zlorabe v prihodnosti preprečijo.Dosmrtni Milan KučanMilanu Kučanu želim seveda veliko zdravja in produktivnih let. Res.Se bom pa z vsemi silami boril, da preneha Slovenijo enkrat za vselej“politično jahat” in davit s svojo politično prisotnostjo. Sam tega nevidi, zateka se v neke pravljice “poslanstva slovenske politične levice”čemur se že koze smejijo. Gre zgolj za njega in njegove osebne interese.Josipa Broza Tita je jugoslovanska skupščina izvolila za dosmrtnegapredsednika iz hvaležnosti in strahu obenem, tukaj pa se nam, prebivalcemSlovenije, skuša Milan Kučan skozi družbene metastaze vsilitikot dosmrtni neformalni predsednik.In prav s tem stanjem moramo enkrat za vselej končati. Naj že enkratnapiše spomine in naj bo Milan Kučan prvi predsednik komunističnepartije s takšnim delom. Če si upa!? Nas pa naj pusti pri miru.P.S. Kučan je še pred dnevi na vsa usta hvalil Zaresov gospodarskiprogram in prek zagrebškega Globusa nas, neuke domorodce podučeval,da štejejo programi. Zakaj je potem danes šel k Kresalovi in ne kGolobiču? Zaradi čistega oportunizma, seveda. Ker je pač ocenil, da jeGolobič politično mrtev, Kresalka pa kaže minimalne znake političnegaživljenja. Kučan je politični trgovčič, ki za 1% volilcev več zamenja prekonoči 99 % svojih političnih prepričanj.In tako se nadaljuje, kar je popisal v Financah Urban Vehovar pod naslovom “Povest o rojstvu pošasti”.Pošasti, ki prehranjuje prebivalstvo Republike Slovenije vse od leta1945, moramo iztrgati srce. Če je ne bomo pokončali, bo umirala še nekajlet, v predsmrtnih krčih pa nas bo pohabljala ter odrekla prihodnostnam in našim potomcem.Rojstvo zveriS stališča naše razprave je izjemno pomembno, da je nova političnain gospodarska elita, ki si je oblast prilastila po letu 1945, povečini kmečkemuprebivalstvu omogočila, da je tradicionalne preživetvene vire, to jedelo na poljih ter sezonsko delo v rudnikih in gozdovih, dopolnilo z zaposlitvijov industrijskih obratih. Zadnja je prinašala reden dohodek, polegtega pa je povojna elita vzpostavila še mehanizme socialne države. Takoje bil po letu 1945 zgrajen slovenski tradicionalni preživetveni model, kije vzpostavil razmere, v katerih je večina prebivalstva RS izkusila doslejnesluteno raven blaginje. Še prej pa je nova elita obračunala s prejšnjimipolitičnimi elitami, podjetniki in meščanstvom. Zver je bila rojena.Pravkar omenjeni preživetveni model ne bi deloval, če bi ne bil povezanz novim poslovnim modelom. Nova elita je dosedanjim kmetom – inpeščici predvojnih industrijskih delavcev – omogočila redno zaposlitevs spremljajočo socialno varnostjo in si hkrati zagotovila poceni delovnosilo, ki vse do danes tvori temelj konkurenčnosti gospodarstva RS.Zver je rasla v fevdalnem hlevuRazmerje med novo elito in delavstvom je bilo recipročno: novodelavstvo je na eni strani eliti zagotovilo poceni in zvesto delovno siloter legitimiralo poslovne in politične ambicije nekdanjih partizanov, kiso postali direktorji. Na drugi strani pa je nova elita delavstvu omogočila,da je ohranilo dostop do zemlje, potemtakem dostop do ohišnice kotizjemno pomembnega preživetvenega vira. Tako je postalo novo delavstvov dobrem in slabem povezano s krajem bivanja, skupaj s krvnimsorodstvom ter mehanizmi sorodstvene in lokalne recipročnosti. Še več,nekdanji partizani so otrokom novega delavstva zagotovili štipendije zaštudij v večjih univerzitetnih središčih in zaposlitev po končanju študija.Z malce ironije lahko v okviru po letu 1945 vzpostavljenih recipročnosti➧2012 – AM – JANUAR 29

med elito in ruralnim prebivalstvom govorimo o vzpostavitvi novihfevdalnih vezi.Prvi utripi srca fevdalne zveriDejstvo je, da je (bilo) mogoče slovenski tradicionalni preživetvenimodel ohranjati le tako dolgo, dokler je (bil) podjetjem zagotovljenpodhranjen trg, zmožen odkupiti vsakršen proizvod, ne glede na njegovokakovost. Na drugi strani mora biti podjetjem zagotovljen neomejen dostopdo denarnega toka, ki omogoča njihovo tekoče poslovanje. Zato jejugoslovanski trg pomenil podjetniška nebesa, v katerih je bilo mogočeprodati vsakršen slovenski izdelek. In prav zato so partizanski direktorjiustanovili banke, s katerimi so financirali svoje poslovanje, ohranjalipolno zaposlenost delavstva in posledično upravičili partijsko oblast.Dejstvo pa je, da načrtno zgrajeno gospodarstvo nikoli ni bilokonkurenčno. Zato se ne smemo čuditi, da so vodeno industrializacijospremljale endemične težave socialističnega gospodarstva, ki so vodiledo ponavljajočih se reform, ki so trajale tako dolgo, kot so trajalesocialistična ureditev in spremljajoče možnosti neomejenega dostopado denarnega toka. Zadnjega že vse od sedemdesetih let prejšnjegastoletja spremlja intenzivno zadolževanje v tujini.Zver se je po letu 1991 prelevila v pošastIn ne samo to, leta 1945 rojena zver živi še danes in niti v obdobjupo letu 1991 ni bila sposobna za samostojno preživetje. Le da se jezver prelevila v pošast, ki se hrani z življenjsko silo izgorelega in vsebolj obupanega delavstva. Posojila, ki jih v zadnjih nekaj letih z vsevečjo vnemo najemajo slovenske oligarhične elite, bo tako in takopoplačalo delavstvo oziroma prebivalstvo RS. Vendar naše oligarhičneelite v zadnjih 20 letih nikakor niso izgubljale, temveč so v procesuprivatizacije pokradle tudi tisto, česar zaradi ideoloških razlogov predletom 1991 niso smele.Slovenski preživetveni model se je izčrpal,toda pošast vztraja pri življenjuDoslej je v vseh zgoraj orisanih procesih izgubljal srednji razred,torej izobražen del prebivalstva, skupaj z njim pa tisti podjetniki, kiniso bili vpeti v politično-poslovna oligarhična omrežja. Vendar zdajskupaj z izobraženci in avtonomnimi poslovneži hira in umira tudidelavstvo. Slovenski tradicionalni preživetveni model se je dokončnoizčrpal. Tovarne, v katerih je zaposleno delavstvo, so nekonkurenčnein bodo pod težo dolgov postopoma ugasnile. Povečana intenzivnostdela jemlje čas za delo na polju in delo v okviru sive ekonomije ter pohabljaizgorelo prebivalstvo, ki je vse bolj bolno in se naglo stara. Zatopostaja, v seštevku, nevzdržno tudi financiranje socialnih transferjev,ki jih je doslej zagotavljala socialna država. Igre je konec. Toda pošastše vztraja pri življenju.Dejansko se po letu 1991 ni spremenilo nič. Tej državi iz ozadja šezmeraj vladajo tiste elite in sile, ki so ji vladale od leta 1945. Vendar sose jim zdaj pridružili novi oblastniki, novi priganjalci, nove skupine roparjev,ki držijo pošast za povodec. In dokler bodo stari in novi oblastnikihranili srce pošasti, ji bodo tudi vladali in se hranili z njeno krvjo. Boditeprepričani, da se tega tako eni kot drugi dobro zavedajo.Srce pošasti ima imeKer je bil nadzor denarnega toka življenjskega pomena za ohranjanjeoblasti oligarhične politično-poslovne elite, je njegovo upravljanjeprevzela pooblaščena in tajna združba, ki se je takrat imenovala Službadržavne varnosti (SDV). In ljudje, povezani s to službo, še zdaj upravljajovse banke in posredno tudi vsa podjetja v RS, ki so v družbeni lasti. O tempriča intervju, ki ga je pred meseci za RTV dal Niko Kavčič, esdevejevecin dolgoletni direktor Ljubljanske banke. Vedeti morate, da so vajetiNLB po njegovi uradni upokojitvi vzeli v roke nasledniki, ki soprejšnjo zver spremenili v pošast. Oblikovali so jo po svoji podobi.Dostop do denarnega toka je pogojen z lojalnostjoStari gospodarji so po letu 1991 na novo rekrutiranim sodelavcemdovolili, da sodelujejo v orgiji pitja krvi, čeprav pri tem žrtvujejo celotnodružbo in njeno prihodnost. To so lahko storili, ker so nadzorovali in šezmeraj nadzorujejo srce zveri.Trdim, da je poslovanje akterjev iz gospodarske arene pogojeno zdostopom do denarnega toka v RS, ki ga omogočajo vratarji, ki iz ozadjaobvladujejo banke v državni lasti. Ker so vratarji izredno močni in kernikoli ni prišlo do njihovega očiščenja v procesu lustracije, so iz dostopado denarnega toka izločena vsa potencialno najkonkurenčnejša manjšain srednje velika podjetja. Zato je dostop do denarnega toka v RS pogojenz vključitvijo v omrežja, ki obstajajo že dlje časa. In ta podeljujejodenar na podlagi političnih in ne morda gospodarskih oziroma tržnihmeril, ter na podlagi posebnih meril lojalnosti.Še več, udeležba v poslovnih dejavnostih privilegiranega kroga seizplača tudi glede na to, da so posojila, ki jih najemajo na novo rekrutiranipodjetniki, precej ugodnejša od posojil, ki jih drugi podjetnikinajemajo pri bankah v zasebni lasti. Tako banka v državni lasti docelaizkrivi smoter bančne dejavnosti in docela deformira tržne zakonitosti.Izgube banke v državni lasti pa nato tako in tako poplačajo davkoplačevalciv ponavljajočih se dokapitalizacijah. S tega stališča je izjavapredsednika uprave NLB Boža Jašoviča, da NLB kreditira podjetja zato,da bi s posojili tudi zaslužila, najmanj groteskna.Pošasti moramo iztrgati srceV okvire navedenega morate prevesti zavzemanje za lastninskoohranitev “družinske srebrnine” in “nacionalni interes”. Oboje služizgolj interesom pravih lastnikov pošasti, zblaznelim starcem innjihovim mlajšim posnemovalcem, ki pohlepno žrejo darove, kijih degenerirani zveri prinaša izgorelo prebivalstvo. Popolnomajasno pa je, da moramo pošasti iztrgati srce, če hočemo sploh računatina znosno prihodnost v blaginji, in ne v revščini večine prebivalstvaRS. Z drugimi besedami, nujni sta privatizacija NLB in njenih dvojčkovter privatizacija podjetij v družbeni lasti. Druge rešitve ni. Kdorkolizagovarja družbeno lastnino, je v danih razmerah bodisi naiven bodisido kraja pokvarjen.Za sklep lahko rečem samo: kar so si izvolili, to imajo. Očitno se Slovencem še vedno godi predobro, da izvolijo na oblast take kreature. Očitnomora najprej izumreti ta generacija opranih možganov, ki naseda vsakemu obrekovanju in vsem praznim obljubam. Šele potem se bo lahko uveljavilaneobremenjena generacija – če bo do takrat od Slovenije sploh še kaj ostalo.302012 – AM – JANUAR

Janko Mlakar (1874–1953)SPOMINISedaj se pa vrnimo k vencu in napisu.Po grščini so imeli matematiko in nemška deputacijaje šla prosit razrednika, da bi on odločil, vkaterem jeziku naj bo napis.»V tem slučaju se pač lahko zedinite,« je rekel Wester.»Ozirati se morate na to, da je bil Sesserl Nemecin da je tudi njegova rodbina nemška. Zato ne kaže(Nemci so dvignili glave) narediti slovenskega napisa.Skoraj ni drugače, kakor da se odločite za latinskijezik, ki je popolnoma nevtralen.« (Sedaj smo pa midvignili glave. Nemci so pa kar vkup zlezli.Ubogi Sesserl je imel zelo lep in drag pogreb. Peljalasta ga dva para konj. Čičar je rekel, da bi ga splohBilo je v odmoru po logiki. Še danes vidim predseboj Korbarja, kako je sedel v zadnji klopi in utemeljevalsvoje “ateizem” s pomočjo pravkar naučenegasilogizma.Prva premisa: Vsak matematik je ateist.Druga premisa: Jaz sem matematik.Sklep: Jaz sem ateist.Njegova izjava je izzvala vesel smeh, ker je bilsilogizem popoloma napačen. Že prva premisa jebila neresnična, kajti razen vernega Westra je bilmatematik tudi dr. Svetina, ki mu pač nihče ni mogeločitati ateizma. Korbar je sicer znal matematiko dobro,toda matematik še ni bil. Prav tako tudi ne ateist.Nosil je namreč vedno rožni venec v hlačnem žepu,kar menda ni navada pri ateistih. Seveda, takrat jebila svobodomiselnost nekam moderna in marsikdose je ozaljšal s svobodomiselnim prejem in gledalpomilovalno na prepričane in praktične kristjane,ker je mislil, da mu daje “ateizem” nek poseben sijaj.Bilo pa je takih “ateistov” več med Nemci kakor mednami Slovenci. Njihovo brezverstvo jih pa ni pravnič oviralo, da se ne bi hinavsko laskali zastopnikuvere, dr. Svetinu.Dobremu gospodu so nekateri očitali, češ da jerajši imel gosposke fante kakor pa dobre, verskovzgojene sinove kmečkih družin. Je nekaj resnice natam, a jaz, ki sem dobro poznal njegovo blago srce,mu nisem zameril. Bil je pač pod vplivom profesorjaZupana, ki je za vero in slovenstvom najbolj cenilolikano vedenje ali, kakor je on rekel, “kulturo”.Alojzniki so to njegovo slabost včasih zlorabili.Tako so na primer na pustno nedeljo poslali odposlanstvotreh “mož” k Zupanu z “velevažnim”vprašanjem, ali se krofi jedo z rokami ali z vilicami.Ako bi mene vprašali, bi jim bil odgovoril, da sekrofi jedo z usti. Zupan jih je pa pohvalil, da se zanimajoza to velepomembno vpašanje, ki pa, žal, šečaka končne rešitve.NEZNAN SVETNIKnadaljevanjeATEISTne bilo treba peljati, če bi bili starši ta denar, ki ga jestal pogreb, izdali za Pavla, ko je še živel.Pri tem sem spoznal, da nismo tako napak sodili,ko smo svoje dni uradniške otroke nažigali z “lačenbergarji”.Njihove nespametne matere pač nisona nič drugega gledali kakor samo na to, da so bili“nobel” oblečeni, poleg tega pa bledi in suhi; tudi toje bilo namreč “nobel”.»Ich will keine robuste Kinder haben« (Jaz nočemimeti debelih otrok), je rekla Sesserlejevka, ko sonjeni otroci že v Tolminu stradali in po hišah prosilipolente.V tem oziru je bila moja mati že bolj – izobražena.»Dokler ni ta kulturna zadeva popolnoma rešena,smete jesti krofe tudi tako, da jih pretrgate na polovico,to pa samo s palcema in kazalcema.«Ker je bilo Zupanu olikano vedenje tako zelo prisrcu, ni bilo prav nič čudno, da je rajši imel gosposkefante, ki so se znali fino vesti, kakor kmečke, ki nisopoznale “kulture”. In tega duha se je nekoliko navzeltudi dr. Svetina. Sicer mu pa ne moremo zameriti, čeje bil prijazen proti sinu kakega dvornega svetnika,ki je znal vse paragrafe “kulture” in jih izvajal tudiv občevanju s profesorji, čeprav se je za njihovimihrbti posluževal zanje ne posebno laskavih priimkov.O dr. Svetinu je bilo tudi znano, da bolje uči matematikokakor verouk. Zelo zabit in len je moral bititisti, ki se pri njem ni naučil matematike vsaj za zadostno.V verouku so mu pa očitali suhoparnost. Resje, da nas ni znal s svojim predavanjem “vžgati”. Zatonas je pa učil toliko bolje s svojim zglednim življenjem.Vsem, ki so trdili, da mora študent na univerziizgubiti vero, je njegova oseba kazala, da to ni res; kajtitudi on je študiral na vseučilišču in je bil izprašan izmatematike in fizike, pa je navzlic temu ostal zgledenin pobožen duhovnik. Ako kak njegov učenec, ki jeizgubil vero, zvrača nanj krivdo, naj le pogleda v svojesrce in bo našel vir svojega ateizma vse drugod kakorpa v “suhoparnemn” razlaganju dr. Svetine.Sploh pa ljudje, ki nimajo močne volje in trdnegaznačaja, iščejo skoraj v vsaki nepriliki in nesrečikrivca drugje, samo tam ne, kjer bi ga našli, namrečv samem sebi. In tako očitajo tudi tisti, ki so medštudijem ali pozneje postali brezverni, svojemu katehetu,da jih ni znal v veri utrditi. Kako naj ga utrdi,če pa fant zanemarja vsa sredstva, ki mu jih priporoča,če zahaja najrajši v slabo družbo, kjer se o veriprezirljivo ali celo zaničljivo govori, če kar požiraprotiversko in nenravno čtivo, če sprejema zmotnamnenja, dvomljive podmene, napačne trditve brezvseh dokazov ko čisto resnico, medtem ko se z zlob-2012 – AM – JANUAR 31➧

no voljo upira vsakemu katehetovemu nauku, če gasploh posluša. Vsemu temu se pridruži še njegovavzbujajoča se čutnost, ki večkrat z vso silo poželi, karvera prepoveduje, nasprotno pa občuti dolžnosti, kijih nalaga, kot nadležno težko breme.Katehetom se tudi včasih očita, da ne znajo dijaštvupokazati pota iz verskih dvomov. Kako naj gamu pokažejo, če ga pa fant noče videti? Kdor iščepouka zato, da se reši dvomov, ga bo gotovo našel prikatehetu. Ako pa stori dijak vse, da si utrdi dvom in vnjem ostane, mu ga še tako učen in spreten katehetne bo izbil iz glave.Današnja mladež je glede verskih vprašanj zelozvedava. Navadno so najbolj “ukaželjni” tisti, ki domaprav neradi vzamejo verouk v roke. Ako se katehetpoda, porabi lahko celo uro z odgovarjanjem na vsamogoča vprašanja in prav to je namen večine radovednegašolskega “občinstva”. So pa vmes tudi taki,ki bi le radi kateheta spravili v zadrego.Dr. Svetina je bil v tem oziru pred nami varen.Oglasili smo se samo takrat, kadar nas je vprašal.Njegovo razlago smo sprejeli čisto mirno, ne da bizahtevali kaka pojasnila, in tako so veroučne urepotekale v medsebojni slogi brez vsakih debat. Šelepotem, ko so se za dr. Svetino zaprla vrata, je včasihkdo vrgel med nas kako trditev, ki je bila pravkarobravnavani dogmi nasprotna. Splošno pa verskedebate tudi v odmorih niso bile v navadi. Ves prostičas smo namreč porabili ali za razno prepisovanjeali pa za viteške igre.Ker ni bilo takrat dijaških društev in kongregacij,se nismo že v šoli “opredelili” v “katoliške” in “svobodomiselne”.Tudi se ne vem spomniti, da bi bili“ateisti” svoje tovariše sramotili zaradi njihovegaverskega prepričanja. Edina izjema je bil mendaČičar, ki je sicer poznal “kulturo”, a je bil poleg tegaeden najhujših klafačev. Tako sem ga slišal pri nekipriliki, kako je našemu najboljšemu tenoristu Koziniočital, da se brati z bodočimi “farji”.Tudi midva sva enkrat treščila skupaj. Brali smoneko Horacijevo pesem, v kateri očita pesnik rimskiduhovščini, da lazi za dediščinami. Repušnik si jepa tu in tam rad privoščil našo cerkveno gosposkoin je zato pripomnil, da tudi naši duhovniki včasihtako ravnajo.»Kajne, ti boš tudi tak far?« mi je pošepnil Čičar.Jaz sem mu odgovoril s krepkim sunkom podrebra. Repušnik je to “prijazno gesto” opazil, pa ninič rekel. Imel me je namreč za zelo nedolžnega in sije gotovo mislil, da je Čičar to “gesto” zaslužil. Zdi semi pa tudi, da me je smatral za precej – omejenega.Ko nisem pri neki priliki vedel, da leži Monte Carlov državici Monaco, mi je rekel s pomilovalnim nasmehom:»Za vas je pač vseeno, kje leži, saj vi itak neboste nikdar prišli čez domačo mejo.»Tudi profesorji so zmotljivi…Repušnik je bil precej trmaste narave. Navzlictemu je pa svoje mnenje o meni, kar se tiče “prekoračenjadomače meje”, korenito popravil. Ko me jepozneje srečal v Ljubljani kot samostojnega človeka,mi je priznal, da ni nikdar mislil,da bi jaz kdaj takovisoko in tako daleč prišel.Nekoč se je spravil Čičar na Rajzeka, precej poštenegafanta, ki se o njem ne vem spomniti, da bise bil kdaj udeležil klafanja, ki se je v višjih razredizelo razpaslo. Videl sem ga tudi večkrat v šenklavškicerkvi, kamor smo se hodili priporočat, da bi nasBog varoval slabih redov. Molil je vedno pobožno iniskreno ter vrgel včasih celo kak dar v pušico. To jeČičar zvedel in ga takoj prijel, če je res taka “tercijalka”,da hodi pred šolo v cerkev. Fantu je padlo srce vhlače in se je izgovarjal, češ da ne gre v cerkev zato,da bi molil, ampak iz popolnoma drugih vzrokov.Meni se to ni zdelo ne pametno ne častno. Namestoda je posnemal Petra na Kajfovem dvorišču,naj bi bil zavrnil Čičarja, da je ta zadeva popolnomanjegova stvar, ki njega prav nič ne briga.Kako je danes v tem oziru med študenti, ne vem.Dijakinjam bi svetoval, da bi ne posnemale Jezusovihučencev, ki so se poskrili, marveč njegovo Mater, kije šla za njim pod križ, dijaki pa naj gredo za Evangelistom,ki jo je spremil…DEKLICA Z VRTNICAMIOb “Kranjski hranilnici” hodi gori in doli osmošolecDaben, po domače “Cirkusdirektor”. (Imel jesuknjič na škrice.)On čaka…To čakanje je v neposredni zvezi s pismom, ki ga jeprejel dobrodušni Dunajčan pred nekaj dnevi. Papirje dišal po vijolicah, vsebina je bila pa tale:Velecenjeni gospod!Večkrat Vas srečam na ulici. Naredili ste nameglobok vtis. Moje srce je še prosto in upam, da jeVaše tudi. Ali se ne bi moglo dvoje src združiti v lepiidealni ljubezni? Ako Vas že kake druge nežne vezine vežejo, pridite v soboto popoldne pred “Kranjskohranilnico”. Tam Vas bom med 3. in 4. čakala. Da selaže spoznava, bom imela v roki 3 rdeče vrtnice.V trdnem upanju, da bodo moje besede našle odmevv Vašem srcu, pričakujem željno prvega sestanka.“Deklica z vrtnicami”.32Upanje “Deklice z vrtnicami” ni bilo zastonj.Točno ob pol 3 je bil Cirkusdirektor že na mestu inje tam vztrajal precej čez peto uro. Vsi mogoči ljudjeso hodili mimo, samo tiste ni bilo, ki jo je fant hrepenečepričakoval, “Deklice z vrtnicami”. Zato so gapa toliko bolj nadlegovali njegovi sošolci s svojimiindiskretnimi vprašanji.Ob treh je že prišel prvi.»Servus, Daben! Kaj pa čakaš tukaj?«»Ah, veš, no… gospodinja ima nekaj v hranilniciopraviti, me je pa prosila, naj jo zunaj počakam,« jelagal Cirkusdirektor, da bi se nadležneža znebil; pase ga ni.»Kaj boš čakal sitnico! Pojdi rajši z menoj, grevamalo v Tivoli.«»Pa jo moram čakati,« se je izvijal revež.»No, dobro, ti bom pa delal družbo, da boš lažečakal. Ali imaš že matematične naloge narejene?«2012 – AM – JANUAR

In brezobzirni nadležnež je tako dolgo silil vanj,da mu je slednjič povedal resnico.»Seveda, če imaš pa sestanek, potem te pa ne bommotil. Servus!«In Daben se je oddahnil, pa ne za dolgo. Kmalupotem je prišel drugi, nato tretji in tako naprej, saminjegovi ožji tovariši. Fant si je vselej skušal pomagatis pravljico o gospodinji, ki je šla v hranilnico, slednjičpa je moral seveda z resnico na dan. Tako so ga mučilido štirih.»Sedaj pa mora biti vsak čas tu! Gotovo se je kjekaj zamudila, da še ni prišla.« Tako je Daben sam prisebi opravičeval “Deklico z vrtnicami” zaradi njenenetočnosti in se oziral na vse strani, od kod se boprikazala. Tu prihiti naenkrat od gledališča sem, pane težko pričakovana z rdečimi vrtnicami v rokah,marveč sošolec Druke.»Servus, Daben!« je klical že od daleč. »Ravnoprav, da sem te dobil. Prosim te, posodi mi grškega‘Freunda’.«»Prav rad, če bi ga imel s seboj. Kaj misliš, da nosimjaz ‘Freunda’ vedno v žepu?«Fant je bil že nekoliko nejevoljen zaradi neprestanegamotenja. Pa Druke se ni dal odgnati.»Vem, da ga nimaš pri sebi. Mislil sem, da bi šel steboj na dom. Zvečer ti ga prinesem gotovo nazaj.Kar pojdiva, saj ne stanuješ daleč.«Prav tega se je še manjkalo Cirkusdirektorju, da bišel zdaj Drukeju na ljubo domov! Seveda, medtem bipa “Deklica z vrtnicami” prišla in vsa obupana odšla,ker bi ga ne našla. Zato je revež zopet poskusil najprejz gospodinjo, kar mu je pa prav tako uspelo kakor vprejšnjih primerih.»Pusti me,« je rekel slednjič ves jezen. »Imam sestanekz neko damo, ki mora biti vsak hip tu. Če hočeš,pa pridi zvečer po ‘Freunda’!«»Tako, sestanek imaš? Je li lepa? Rad bi jo videl.Kajne, saj dovoliš, da počakam? Ko pride, pa izginem,da vaju ne bom motil.«In Druke je potegnil ogledalce iz žepa in si popravilkravato, akoravno mu je čisto prav stala. Bilje namreč precej gizdalina. Sedel je v šoli za menoj,imel je ogledalo na klopi in si cele ure pulil kocineiz rok ter si gladil brke.»Ampak, Druke, ne bodi vendar tako indiskreten,«ga je prosil Daben. »Ako naju dama vidi skupaj, nitiblizu ne bo prišla, tako je sramežljiva.«»Seveda, če je stvar taka, potem pa ne bom nadlegoval.Servus!«Daben bi si bil rad sedaj oddahnil, pa ni utegnil.Komaj je Druke izginil v Beethovnovo ulico, ježe prišel iz nje Pock, “der schöne Pock” (lepi Pock),kakor ga je Wester rad imenoval.»Also, der schöne Pock, kommen Sie heraus« (Torej,lepi Pock, pridite ven), ga je poklical včasih. Inako se je fantu pri nalogi kaj ustavilo, je takoj začel:»Freilich, shön is er, schön, und nachsteigen thuter auch (Seveda, lep je, lep in tudi za dekleti hodi),matematike pa nič ne zna. Čakajte, po šoli pojdemza vami na promenado in bom povedal dekletom,da ste dobili danes ‘Null’ – ‘Null’!«Torej, “der schöne Pock” je prišel naravnost čezulico k Dabnu.»O, servus Daben! Kaj pa tu čakaš?«Cirkusdirektorju je pošla potrpežljivost.»Kaj pa tebe briga, če čakam? Jaz sem že sit tega ved -nega spraševanja. Ste se li zmenili, da prihajate drugza drugim in me nadlegujete s svojo radoved nost jo?Če čakam, pa čakam. To je popolnoma moja za sebnazadeva, ki nikogar nič ne skrbi. Glej, da hitro izgineš!«Pock se na ves glas zasmeje.»Aha, sedaj mi je stvar jasna! Ta je pa dobra, kakorv opereti. Ti čakaš tu, ona pa tam”«»Kdo čaka… kje čaka?« je planilo iz Dabna.»Pusti me, saj mi boš še rokav raztrgal. Pravkar semvidel tam v Beethovnovi ulici še precej čedno dekle,ki očividno nekoga čaka. V roki ima…«»Vrtnice?«»Da, tri velike rdeče vrtnice. Od kod pa ti to veš?«Daben ni utegnil odgovoriti. Drl je kakor obsedenčez cesto in je v naslednjem trenutku že izginil vBeethovnovi ulici.Pock je gledal za njim in se tako smejal, da se jemoral za ograjo prijeti. Bil je prav zadovoljen s svojim,po vijolicah dišečim pismom, ki ga je bil pisal vimenu “Deklice z vrtnicami”.Vso to zgodbo s podrobnostmi vred sem zvedelnaslednji ponedeljek v šoli, ko so se “zarotniki” menili,kako so potegnili ubogega Dabna; on jih je zvestoposlušal in se trudil, da bi kako besedo razumel.Govorili so namreč slovensko.V drugem odmoru je prišel k meni in me vprašal,o kom so se prej menili in čemu so se tako smejali.»Oh nič, o samih neumnostih! Saj veš, da jim hodijole dekleta po glavi.«Daben je obiskoval že osmo leto ljubljansko gimnazijo,pa se ni niti toliko slovenščine naučil, da bibil razumel fante, ko so vpričo njega kovali zarotoin ko so se prav tako vpričo njega menili, kako jimje zarota uspela.DVAJSET LET POZNEJEBernard Shaw je rad delal na vrtu. Nekega dne jeprišla na obisk ženina prijateljica, ki ga ni poznala.Književnik je prav takrat plel na cvetličnih gredah.»Ali že dolgo delate pri gospe Shawovi?« – »Nekajnad dvajset let,« ji je odgovoril. – »O, ali vam dobroplača?« – Pisatelj jo je čudno pogledal: »Ne, sam sikupujem hrano in obleko.« – »Poslušajte,« je začelagostja, »pridite k meni v službo! Dala vam bom dobrohrano, obleko in spodobno plačo.« – »Ne zamerite,«ji je odgovoril Shaw, »tega ne morem sprejeti, kersem obljubil, da bom vse življenje delal pri gospeShawovi.« – »Kaj pravite?« je bila obiskovalka vsa izsebe. »Saj to je vendar suženjstvo!« – »Ne, ne,« ji jeodgovoril književnik, »pri nas pravimo temu zakon.«

PRISILJENI SPLAVI NA KITAJSKEMskupaj z Združenimi narodi si jih kriv tudi tiPrisiljeni splavi in sterilizacije, izbirni splavi ženskih zarodkov in umori otrok se na Kitajskem še kar nadaljujejopo zaslugi uslužbencev, ki so odgovorni za nadzor nad prebivalstvom. Dejstvo je, da vse to financirajoZdruženi narodi in druge mednarodne organizacije. Na ta način so vse države udeležene pri tem množičnempokolu, ki je »stokrat hujši kot pokol na Tiananmen in se ponavlja vsak dan v polni dnevni luči« (Čai Ling,bivši vodja Tiananmena). Podatke o tem je zbrala Reggie Littlejohn, predsednica organizacije “Women’s RightsWithout Frontier”. Iz prava je doktorirala na univerzi Yale in predavala na najprestižnejših ameriškihuniverzah: Harvard, Stanford, George Washington University.Ti financiraš prisiljene splave na Kitajskem. In jaztudi. Ne samo odločitev za splav, ampak prisiljenesplave. Ni važno, če si ti za življenje ali za izbiro. Nihčene more podpirati prisiljenih splavov – ta izbor neobstoja.Kaj so “prisiljeni splavi”? Hočeš videti mladokitajsko ženo, ki so jo zgrabili na ulici, jo privezalina mizo in prisilili, da je splavila v sedmem mesecu?Odpri si na računalniku http//www.youtube.com/watch?v=JjtuBcJUsjY.Politika enega otroke je prinesla tudi mnogadruga nasilja na človekovimi pravicami. Naštejmonajmanj tri:1. Genocid spola. Zaradi tradicionalne prednosti,ki jo uživajo moški otroci, so deklice marsikdaj obsojenena splav, na zavrženje, na umor otroka.2. Spolno suženjstvo. Zaradi izbirnega uničevanjadeklic je na sedanjem Kitajskem 37 milijonov fantovveč kot deklet. To hudo neravnotežje je velika sila,ki vodi v prekupčevanje z ženskami in v spolno suženjstvonarodov, ki so kitajski mejaši.3. Samomor žensk. Po poročilu Svetovne zdravstveneorganizacije ima Kitajska najvišji odstotekženskih samomorov na svetu. Vsak dan stori samomorokrog 500 kitajskih žensk. Kaj ni ta pojav povezans travmo, da so bile žrtve prisiljenih splavovin sterilizacij?In kaj imamo mi pri tem? Financiramo infrastrukture,ki jih uporabljajo za načrtovanje družine naDAROVIKitajskem. Mednarodna skupnost financira UnitedNations Family Planning Fund (Program Združenihnarodov o prebivalstvu), kot tudi International PlannedParenthood Federation in Marie Stopes International.Te organizacije delujejo na Kitajskem kot“servisi za splav”. Leta 2001 so Združene države ukinilefinanciranje prve teh organizacij, ker je državnitajnik Colin Powell izvedel raziskavo, ki je pokazalasoudeležnost te organizacije pri nasilnem uresničevanjupolitike enega otroka na Kitajskem. Ameriškozunanje ministrstvo je potrdilo to odkritje, vendarje leta 2009 obnovilo financiranje te organizacije,ki jo denarno podpirajo tudi mnoge druge države.International Planned Parenthood Federationin Marie Stopes delajo z roko v roki z mašinerijo zakontrolo prebivalstva komunistične kitajske vlade,ki uživa žalosten sloves zaradi svojih zlorab. Spletnastran prve od obeh odkrito izjavlja: »Združenje FamilyPlannning in China igra zelo važno vlogo v kitajskemprogramu za načrtovanje družine«. Spletnastran Marie Stopes International našteva Komisijoza načrtovanje družine v raznih kitajskih provincahmed »najvažnejšimi partnerji«.Nek občudovalec ameriške demokracije je pripomnil:»Amerika je velika, ker je dobra. Če bo Amerikanehala biti dobra, bo nehala tudi biti velika.« Bomores izgubili svojo dobroto in svojo veličino s podpiranjemprisiljenih splavov in spolne sužnosti naKitajskem?ZA SVETE MAŠE: $510: C. Grajciar; $210: F. Hren; $120: O. Kalar;$100: F. Petrich; $90: M. Krecic; $80: A. Janicijevich, V. Pfeifer; $50:M. Cerer, M. Rot; $40: C. Kermavner, M. Bajc, M. Krnec; $30: J. Horvat,F. Kosir, M. Kosir, S. Korosec, L. Mursec; $20: R. Safosnik, L.Sivec, F. Merela, A. Cupar, I. Cenkar; CAD$ 15: J. Kobetich; CAD$11: J. Kosir; $10: M. Strancar, M. Martincic, A. Nowak, F. Wollfe, J.Bambic.ZA NOVEMBRSKE MAŠE IN MOLITVE: $100: J. Tegel; $80: F.Hren; $50: A. Sever; $30: R. Safosnik; $20: M. Lavrisha, C. Kermavner;$10:M. Kucic, M. Simrayh.ZA CERKEV: $50: F. Hren; $25: M. Simcic; 10: J. Horvat, M. Strancar,A. Cupar, C. Grajciar.ZA SAMOSTAN: $50: F. Hren, dr. J. Gorsic; $20: M. Kosir; $10: J.Horvat, M. Strancar, A. Cupar, C. Grajciar.ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA: $10: C. Grajciar.ZA LUČKE: $15: F. Hren, C. Grajciar; $10: R. Safosnik, L. Sivec;$4.50: M. Kosir; $1.50: A. Cupar.ZA MISIJONE: $50: A. Janicijevich; $10: J. Horvat, C. Grajciar.ZA BARAGOVO ZVEZO: $50: M. Bajc; $30: F. Hren; $25: C. Grajciar;$20: A. Cupar; 10: J. Horvat.DAR LISTU AM: $500: dr. M. Bernik; $70: V. Pfeifer; $50: F. Hren,J. Shirley, A. Sever; $30: M. Bajc; $20: A. Janicijevich, L. Sluga, dr. J.Gorsic; $10: J. Horvat, T. Pristov, O. Kalar, M. Strancar, M. Krnec, S.Korosec, J. Bambic; CAD$ 7: J. Kosir; $5: A. Malensek, F. Jakovcic;$2: M. Wysoczanski.BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!NAŠI RAJNI:Dr. MILAN PAVLOVČIČ, Willoughby, OHJOŽE KOŽELJ, Niagara Falls, ON, Canada