praktično pedagoško usposabljanje: vodenje portfolia

24
Izbrani izdelki v predstavitvenem portfoliu zato ponujajo pester nabor izdelkov
po vsebinah in po obliki, ki se med študenti seveda razlikuje, saj imajo različni
študentje različna močna področja (področja, v čemer so še posebno dobri in
uspešni) in različne učne ter strokovne interese.
Nenazadnje je pomemben pogoj za pripravo dobrega portfolia tudi učno okolje,
povezano s PPU, v katerem študent ustvarja svoj portfolio. Strokovnjaki 26
poudarjajo, da je v različnih obdobjih nastajanja portfolia nadvse pomembna
sodelovalna klima oz. medosebna komunikacija, v kateri lahko študent pridobi
potrebne informacije za izdelavo portfolia, se pogovori o problemih, povezanih z
nastajanjem portfolia, sprejema povratne informacije o svojem delu ter po potrebi
pridobi tudi pomoč za napredovanje. V učnem kontekstu nastajanja porfolia
PPU študent vzpostavlja interakcije z različnimi osebami ali skupinami oseb,
ki vsaka na sebi lasten način sovpliva na nastajanje portfolia. Pomembno je, da
študent v učnem okolju čuti psihološko in strokovno varnost ter sprejemanje
svojega učnega dela ter da zaznava vrednoto učenja in prizadevanja za doseganje
strokovne kompetentnosti.
Kaj lahko ovira izdelavo dobrega portfolia?
� Neustrezno uvajanje in/ali spremljanje študentovega dela na porfoliu,
� študentova nemotiviranost za vodenje portfolia,
� študentovo neznanje o učnih strategijah,
� nerazumevanje ciljev vodenja porfolia in uporaba površinskega učnega
pristopa,
� prezahtevnost obveznih izdelkov glede na študentovo predznanje,
� poudarjanje oblike pred vsebinami portfolia,
� priprava nereprezentativnih izdelkov za dane kompetence PPU,
� neavtentičnost izdelkov za prikaz dosežkov,
� neuravnoteženo razmerje med obsegom obveznih in izbirnih vsebin,
� študentova slaba časovna organizacija in kampanjskost priprave
izdelkov,
�
neustrezne povratne informacije o vodenju porfolia in/ali
o predstavljenih dosežkih.
Študentje, ki so med študijem že pridobili izkušnjo vodenja porfolia, najpogosteje
svetujejo svojim mlajšim kolegom, naj delajo sproti, naj vključujejo vsebine,
ki se njim zdijo pomembne, ki so ključne za lastni osebnostni razvoj, predvsem
pa naj portfolio uredijo po svojem okusu, saj se bodo tako v njem dobro znašli.
Portfolio naj bo po mnenju teh študentov res mapa lastnih dosežkov.
26 Na primer: Breault, 2004; Darling, 2001, Lougran in Corrigan, 1995; Meyer in Tusin, 1999;
Shulman, 1998; Quinlan, 2002; Wade in Yarbrough, 1996; idr..